this publication as PDF

Ošbi Times
L E T N I K
1 ,
Š T E V I L K A
1
1 1 . 0 6 , 2 0 1 2
Dragi ošbijevci!
Ni še dolgo tega, kar so
se odprla šolska vrata.
Vstop v hram učenosti,
prijateljstva za nekatere
tudi muk, se je zgodil
pred devetimi meseci,
vendar se zdi, kot da bi
bilo včeraj. V teh devetih
mesecih pa
se je na naši
šoli zgodilo
veliko zanimivih dogodkov
od vseh šol v
naravi, proslav, kulturnih,
športnih in
tehničnih dni,
obisk naših
učencev v
Zvolenu, šolske predstave, potovanj
v Nemčijo in Irsko s
Comeniusom, do valete
in še več. Da vsi ti
dogodki ne bi utonili v
pozabo, smo letos za vas
učenci izbirnega predmeta šolskega novinarstva z
mentorico Aleksandro
Godec na čelu vse te
dogodke zlili na papir in
za vas pripravili Ošbi
times. Letos smo šolsko
novinarstvo obiskovali:
Tadeja Kokol, Ţan
Ambroţ, Matic Dokl, Ana
Rojs, Jošt Tručl, Lara Jeţ
Redakcija Ošbi Times
Heinc, Tina Bobek, Melissa Kacjan, Daša Kek,
Nives Fenrich in Vita
Debelak, s svojimi prispevki pa sta nam prostovoljno pomagali tudi devetošolki Maruša Kosi in Lea
Šolsko leto
2011/2012
Juha. Vsak od nas je
naredil le majhen del tega
časopisa, ki ne vsebuje le
reportaţ in člankov o
tem, kaj vse se je dogajalo čez leto, ampak tudi
zanimive ankete in intervjuje, priporočila, kako
preţiveti poletne počitnice,
fotografije slik
in izdelkov
naših učencev,
njihove pesmi in
mnogo več.
Tako se bodo
po devetih
mesecih šolska
vrata spet zaprla, nato pa spet
odprla in spet
in spet …
Vsako leto
bodo novi novinarji, novi
časopis, novi opisani
dogodki … Vendar se
ena stvar ne bo spremenila: vedno bomo za vas
vse spomine zlili na papir.
Ana Rojs
ST RAN
2
OŠBI TIMES
Šolsko glasilo za šolsko leto 2011/2012
Uredniški odbor: Tadeja Kokol, Ţan Ambroţ, Matic Dokl, Ana Rojs, Jošt Tručl, Lara
Jeţ Heinc, Tina Bobek, Melissa Kacjan, Daša Kek, Nives Fenrich, Vita Debelak, Maruša
Kosi in Lea Juha
Mentorica: Aleksandra Godec
Oblikovanje in grafična priprava za tisk: Aleksandra Godec
Fotografija: Ana Rojs, Lara Jeţ Heinc, Tina Bobek, Maruša Kosi, Vita Debelak, Nives
Fenrich, Jošt Tručl, Ţan Ambroţ, Matic Dokl, arhiv OŠBI.
Izdala in zaloţila: Osnovna šola Bojana Ilicha Maribor
Spletni naslov šole: http://www.osbi.si
Ošbi Times
LET NIK
1,
ŠT EV ILK A
1
ST RAN
O čem bom bral/-a?
Šole v naravi
strani 4-6
Intervjuji
strani 16-29
Šport
strani 30-31
Počitnice
strani 36-37
Ponovno rojstvo Aladina
stran 18
Ošbi Times
3
ST RAN
4
Na vročem septembrskem soncu
POREČ - Učenci 6.
razredov so ob začetku šolskega leta
2011/2012 odšli v šolo
v naravi. Odpravili so
se v sončni Poreč.
Zelo so uţivali, saj je
bilo vreme sončno in
morje toplo. Lahko so
se celo spuščali po
vodni drči.
Učenci so ob koncu
svojega
»dopustovanja« v
Poreču tekmovali v
plavanju. Po napornem plavanju so učenci izmučeni odšli jest.
Nato pa so se še poučili o naravi.
Tudi učitelji so bili
zadovoljni, saj so skupaj z učenci preţiveli
še eno zanimivo šolo
v naravi.
Matic Dokl
V Poreču ni bilo le
veliko morja in
sonca, tudi v zvezke smo kdaj pa
kdaj pogledali.
»Šole v naravi so
zakon! Zmeraj se
naučim česa
novega, pa še
dolgčas nam ni.«
Filip Marhl, 6. c
V Krajnski
Gori je
lepo.
Ošbi Times
Zelene lepote Krajnske Gore
KRAJNSKA GORA 7. razredi so se septembra odpravili v
šolo v naravi v Kranjsko goro.
Večino časa so hodili
na pohode.
Prvi dan so se odpravili na Zelence. Tam
so rešili naloge v delovnem zvezku in si
ogledovali čudovito
rečno vodo.
Odšli so tudi na Vršič.
Ta pohod je trajal ves
dan, saj so prehodili
kar velik del poti.
Zadnji dan so se
odpravili na izlet na
slapove.
Seveda pa niso ves čas
hodili. Vsak drugi dan
so ponavljali matematiko, prebrali so tudi
pripovedko o Ajdovski deklici ter opravili
naravoslovna dneva.
Pa tudi časa za zabavo
jim ni zmanjkalo.
Tadeja Kokol
LET NIK
1,
ŠT EV ILK A
1
ST RAN
Gardalandski tornado
BENETKE, GARDALAND - V začetku septembra smo se 9. razredi
polni velikih pričakovanj
odpravili na dvodnevni
izlet v Gardaland in Benetke. Pred šolo smo se
zbrali ţe okoli treh zjutraj
in se z avtobusom odpravili na pot. Med potjo
smo se zabavali in nismo
nič spali.
Najprej smo prišli na
otok čipk, Burano. Tam
smo se nekateri takoj
zapodili proti trgovinam,
kjer so prodajali čudovite
čipkane obleke in številne
ostale malenkosti. Nato
smo se z ladjo odpeljali
proti otoku Murano, kjer
smo si ogledali, kako se
naredijo predmeti iz stekla. Z ladjico smo se po
ogledu odpeljali do
Benetk. Tam smo imeli
veliko prostega časa.
Večina učencev se je
odpravila do restavracij in
lokalov, kjer smo pojedli
pico. Presenetila pa nas je
cena, ki je bila zelo visoka. Ker je voznik zgrešil
večino poti, smo v hotelu
zamudili kopanje, ki smo
se ga vsi veselili. Po
večerji smo bili seznanjeni
še z eno slabo novico.
Disko je bil odpovedan!
Namesto diska so nam
učitelji dovolili druţenje
vse do dvanajstih. Juhu!
Prišel je dan, na katerega
smo vsi najbolj nestrpno
čakali. Gardaland!
Zjutraj smo se z avtobusom odpeljali do Gardalanda, kjer so nas lepo
pričakali s kratko lutkovno predstavo. Vhodna
vrata so se odprla in vsi
smo se pognali na adrenalinske naprave, kot so
Blue tornado, Sekvoja,
prosti pad in mnoge druge. Časa smo imeli dobrih
šest ur, ki pa so zelo hitro minile. Vendar smo
kljub napornima dnevoma
vsi imeli še veliko energije, saj smo se v avtobusu
na poti nazaj zelo zabavali
in komentirali super zaključni izlet.
Nives Fenrich
»Juhu! Prišel je
dan, na
katerega smo
vsi najbolj
nestrpno
čakali.
Gardaland!«
Ana Zidar, 5. a
Neţa Frank, 4. a
Katarina Kolar, 3. c
Ošbi Times
5
ST RAN
6
Vse kar je maksi, je tudi mini
CELOVEC - Ošbijevi
nadebudneţi so se
oktobra, pod
budnim očesom mentorice Zlatke Ferlinc, mudili v
avstrijskem
Minimundusu.
Videli so velika čudesa v malem
»V Minimundusu je
morda res vse mini,
toda imeli smo se
maksi!«
Oseba z
integriteto je
oseba, ki govori
formatu in se polni
lepih vtisov vrnili na
slovenska tla. Čudili
so se zanimivi arhitekturi, ki jo je ustvaril
človek skozi čas, in
številu stvaritev, ki jih
je moč najti povsod
po svetu. Ugotovili so,
da je po navdih treba
iti le v bliţnji Celovec.
»V Minimundusu je
morda res vse mini,
toda mi smo se imeli
maksi!« je povedala
Lea, ki jo namerava
pot še nositi po svetu.
Uredništvo Ošbi
Times
Ana in Rebeka za »boj proti
korupciji«
to, kar misli, in
dela to, kar
govori, skladno z
moralnimi
normami in
OŠBI - Ana Vilhelmina
Verdnik in Rebeka
Globevnik, učenki
osmega razreda, sta se
letos udeleţili likovnega natečaja z naslovom »BOJ PROTI
KORUPCIJI«. Prejeli
sta priznanje in povabilo na odprtje razstave, njuni deli pa sta bili
objavljeni v rokovniku
med 12-imi izbranimi
ter na koledarjih, ki so
jih ob tej priloţnosti
tudi natisnili v številnih
izvodih. V mesecu
aprilu ja bila ta razstava postavljena tudi na
naši šoli.
Uredništvo Ošbi
Times
veljavnim pravom.
Rebeka
Globevnik,
8. a8. a
Ana Vilhelmina
Verdnik, 8. a
Ošbi Times
LET NIK
1,
ŠT EV ILK A
1
ST RAN
Domača kuh'na
ŠTAJERSKA KISLA
JUHA
SESTAVINE:
50 dag sveţe svinjine
1 svinjski rep
1 svinjska nogica
1 čebula
20 dag rdečega korenja
20 dag rumenega korenja
20 dag kolerabe
10 dag gomolja zelene
10 dag korena peteršilja
Začimbe: majaron, timijan, lovorov list, luštrek,
cel poper, sol.
1 ţlica polnozrnate pirine
moke
1dl kisle smetane
3 ţlice jabolčnega kisa
2 ţlici narezanega drob-
S kuhalnico
do dobrot
MARIBOR - Učenke
osmega razreda, Rebeka,
njaka.
PRIPRAVA:
Meso in zelenjavo nareţemo na enako velike
trakce.
Čebulo in česen sesekljamo in popraţimo, najprej
čebuli, ko ta rahlo pozlati
dodamo narezano meso.
Praţimo pet minut, dodamo sesekljan česen, ko
zadiši, dodamo še narezano zelenjavo, začimbe,
solimo, zalijemo s 1,20 l
vode in kuhamo 30
minut.
Kislo smetano in moko
zmešamo in nato zgostimo juho, dodamo kis in
kuhamo še 10 minut. Na
koncu juho dosolimo,
pred serviranjem jo potresemo z narezanim drobnjakom ali peteršiljem.
Zaverski, Taja Kitek,
Nika Bezjak, Janja Košir
in Pia Princip so v tem
šolskem letu v okviru
predmeta Načini prehranjevanja sodelovale
na Tekmovanju za zlato
kuhalnico. Kot je povedala njihova mentorica,
učiteljica Irena Fijavţ, se
je ekipa na tekmovanje
vsestransko pripravila.
Zbirali so recepte, zaslišali svoje babice, tete …
POHORSKA
OMLETA
SESTAVINE:
5 jajc
4 ţlice rjavega
sladkorja
5 ţlic polnozrnate pirine moke
5 ţlic brusnične marmelade
200 ml stepene smetane
PRIPRAVA:
Beljake ločimo od rumenjakov, vsako snov posebej
penasto stepemo s sladkorjem. Neţno primešamo moko in iz dobljene
mase oblikujemo omletke,
ki jih pečemo deset minut
pri 180 stopinj celzija. ko
so pečene jih vzamemo iz
pečice, premaţemo z vročo marmelado, prepognemo in okrasimo s stepeno
smetano.
Zbirali so
recepte,
zaslišali svoje
babice, tete …
primerjali vse
z vsem in po
več
preizkušenih
postopkih
oblikovali
svojega.
primerjali vse z vsem in
po več preizkušenih
postopkih oblikovali
svojega.
Naša dekleta so za dobrote prejela zlato priznanje.
Ste ţe skuhali svojo
juho in spekli pravo
pohorsko omleto? No,
Ošbijeve tekmovalke
vam z veseljem pomagajo z zgornjimi nasveti.
Uredništvo Ošbi Times
Ošbi Times
7
ST RAN
8
Obiskali smo Slovaško
ZVOLEN - V nedeljo,
16. oktobra, so se
učenci, ki obiskujejo
različne športne dejavnosti, v okviru šole
odpravili v Zvolen, k
pobrateni šoli. Voţnja
je trajala 8 ur, minila
pa je hitro in brez
teţav. Po prihodu
smo se nastanili v
penzionu Zlaty
potok. Po dolgi voţnji
smo hitro zaspali.
Bujenje je bilo ţe ob
6:45, kar je bilo po
mnenju učencev
nekoliko pretirano.
Zajtrk je bil na šoli, ki
smo si jo pobliţje
ogledali po zajtrku.
Ogledali smo si pouk
nekaterih razredov 1.
in 2. triade, telovadnico z nadvse zanimivimi slačilnicami, ki so
nekoliko spominjale
na zapore, in računalniško učilnico, kjer je
bil dostop do interneta in smo lahko učenci javili staršem, da
smo srečno prispeli.
Športne igre so
potekale ţe v prej
omenjeni telovadnici.
Učenci so se najprej
Ošbi Times
pomerili v košarki,
kjer so naši zanesljivo
zmagali s 33:6, kasneje pa tudi v odbojki
po napeti tekmi 3:0 v
nizih. Po zmagah ošbijevcev smo odšli na
kosilo v šolsko jedilnico.
Sledili so ogledi
Hronseka - lesene
cerkve pod zaščito
UNESCA, Španje
doline, kjer je bil včasih rudnik in Banjske
Bistrice. Za tem smo
imeli nekoliko prostega časa v nakupovalnem centru. Sledila je
večerja, nato pa druţenje po sobah. Zvečer smo utrujeni zaspali.
Torkovo jutro je bilo
kot prejšnje vstajanje
ob isti uri prav tako
zajtrk. Takoj po zajtrku smo odšli na celodnevni izlet v Bojnice,
natančneje v grad in
ţivalski vrt. V gradu
so snemali film, zato
si nekaterih dvoran
nismo mogli ogledati,
zato pa smo se toliko
bolj nasmejali ob gledanju medvedov, divjih mačk, ptičev itd.
ter opice, ki je bruhala, potem pa ta izloček tudi pojedla.
Res, da ni bilo najbolj higiensko, bilo
pa je toliko bolj
smešno. V Bojnicah
smo imeli tudi kosilo - dunajski zrezek,
riţ ter krompir. Bilo
je res dobro.
V penzion smo prispeli ob 16.30, da smo
se lahko pripravili na
disko, ki je bil po
mnenju večine najboljši dogodek v Zvolenu. Trajal je do 20.30,
v tem času pa so se
učenci lahko spoznavali med sabo, plesali,
peli …
Zadnji dan je bil v
znamenju odhoda,
zato smo zjutraj imeli
nekoliko več časa za
pakiranje. Po zajtrku
na šoli so bile še zadnje tekme v badmintonu in nogometu.
Naši nogometaši so
doţiveli prvi boleč
poraz 7:3. Po kosilu
smo se poslovili od
novih prijateljev ter
odšli v mesto, kjer
smo spet imeli nekaj
prostega časa za
pohajkovanje po mestu in morda tudi
nakupovanje.
V Maribor smo se
vrnili ob 22.00 in padli v objem staršem, ki
so nas ţe čakali.
Jošt Tručl
LET NIK
1,
ŠT EV ILK A
Kaj menijo prijatelji
Slovaki o našem
druţenju?
Kateri dogodek vam je
med vsemi ostal v naj-
1
lepšem spominu?
Zakaj?
Disco, najbrţ, ker sem
ga sama pripravljala.
Martina, 13 let
Ali si sklenila kakšno
novo prijateljstvo?
Da, dobila sem veliko
novih prijateljev in
upam, da bom z njimi
obdrţala stike.
Kata, 13 let
ST RAN
Ali si igral katero tekmo in kateri del druţenja ti je bil najbolj
všeč?
Igral sem košarko in
odbojko, v košarki smo
bili veliko slabši, v odbojki pa zelo izenačeni.
Najbolj so mi bile všeč
športne igre, ker imam
zelo rad šport.
Lukaš, 14 let
»Slovanska duša je topla in odprta!«
V mestu Zvolen smo ošbijevci preţiveli nekaj čudovitih dni. Res je, da so
bili ti dnevi obarvani predvsem športno, toda ravnateljica Osnovne šole
Zvolen, Anna Snopčokova, je spregovorila tudi o našem prijateljstvu.
Kakšen
vtis
ste
dobili
o
naših
športnikih?
Vaši
športniki so športniki z
veliko treningi za sabo in
videti je bilo, da imajo
odlične rezultate. Bilo je
zelo zanimivo, učenci so
tekmovali v več športnih
disciplinah, ki sem si jih
vse ogledala. Vsekakor pa
ni šlo samo za tekmovanje, ampak predvsem za
druţenje.
S kakšnimi besedami
bi označili naše druţenje?
Srčno. Pokazala se je
toplina slovanske duše.
Vaši učitelji so bili ţe junija na naši šoli in naš odnos
je ţe takrat dosegel višji
nivo. Danes je to le še
potrditev nekega trdnega
prijateljstva.
Se vam jezik zdi ovira
za druţenje šol iz različnih drţav?
Slovanski jeziki so si blizu
in se je lahko sporazumevati.
Ste zadovoljni z obiskom učencev iz Slovenije?
Seveda! Za naše učence je
to skorajda praznik.
Jošt Tručl
Kaj menijo ošbijevci o
druţenju na
Slovaškem?
Si zadovoljna s svojo
igro na tekmah?
Zelo, servis mi je šel dobro od rok, čemur je pričal
tudi rezultat.
Kateri dogodek te je
najbolj navdušil?
Hronsek, to je lesena cerkev, in pa seveda disko.
Maja, 13 let
Si morda razširila krog
svojih prijateljev?
Da, večinoma preko tistih,
ki sem jih poznala ţe od
prejšnjega obiska na Slovaškem. Stike pa bom ohranjala preko Skypa.
Ana, 13 let
Si zadovoljen z rezultati tekem?
Zelo, ker smo zmagali
tako v odbojki in košarki,
kjer sem igral.
Nik, 13 let
»Druženje
med Slovenci
in Slovaki je
temelj za
gradnjo
toplega in
srčnega
prijateljstva.«
Ošbi Times
9
ST RAN
10
Matematične priprave
POHORJE - V četrtek, 1. marca, smo se
nekateri učenci udeleţili priprav za tekmovanje za Vegovo
priznanje na domu
Miloša Zidanška.
Učenci in učitelja
(Joţe Senekovič in
Sergej Tratnik) smo
se takoj po prihodu
nastanili v sobah,
potem pa ţe odpravili
na delo. Ko smo se
posedli k mizam, nam
je oskrbnik doma razloţil osnovna pravila v
domu in čas obrokov.
Prvi dan smo reševali
naloge za šolsko tekmovanje, v petek za
področno, v soboto
pa za drţavno.
Naš urnik je bil pribli-
Matematične
priprave so bile
naporne. Udeleţilo se jih je kar
nekaj zagretih
matematičarjev
in
matematičark.
ţno tak: Vstajali smo
ob pol osmih.
(velikokrat sta nas
zbudila učitelja), se
odpravili na zajtrk,
potem pa začeli z
napornim reševanjem
nalog. Neprekinjeno
smo razmišljali do
pribliţno pol enih,
nato pa pojedli kosilo.
V petek smo odšli
tudi na krajši sprehod, da smo se nadihali sveţega zraka. Po
vrnitvi v dom smo
imeli pol ure počitka,
potem pa smo se
spet »vrgli« na delo.
Do večerje, ki je bila
ob pol osmih, smo
imeli desetminutno
pavzo. Po večerji smo
gledali film ali pa se
druţili po sobah. Luči
bi se naj ugasnile ob
desetih, vendar temu
vedno ni bilo tako.
No, pa saj smo si zasluţili po tako napornem delu!
V soboto so okoli
pol dveh po nas prišli
starši.
Naj še povem, da
smo kasneje učenci
naše šole na tekmovanju za Vegovo priznanje dosegli lep
uspeh, kar dokazuje,
da so bile priprave
uspešne in naš trud
dobro poplačan.
Jošt Tručl
Na sneg, na smuči
RIBNICA - »Imaš
smuči? Kaj pa rokavice? Pa glej, da oblečeš
nogavice pod kombinezon! In ne pozabi
nam pisati!« se je slišalo na dan odhoda,
ko so četrtošolci
zapuščali Maribor in
se podali Ribnici na
Pohorju naproti.
Odhajali so v zimsko
šolo v naravi, kjer so
preţiveli pet nepoza-
Ošbi Times
bnih dni.
Poleg obilice smuke,
dnevne in nočne, ter
lepega vremena, so si
ogledali muzej Grubelnik, poslušali predavanje policista o
varnosti na smučišču,
pokazali so, kaj znajo,
predvsem pa so se
zbavali. Vrhunec
zabave je bil zadnji
večer in disko, kjer
so se mali veseljaki
naplesali, nato pa utrujeni popadali v svoje
postelje ter dočakali
dan, ko so spet stekli
staršem v objem.
Uredništvo Ošbi
Times
LET NIK
1,
ŠT EV ILK A
1
ST RAN
Trţnica srednjih šol
Biotehniška
šola Maribor,
Srednja ekonomska šola,
Srednja elektro
-računalniška
šola, Srednja
trgovska šola,
Srednja zdravstvena in
kozmetična šola, Srednja
šola za gostinstvo in turizem, Srednja šola za oblikovanje, Srednja šola za
prehrano in ţivilstvo in
Tehniški šolski center
Tako so
srednješolci
predstavljali svoje
šole.
OŠBI - V torek, 10. januarja 2012, smo uspešno
izvedli trţnico srednjih
šol. Na naše povabilo se
je odzvalo 12 srednjih šol.
Sodelovale so vse tri
mariborske gimnazije,
Maribor.
»Videti se je dalo kar precej zanimivosti, predvsem
pa so bili dobrodošle
informacije, ki smo jih
lahko bili deleţni,« je
povedal osmošolec Miha.
Dan se je končal pozno
popoldne, učenci pa so z
veseljem pozdravili srednješolsko trţnico.
ŠSS in uredništvo Ošbi
Times
Tržnica
srednjih šol
pomaga k
lažji
odločitvi za
prihodnost
osnovnošolc
ev .
Ţivljenje v naravi
POHORJE - Tretji razredi
so se odpravili na tridnevno šolo v naravi. Obiskali
so dom Miloša Zidanška
na Pohorju. Kjer so se
veliko sprehajali. Najbolj
se jim je zdel razburljiv
nočni pohod s svetilkami,
preizkusili pa so se tudi v
lokostrelstvu. Tekmovali
so v pospravljenosti sob
in v izdelavi plakatov. Fantje, ki so si prisluţili naziv
najlepše sobe v mansardi,
so za nagrado dobili celo
vrečo bombonov. Vsi
učenci so mnenja da so v
šoli v naravi zelo uţivali in
da se bi z veseljem vrnili.
Ošbi Times
11
ST RAN
12
Prvošolčki, naprej!
OŠBI - V petek 23.
12. 2011 smo se
učenci osnovne šole
Bojana Ilicha udeleţili
tehniškega dneva in
proslave v okviru letega.
Prva polovica dneva
je potekala v razredih, kjer smo učenci
izdelovali novoletne
voščilnice. V drugem
delu dneva je potekala proslava ob dnevu
samostojnosti in enotnosti, prvošolčki pa
so postali del šolske
skupnosti.
Proslavo sta vodili
Lea Juha in Maruša
Kosi, učenki 9. b razreda, glasbene točke
pa so izvajali otroški
pevski zbor, flavtistki
ter glasbena skupina
5. b razreda.
V nadaljevanju programa so učenci pod-
robneje izvedeli, kaj
sploh je šolska skupnost, učenci prvega
razreda pa so po
opravljenem kvizu in
izreku slavnostne
zaobljube dobili značke in diplome.
Dan se je zaključil v
razredih z voščili za
vse dobro v novem
letu.
Jošt Tručl
ANKETA
Vprašanje: Kakšni občutki so vas spremljali po proslavi
in kateri del šolskega dneva vam je sicer najbolj všeč?
Tako je novinarko Laro
zanimalo
pomembno mnenje naših
prvošolčkov.
Ošbi Times
Proslava mi je bila
všeč, posebej nastop
flavtistke. Cel šolski
dan mi je všeč, saj se
rada učim.
Laura Krajnc, 1. b
Pri proslavi
sem uţivala.
Zelo mi je bil
všeč nastop
zbora. Najljubša v šoli
mi je mate-
matika.
Veronika Miksič,
1.b
Nad proslavo sem
navdušena. Še posebej
mi je bil zanimiv nastop flavtistke. Najljubši del šolskega dneva
mi je pouk, ker se
takrat nekaj novega
naučim.
Katarina Muraus,
1.b
Pri proslavi mi je bilo
zelo všeč, da ste nas
tako lepo sprejeli in
da smo dobili zaobljube. Prav tako sem uţival ob poslušanju flavtistke. V šoli imam
najrajši telovadbo še
posebej takrat, ko
gremo v park.
Michael, 1. a
LET NIK
1,
ŠT EV ILK A
1
ST RAN
Dober dan, ţivljenje!
OŠBI - V torek 7. 2. 2012
je v dvorani osnovne šole
Bojana Ilicha potekala
proslava ob kulturnemu
prazniku.
Proslava je potekala pod
taktirko voditeljev Ane
Vilhelmine Verdnik in
Aljaţa Emeršiča. Sodelovali so tudi orkester
OŠBI, zbor
Nastopajo- OŠBI in drugi
či so ţe
nastopajoči.
čakali na
Proslava je bila
znak za
namenjena
začetek.
praznovanju
Prešernovega
dneva in v čast
preminulemu Tonetu
Pavčku.
Proslava je potekala brez
zapletov. Na začetku je
orkester OŠBI odigral
slovensko himno, nato pa
so sledili nastopi naših
deklamatorjev, glasbenih
točk in posnetki Toneta
Pavčka, na katerih je
povedal nekaj svojih misli.
Ena izmed recitacij, ki
nam je najbolj ostala v
spominu, pa je bila deklamacija Maja Miglarja s
pesmijo Moja mama.
Ob koncu proslave je
zbor OŠBI zapel pesem
Ţivljenje je vrtiljak in proslava je bila končana.
Učenci osmega in devetega razreda smo se odpravili v kino, kjer smo si
ogledali film Max v zadregi. Po končanem filmu pa
smo šli vsak svojo pot.
Lara Jeţ Heinc
»Uh, sem
srečen! Tako
sem vesel, da
sem lahko
nastopal! Ste
videli, kako so
mi ploskali?«
Maj Miglar
HOTEL SEM PRIJETI SONCE
Ko zjutraj vstanem,
v jasen dan oči pomanem.
Na nebu velika svetla krogla,
kakor prava ţgoča obla.
Toplo sonce mi reče: Dober dan!
In vem, da danes ne bom sam.
Hitro se oblečem, se na zajtrk napotim,
po zajtrku pa se ţe za soncem podim.
Sonce vedno pred mano beţi,
kot da se prijeti, mi ne pusti.
Ko se mi zdi ţe, da dohitel ga bom,
korak je pred mano, zato prijel ga ne bom.
Tečem po gričkih preko sveta,
od glave sem moker, pa prav do peta.
Ţalosten in utrujen odhitim domov,
mami povem, pogrešal ga bom.
Lara Kušar, 6. b
Vita Movrin, 5. b
Tudi letos smo
peti razredi
obiskali slovenski parlament.
Ošbi Times
13
ST RAN
14
Za mame tega sveta
Moja mama
Moja mama je ena sama,
ki zame skrbi
in dela še tisoče reči,
ki ji ne prinašajo strašnih
skrbi.
Luka Riedel, 2. b
Jezna je, ko jo razjezim,
takrat sva obe slabe volje.
Takoj spoznam napako in
jo razvedrim.
V sreči obema je bolje.
Sven Aleksandar
Marinkovič, 2. b
Mama je prva beseda,
ki sem jo kdaj reči znala.
Ona je pametna, lepa,
nikoli je ne bi dala.
Moja mama je stroga
in lepa kot cvet.
Je ena sama
in zanjo je čas izguba
besed.
Učenci 1. a
Brina Brodnjak, 5. b
Moja mama
Vsako jutro me prebudi,
rada me ima in se mi smehlja.
Za mene poskrbi,
da nič se mi ne zgodi.
Vita Vremec,
2. b
Vsako jutro v šolo me pripelje,
popoldan pa domov odpelje.
Lea Bedekovič, 2. b
Ko sem bolan, me pozdravi
in topel čaj mi pripravi.
Moja mama rada me ima
in za mene večno bo doma.
Lars Marin Riedl, 4. b
Ošbi Times
LET NIK
1,
ŠT EV ILK A
1
ST RAN
ANKETA
Vprašanje: Ali verjameš v ljubezen na prvi pogled ?
Da, seveda verjamem.
Mia Razgoršek, 9. a
Včasih da, včasih pa ne.
Odvisno od razpoloţenja.
Jernej Kozic, 9. a
Ne verjamem v ljubezen
na prvi pogled.
Vita Debelak, 9. a
Da, verjamem.
Brin Bernatovič, 9. a
Da in ne. Odvisno od
tega, kako sem razpoloţena.
Ana Verdnik, 8. a
Ne, ne verjamem.
Špela Kokalj, 8. b
Včasih da, včasih ne.
Marko Glavič, 8. b
A= fant
B= dekle
A: Zagledal sem te na 50 metrov.
B: Predvidevam, da imaš sokolovo oko.
A: Sploh ne, le oprezam kot mačka.
B: Saj ţariš.
A: Kako ne bi, ko pa se ti lica bleščijo kot zarja.
B: Oh, le zakaj mi laskaš.
A: Ker si lepa kot sama princesa.
Marin Novak, 6. c
Valentinovo v 1. in 2. razredu
Valentinovo velja za dan
zaljubljencev in za dan, ko
si ljudje podarjajo takšne
in drugačne ljubezenske
motive. Ta dan je imel
posebno vlogo tudi v 1. in
2. razredih naše šole. Z
učiteljicami so učenci
izdelali kup izdelkov. Najpogostejši izdelki so bili
papirnati srčki, na katere
so učenci napisali svoje
ţelje. Srčki so bili roza
barve, kot se za valentinovo spodobi. Poleg
papirnatih srčkov, ki so
jih učenci izdelali, so
okrasili tudi svoje učilnice
s čudovitimi raznobarvnimi roţicami, ki so ji nanizali na vrvico in jih obesili
pred učilnico. Roţice učilnico krasijo še danes.
Učenci so svoje izdelke
na koncu odnesli domov,
tako da so ostale samo še
lepe raznobarvne roţice
pred učilnico. Tako je
minilo valentinovo tudi za
najmlajše učence naše
šole.
Učenci 1. a
Tina Bobek
Vitan Lesjak, 2. b
Ošbi Times
15
ST RAN
16
Intervju z Zoranom Milivojevićem
Psihoterapevt dr. Zoran Milivojević se ţe več kot dvajset let ukvarja
s transakcijsko analizo, ki jo uspešno uvaja v psihoterapijo in
svetovanje. Na tej metodi sloni tudi njegovo, v veliki meri pionirsko
raziskovanje čustev. Ker se je obetal čas valentinovega in ljubezni,
smo se tudi novinarji odločili, da strokovnjaka povprašamo o
ljubezni.
Kdaj in kdo je bila vaša
prva ljubezen? Opišite
to prvo doţivetje.
V osnovni šoli sem imel
simpatije in v njih sem se
zaljubljal. Moja prva velika
ljubezen je bila Valentina, s
katero sem se zabaval v
osmem razredu. Zaljubljenost kot zaljubljenost.
Kasneje me je pustila zaradi drugega, starejšega fanta. Bil sem zelo ţalosten.
Koliko ste bili stari, ko
ste punci prvič podarili
darilo za valentinovo?
Kaj ste ji podarili?
Kako je to izgledalo?
V času, ko sem odraščal,
se v Beogradu Valentinovo
ni slavilo. Valentinovo je
običaj, ki se je razširil šele
zadnja leta. V znak zaljubljenosti smo si mi poklanjali darila, ki so bila manjše
pozornosti: moderno pisalo, gramofonska plošča ali
kaj podobnega.
Potem ste pa odrasli.
Kako ste vaši prvi ljubezni povedali, da ste
vanjo zaljubljeni in kdaj
je to bilo?
Mislim, da ji tega nisem
niti povedal. Moje obnaša-
Ošbi Times
nje je bilo dovolj nazorno,
da je to vedela. Predvsem
sem se zelo trudil, da ji
dokaţem, da sem odrasel,
da sem »moški« in takrat
k temu ni spadalo izraţanje neţnih čustev.
Punci ste povedali, da
ste vanjo zaljubljeni.
Kako ste se odzvali, ko
vam je povedala, da je
tudi ona zaljubljena v
vas?
Bil sem presrečen, ampak
spet, neumno, tega nisem
kazal, temveč sem se delal,
da to ni tako pomembno.
Kot Clint Eastwood.
Kakšna je razlika med
zaljubljenostjo in ljubeznijo? Je to kaj povezano z leti?
Gre za dva zelo različna
psihološka mehanizma,
tako da pravimo, da nista
isto čustvo. V zaljubljenosti obstaja idealizacija (ko
nekomu dodamo elemente ideala) in zato se ljudje
včasih razočarajo. Zaljubljenost je prehodna. Ni
prva faza ljubezni, kot
nekateri danes verjamejo.
Zaljubiti se ne morejo vsi,
temveč samo tisti, ki verjamejo, da ljubezen prinaša
veliko in trajno srečo. V
primitivnih kulturah, plemenih, ne poznajo zaljubljenosti kot čustva.
Ljubezen je pa trajno, univerzalno čustvo, čeprav ni
tako spektakularno kot
zaljubljenost.
Ali v knjigi Formule
ljubezni, v kateri pišete
o ljubezni ,dajete
»recepte« za uspešno
partnersko zvezo? Bi
nam zaupali katerega?
Ljubezen je ljubezen, zveza
pa je nekaj čisto drugega.
Za dobro partnersko zvezo ljubezen ni dovolj, pač
pa je potrebno, da imajo
ljudje podobne zamisli o
tem, kakšna bi zveza naj
bila. Partnerji se lahko ljubijo in ob tem stalno prepirajo o tem, kako bi partnerska zveza naj zgledala.
Kako pa ste prvič osvojili srce svoje izvoljenke? Je bila to ţe kar
vaša ţena?
Ni bila moja ţena. Delal
sem se pomembnega,
pametnega in spretnega z
namenom, da bi jo impresioniral (naredil vtis nanjo). To se je izkazalo za
nepomembno, ker sem ji
LET NIK
1,
ŠT EV ILK A
bil takoj všeč, čeprav tega
ni pokazala.
Ali se z vašo partnerko
obdarujeta za valentinovo? Kako, s čim se
obdarita?
Moja ţena najraje vidi, da ji
svojo ljubezen izrazim s
svojo prisotnostjo in
pozornostjo. Za naju je to
eno lepo in prijetno
popoldne in večer v skupnih aktivnostih.
Ali lahko svetujete
našim mladim bralcem
in novinarjem, kako
najhitreje osvojimo
srce punce na šoli, ki
nam je všeč?
1
ST RAN
Mladi fantje pogosto mislijo, da morajo biti nekaj
posebnega, zelo zanimivega in podobno. Zato delajo številne neumnosti, misleč, da bodo tako puncam
všeč. Punce pa v osnovi
iščejo normalne, navadne
fante, ki so pozorni, imajo
razumevanje in seveda
tudi svoj Jaz. Za punce so
pomembni tisti fantje, ki
imajo postavljene cilje glede šolanja in ţivljenja.
Mnogim, ki so trenutno
popularni v šoli, se kasneje
v ţivljenju »zalomi«.
Ţan Ambroţ
Marina Ferk in
Jakob Rojs, 2. a
17
»V sanjah in
ljubezni ni
nič
nemogoče.«
Janus Arony
Izidora Karakaš, 4. a
Tinkara Kolar, 1. a
Ošbi Times
ST RAN
18
Aladin je (ponovno) ugledal luč sveta
KRATKI INTERVJU: Učenci naše šole pod mentorstvom igralca SNG
Maribor Ivice Kneza in učitelja Marjana Šeneta vsako leto na ogled
postavijo zanimivo predstavo. Letos se lahko pohvalijo s predstavo
Aladin, ki smo si jo učenci in učitelji z veseljem ogledali. Odločili smo
se in naredili kratek intervju z mentorjem Marjanom Šenetom.
Dober dan, gospod
Šenet. Slišala sem, da
ste imeli kar velik vpliv
pri nastajanju naše šolske predstave, Aladina.
Vam smem postaviti
nekaj vprašanj v zvezi s
predstavo?
Seveda!
Zakaj ste se odločili, da
boste zreţirali ravno
Aladina?
Aladina sicer nisem reţiral
jaz, ampak igralec SNG
Maribor, Ivica Knez. Jaz
sem bil samo mentor.
Ivica se je odločil, da bo
Aladina reţiral zato, ker
smo Aladina ţe igrali na
naši šoli, in sicer pred
sedmimi leti, in takrat je
bil zelo uspešen. Zato smo
se odločili, da bomo zdaj z
novo generacijo spet poskušali na drugačen način
kot takrat.
Na kaj je bil reţiser
pozoren pri izbiranju
igralcev?
Pozoren je bil predvsem
na določen talent, se pravi
na način govora, obrazno
mimiko … Najprej je delal
običajne vaje, skozi to pa
se je pokazalo, katera vloga bi kateremu igralcu najbolj ugajala.
Kaj pa ste delali kot
mentor?
Kot mentor sem skrbel za
to, da je predstava potekala gladko, torej sem poskrbel za vse tehnične potrebe, za vsa potovanja, za
vse nastope in ob odsotnosti reţiserja pomagal pri
izvedbi vaj.
Hvala, da ste si vzeli
čas, v prihodnje pa
vam ţelim še veliko
uspešnih predstav.
Ana Rojs
ANKETA z igralci predstave Aladin
Kaj ti je najbolj
všeč pri tvoji
vlogi?
Pri moji vlogi mi je všeč,
da je to ena od glavnih
vlog in da igram negativca.
Podleţe je vedno zanimivo igrati.
Tit Lesnik (Hudobni
čarodej)
Da je mirna oseba in da
za svojega sina naredi vse,
ga ima rada, je poštena.
Pia Polona Perko
(Aladinova mama)
Ošbi Times
Všeč mi je, da o princesi
Jasmine vsi mislijo, da je
ošabna, v resnici pa je zelo
prijazna oseba.
Vanja Kolanovič
(Princesa Jasmine)
Rada igram, ker se na
odru sprostim in zabavam.
Igranje je zelo zabavno,
ker tudi zelo rada govorim.
Pia Polona Perko
Zakaj rad/rada igraš?
Ker je takrat vsa pozornost usmerjena name. Le
takrat lahko govorim, ne
da bi me kdo prekinil. Preprosto rad igram.
Tit Lesnik
Ker potem, če smo uspešni, gremo nastopat na razne festivale tudi izven
Maribora.
Zarja Lampret Prešeren
Ana Rojs
LET NIK
1,
ŠT EV ILK A
1
ST RAN
19
Ko zapoje OŠBI
Werther
OŠBI - Zbor osnovne šole
Bojana Ilicha je letos, kot
pravzaprav vsako leto,
trdo delal in sodeloval v
več različnih projektih
predvsem pa na več koncih Evrope. Tako so otroci
v začetku šolskega leta v
okviru mednarodnega
projekta Comenius potovali v Nemčijo, v Werther.
Tja so se vrnili tudi meseca maja, saj so sklenili
tople prijateljske vezi in
tako potrdili svoje druţenje. Naš zbor pa je nastopil
še dvakrat v Unionski dvorani v Mariboru. Prvič na
reviji pevskih zborov in
drugič na svojem zaključnem koncertu, ki ga osnovna šola vsako leto priredi
za otroke, starše, delavce
šole in druge povabljene.
In zdaj? Čaka jih še poslednji koncert, in sicer 22. 6.
2012, na Trgu Leona Štuklja v Mariboru, kjer se
bodo s svojo pesmijo pridruţili več kot tisočglavi
mnoţici.
Uredništvo Ošbi Times
Werther (projekt Comenius)
UNION - revija
pevskih zborov
Kaja Pšeničnik in
Brin Bernatovič,
učenca 9.
razreda,
sta s svojo
kreacijo na
majice pevskega zbora
»prinesla«
pesem.
UNION - zaključni koncert
za ošbijevce
Ošbi Times
ST RAN
20
O junakih, knjigah in Slavku Preglu
Ste letos pravočasno prebrali dovolj knjig in zaključili z bralno značko?
Potem ste lahko bili aprila v šolski dvorani priča predstavitvi našega
gosta, Slavka Pregla, dolgoletnega predsednika Bralne značke in znanega
avtorja mnogih mladinskih del. Tudi šolski novinarji smo ga poprosili za
krajši intervju in priskrbeli kakšno sliko za naš (in vaš) arhiv.
Kako je naneslo na to,
da ste postali pisatelj?
V šoli smo pisali proste
spise in je učiteljica za slovenščino ugotovila, da mi
grejo dobro od rok in
potem me je poslala v uredništvo šolskega časopisa,
kjer sem pisal naprej.
Potem sem začel sodelovati z različnimi časopisi.
Najprej s Cicibanom,
potem pionirskim listom. Potem mi je urednik Pionirskega lista
predlagal, da bi napisal
daljšo zgodbo. In sem
jo napisal. Nastala je
Odprava zelenega zmaja in potem sem ugotovil, da je to prijetno
opravilo. Bralcem je bilo
všeč in se nisem ţelel več
ustaviti.
Kje pa sploh dobite
idejo za knjigo?
Srečam se z dekleti in fanti, kot ste vi, pobrskam za
vašimi ušesi, pogledam
globoko v oči, se spomnim
kakšnih dogodkov iz mladih let in potem iz tega
nastane zgodba.
V čem se razlikuje vaša
prva napisana knjiga
od današnjih?
Ošbi Times
Zagotovo se razlikuje po
vsebini, ampak vse so
namenjene bralcem med
9. in 99. letom starosti.
Morda so bile tiste prve
bolj pustolovske in zabavne. Te starejše so še vedno zabavne, ampak se v
njih srečujem s problemi,
ki so problemi deklet in
fantov današnjega časa.
Ali vedno nove generacije mladih kaj drugače
sprejemajo vašo literaturo?
Ne, to se mi ne zdi. Mladi
so pravzaprav vedno enaki: veseli, radovedni, odprti v svet, s tem da je pač ta
svet danes drugačen, kot
je bil pred 30. ali 50. leti.
Ko vstopajo v ţivljenje, se
srečujejo z različnimi teţavami in te teţave se laţje
preţivi, če se nanje gleda s
humorjem.
Je kakšen literarni
umetnik, s katerim
najdete skupni jezik?
Ste z njim prijatelj?
Seveda sem prijatelj z
mnogimi umetniki, tako
da jih lahko naštevam
do jutri zjutraj. Z njimi
dobro delam in sem
zelo vesel dobrih knjig,
ki jih pišejo. Vesel sem
za njihove uspehe, ker
se mi zdi, da če bomo
pisatelji ustvarjali dobre
knjige, bo svet okrog
nas boljši in se bomo
tudi pisatelji in bralci
boljše razumeli.
Menite, da vam je
kdo od njih tudi
konkurenca?
Ne, jaz ne čutim nobene konkurence in mislim, da tudi oni ne čutijo tega, ker je vsak od
nas najboljši na svojem
področju.
Razmišljate, da bi s
katerim pisateljem
ustvarili kakšno skupno delo?
Mislim, da ne. Sicer
poznamo nekaj takih
primerov iz preteklosti,
ki so bolj izjema kot
pravilo. Mislim, da se
LET NIK
1,
ŠT EV ILK A
pisatelji povezujemo v
društvu pisateljev, kjer se
pač pogovarjamo o zadevah, ki se tičejo vseh nas,
ampak to je ţivljenje okoli
nas, ustvarjanje pa je zelo
intimna stvar. Zato pa ne
potrebujem sodelavcev.
1
ST RAN
jeli ţe toliko nagrad, ali
se vedno čutite vznemirjenje, ko jo ponovno dobite?
Ja, seveda! Prejeti nagrado
je zelo lepo. Lagal bi, če bi
rekel, da mi ni všeč. V Sloveniji jih ţe nekoliko pri-
Kaj bi lahko
naredili, da bi
več mladih spodbudili k branju?
Imam samo en
nasvet: pisatelji
moramo pisati
dobre knjige.
Prejeli ste tudi
veliko nagrad.
Na katero ste
najbolj ponosni?
Ponosen sem na vse
nagrade. Zanesljivo sem
bil zelo vesel prve nagrade, ki sem jo prejel. To je
bila Levstikova nagrada za
knjigo Geniji v kratkih hlačah. Sicer pa sem prejel ţe
veliko nagrad tako doma
kot po svetu. Zelo prijetno je dobivati nagrade, ker
ti pomagajo krepiti samozavest in so sijajna spodbuda zunanjega sveta.
Kljub temu da ste pre-
manjkuje za slovensko literaturo, ampak moram priznati, da sem tudi zelo
vesel, ko kakšen moj kolega za dobro knjigo dobi
nagrado.
Kateri izmed literarnih
junakov v vaših knjigah
pa vam je najbolj pri
srcu?
Večni junaki mojih del so
mladostniki s svojim veseljem in s svojimi teţavami
in imajo v različnih knjigah
različna imena. V prvi fazi
je bil en zelo popularen
junak po imenu Pipi, ki
nastopa v ... Povsod pravzaprav! Ampak ime sploh
ni bistveno. Moji junaki so
mladostniki svojega časa.
Kaj bi še sporočili mladim bralcem?
Najprej moram povedati, da me je zelo
razveselila novica, da
je na vaši šoli zelo
veliko bralcev. Kdor
bere knjige, preganja
nevednost. V našem
času je preveč nevednosti in vsakič, ko
srečam dekleta in fante, kot ste vi, ki veliko
berejo, me to napolni s
strašnim optimizmom, da
bo svet jutri boljši od tega,
kot smo ga ustvarili mi
sami. Moje sporočilo bi
bilo, da nadaljujte po tej
poti, berite vse svoje ţivljenje in potem bo za vas
svet lepši in svet bo lepši
zaradi vas.
Lea Juha, Daša Kek
Ošbi Times
»Kdor bere
knjige,
preganja
nevednost.«
21
ST RAN
22
Comenius - projekt, ki zdruţuje Evropo
Na naši šoli ţe 2 leti poteka mednarodni projekt Comenius. Gre
za projekt, ki pod svojim okriljem zdruţuje mlade iz vse Evrope.
Na naši šoli sta učitelja Sonja Oprešnik in Martin Knupleţ dva
pomembna človeka, ki pri tem projektu intenzivno sodelujeta in
ţanjeta pomembne uspehe ţe vse od začetka.
Učitelja Sonja
Oprešnik in
Martin Knupleţ
Projekt Comenius je
projekt, ki ga ţe dve
leti izvajamo na naši
šoli. Kaj je bil namen
projekta? In ali je bil
namen projekta
doseţen?
Učiteljica Sonja
Oprešnik: Projekt
Comenius je del programa Socrates na področju izobraţevanja, ki ima
pet glavnih ciljev: spodbujanje mednarodnega
sodelovanja med šolami,
izboljšanje kakovosti
šolstva, krepitev evropske razseţnosti, spodbujanje učenja tujih jezikov
in razvoj medkulturne
zavesti. Menim, da so
bili v našem projektu ti
cilji doseţeni. Vsi sodelujoči smo razširili in
poglobili svoje znanje o
vesolju, pionirjih vesolja,
vesoljskih poletih, ESI
… izdelovali smo rakete
in z njimi tekmovali,
hkrati pa smo se znebili
strahu pred mednarodnim sodelovanjem. Spo-
Ošbi Times
znali smo, da po opremljenosti šol in svojem
znanju ne zaostajamo za
Nemci, Belgijci ali Irci.
Še več! V marsičem jih
celo prekašamo.
Bi morda izpostavili
kakšen predlog, ki pa
ga pri projektu
Comenius do sedaj
še niste uresničili, pa
bi ga v bodoče?
odvisno od obravnavane teme in tega, v
kolikšni meri nam področje ustreza.
Kaj menite, je prednost projekta
Comenius in česa se
pravzaprav otrok
nauči in spozna na
izobraţevanju v tujini?
Učiteljica Sonja
Oprešnik: Zame je
največja prednost praktična uporaba tujega
jezika in pridobljena
samozavest, ko spoznaš, da si vsem sodelujočim evropskim drţavam enakovreden partner. Sodelujoči učenci
so poleg praktičnih
znanj spoznali še kulturo, navade, običaje,
znamenitosti … gostujočih drţav. Pozitivna
mednarodna izkušnja
pripomore k naši osebni rasti, razgledanosti
Učitelj Martin Knupleţ: Za koordinacijo
dela v okviru projekta
Comenius, pri nas uspešno skrbi ga. Sonja
Oprešnik. Pri vseh tako
velikih projektih je izredno pomembno timsko
delo in jasno določene
zadolţitve posameznikov. Partnerji smo v
projektu popolnoma
enakopravni in vsak
lahko poda ideje, ki bi
jih bilo moţno uresničiti. Če so ideje
dobre, so brez teţav
sprejete. Upoštevani
in uspešno izpeljani
Naša stojnica na Trgu
so bili številni naši
predlogi. Vse je seveda Leona Štuklja
LET NIK
1,
ŠT EV ILK A
Irska - Obisk v planetariju
in znanju. Pri nekaterih se
je povečala motivacija za
učenje tujega jezika.
Upam, da bodo učenci
tudi po projektu ohranili
prijateljske stike in si
dopisovali z vrstniki iz
partnerskih drţav.
Učitelj Martin Knupleţ: Prednost projekta
Comenius je, da je financiran iz evropskih skladov. Tako so lahko vanj
vključeni tudi socialno
slabše situirani učenci.
Ker se srečanja dogajajo v
različnih drţavah, so udeleţenci primorani uporabljati takšne načine komunikacije, da se lahko
dovolj kvalitetno sporazumevajo med seboj. Prav
gotovo nam bodo doţivetja ostala v trajnem spominu.
Po zadnjih raziskavah
Centra RS za mobilnost in evropske programe izobraţevanja
ter usposabljanja, naj
bi se čedalje manj
učencev in prav tako
študentov odločalo za
izobraţevanje in nato
nadaljnji študij v tujini.
Kaj mislite, da je temu
vzrok?
1
Učiteljica Sonja Oprešnik: Tega nisem vedela
in me je presenetilo. Študij v tujini ima več prednosti kot slabosti, zato bi
ga vsakemu, ki ni preveč
razvajen in se ne boji
zapustiti »toplega, udobnega domačega gnezda«
toplo priporočala. Res je,
da tak študij ni poceni, a s
pomočjo štipendije se da
preţiveti.
ST RAN
ki so doma tako samozavestni, imajo v svojem
okolju določen status, ki
so ga vsa leta gradili. V
novem okolju pa je potrebno začeti vse znova.
Prav gotovo pa je večina
naših otrok zelo razvajenih in niso pripravljeni
vloţiti dodatnega napora
za študij v tujini.
Kakšni so bil občutki
sodelovati z učenci in
učitelji iz Nemčije,
Irske, Poljske, Belgije
in Slovaško, ki so partnerske šole?
»Čeprav smo
med vsemi
sodelujočimi
Učitelj Martin Knupleţ: Z vstopom Slovenišolami po
je v Evropsko skupnost,
letih najmlajši,
so se odprle za naše dijasmo na
ke in študente številne
trenutke prav
moţnosti. Toda kriza zad- Učiteljica Sonja Oprešnik: Odlični. Tudi med
Slovenci s
učitelji so se stkala tesna
svojim
prijateljstva. Vsi si še ţeliznanjem in
mo sodelovati. Upam, da
spretnostmi
nam bo uspelo. Ponosna
sem na naše rezultate pri
»reševali«
samem projektu. Čepprojekt.«
rav smo med vsemi
Irska - Aljaţevi potniki (jajce) v
sodelujočimi šolami po
vesoljski kapsuli so ostali celi.
letih najmlajši, smo na
njih nekaj let je gotovo
trenutke prav Slovenci s
pustila posledice tudi na
svojim znanjem in sprettem področju. Bivanje v
nostmi »reševali« projekt.
tujini povzroči številne
dodatne stroške, za kar
Učitelj Martin Knupa največkrat zmanjka
pleţ: V tem projektu
denarja, pa čeprav del
sploh ni bilo posebnih
stroškov nosi drţava gos- teţav, čeprav na področju
titeljica.
obvladovanja tujih jezikov
nisem posebno dobro
Je morda razlog to, da podkovan. Bolj
se mladi bojijo
skeptičen sem
''odleteti iz gnezda'' in bil o svojem
tako zapustiti svoje
sodelovanju,
starše?
ko smo se
odločali za
Učitelj Martin Knuprvi projekt
pleţ: Da, tudi to je po
pred več leti.
vsej verjetnosti drugi
Takrat je bilo
Irska - V pripravi rakete na
vzrok. Dijaki in študenti,
vse novo. V
vodni pogon
Ošbi Times
23
ST RAN
ljanje nalog v nacionalno mešanih skupinah,
kjer se mora vsak član
potruditi za skupen
uspeh skupine.
24
Werther - Pred
muzejem helikopterjev
tem projektu so se
vzpostavile med učitelji
ţe skoraj prijateljske
vezi. Bilo je sicer
naporno, a čudovito
delo.
Kako pa to doţivljajo ostale šole? Sprejemajo to ''odprtih
rok'' ali se jim zdijo
takšni projekti
nenavadni?
»Ob skrbnem
načrtovanju in
vodenju je
možno
uspešno
izpeljati tudi
zahtevne
projekte.«
Učitelj Martin Knupleţ: Tudi ostali udeleţenci doţivljajo naše
sodelovanje podobno.
To dokazuje skupna
ţelja ob koncu srečanja
na Irskem, da se jeseni
prijavimo v nov projekt, v katerega bi ţeleli vključiti še katero
novo partnersko šolo.
Kaj je tisto, kar
učence povezuje pri
takšnih mednarodnih projektih?
Učitelj Martin Knupleţ: Menim, da v prvi
vrsti bivanje pri vrstnikih iz drugih drţav. To
je priloţnost, da spoznavajo ţivljenje in navade gostiteljev. Prav
tako pa k povezovanju
prispeva naša zasnova
nekaterih aktivnosti pri
realizaciji programa.
Pri tem mislim oprav-
Ošbi Times
Letos in tudi prejšnje leto je bila
tema projekta We
and Space – A
journey to the Planets. Morda ţe veste, kaj bi bila lahko
bila naslednja?
Učitelj Martin Knupleţ: O nekaterih
moţnostih smo razpravljali ob koncu srečanja
v Monaghanu na
Irskem. Ker je v našo
skupino vključenih veliko naravoslovcev, je
ţelja, da bi izbrali tudi
naslednjo temo s tega
področja. Verjetno
nekaj v zvezi z energijo.
Kje vse je potekal (v
katerih drţavah)
Comenius?
Učiteljica Sonja
Oprešnik: V dveh
letih, kolikor je trajal
projekt, smo se srečali
štirikrat: V Ostrodi na
Poljskem, pri nas v
Mariboru, v nemškem
Wertherju in v Monaghanu na Irskem. Belgijci
niso bili gostitelji, so pa
bili zato glavni koordinatorji projekta.
tembra 2010 v Ostrodi
na Poljskem. Določili
smo vsebine in jih razdelili na dvoletni program. Dogovorili smo
se o podrobnostih za
srečanje z dijaki in
učenci, ki je potekalo
marca 2011 pri nas v
Mariboru. Načrtovano
srečanje smo odlično
izpeljali. Septembra
istega leta smo se srečali v Wertherju v
Nemčiji, kjer smo podrobno načrtovali dejavnosti za srečanje z
otroki v Monaghanu na
Irskem. Tudi to pot je
šlo vse po načrtu.
Kdo in koliko učencev je sodelovalo
pri projektu Comenius?
Učitelj Martin Knupleţ: Natančnih podatkov o tem nimam,
ocenjujem pa, da je v
vseh naših partnerskih
drţavah sodelovalo
preko 200 ljudi, od
tega pribliţno polovica
otrok. Pri tem ne mislim le na tiste, ki so
sodelovali pri neposrednem izvajanju nalog v
Učitelj Martin Knupleţ: Mentorji in koordinatorji projekta iz
partnerskih šol smo
Irska - Predstavitev projektov
opravili okvirno načrtovanje projekta sep-
LET NIK
1,
ŠT EV ILK A
Irska - Izdelava raket na
vodni pogon.
okviru projekta, ampak
tudi gostitelje udeleţencev
srečanja.
Na katerih področjih
so učenci sodelovali v
tem projektu?
Učiteljica Sonja Oprešnik: Poleg modelarstva
tokrat ni šlo brez znanja
fizike in astronomije. Vse
šole so izdelovale rakete,
pripravile referate o vesolju in vesoljskih plovilih,
zgodovini vesolja, prav
tako so vsi likovno in literarno ustvarjali na temo o
vesolju. Eden izmed rezultatov našega skupnega
dela, na katerega smo še
posebej ponosni, je knjiga
literarnih in likovnih izdelkov vseh sodelujočih.
Nekaj izvodov imamo tudi
v naši knjiţnici.
Kako je potekal projekt na naši šoli?
Maribor - Predstavitev
projekta Comenius
1
ST RAN
Učitelj Martin Knupleţ:
Učenci naše šole so sodelovali na vseh prej omenjenih področjih. Velik zalogaj
za nas je bilo srečanje dijakov in mentorjev pri nas
(marca 2011). Po organizacijski in izvedbeni plati je
bilo potrebno poskrbeti za
nemoteno izvajanje programa. Da je vse potekalo po
načrtu, imajo nedvomno
zasluge vsi sodelavci in
zaposleni na šoli, še posebej gospod ravnatelj Štefan
Muraus in gospa Mateja
Jeznik, ki je velikodušno
pomagala s sprotnim prevajanjem ter prevajanjem
strokovnih člankov v angleški jezik.
Katere izkušnja Vam je
ostala najbolj pri srcu?
Učitelj Martin Knupleţ:
Pri delu v projektu sem
doţivel številne pozitivne
izkušnje. Zagotovo pa ne
bom pozabil prisrčnih pozdravov ob naših ponovnih
srečanjih, kramljanja ob
kavi, nasmejanih in pozitivnih izrazov na obrazih
otrok …
Učiteljica Sonja Oprešnik: Poleg novih spoznanj
o vesolju sem se zaradi
projekta zelo dobro seznanila z ţivljenjem, delom in
pomenom Hermana Potočnika Noordunga. Slovenci
bi morali biti na tega svojega pionirja vesolja zelo
ponosni, a ga mnogi sploh
ne poznajo. Dogodek, ki ga
hitro ne bom pozabila, je
bila tudi video konferenca
z astronavtom z ESE. In še
nekaj sem spoznala: Treba
je iti v svet, da začneš bolj
spoštovati in ceniti svojo
»Treba je iti v
domovino.
svet, da
Učitelj Martin Knuzačneš bolj
pleţ: Projekt je zasnovan
na timskem delu, najprej v spoštovati in
okviru posamezne partceniti svojo
nerske šole, kasneje pa v
domovino.«
okviru vseh sodelujočih
šol. Ob skrbnem načrtovanju in vodenju je moţno
uspešno izpeljati tudi zahtevne projekte.
Lea Juha
In še za konec, česa ste
se Vi naučili pri tem
projektu?
Maribor - Naš zbor na predstavitvi projekta Comenius
Maribor - Naš band na
predstavitvi projekta
Ošbi Times
25
ST RAN
26
Irska na moj način
katere velja, da so
miroljubni, prijazni,
vljudni in zelo točni ljudje.
IRSKA - Zeleni otok,
pivo Guinness in James
Joyce. Da, to je zagotovo Irska. Da je Irska
deţela širnih zelenih
travnikov in pašnikov
sem ţe vedela, a ko
sem po voţnji z avtobusom in letalom uzrla
Irsko, sem ugotovila, da
se tam skriva še marsikaj drugega kot samo
triperesna deteljica in
Oscar Wilde. Pripotovala sem v majhen irski
kraj Monaghan. Na
lokalni avtobusni postaji
me je ţe pričakala druţina Cadden, pri kateri
sem bivala 6 dni. Ko
smo se peljali proti njihovemu domu, je bilo
ozračje še dokaj nesproščeno in smo si
izmenjali le nekaj vljudnostnih fraz. Ko pa
smo zvečer sedeli ob
vroči skodelici koprivinega čaja, smo se ţe
ujeli in pričela
sem spoznavati
Irsko ter njene
prebivalce, za
Ošbi Times
Prisrčna petčlanska
druţina mi je vedno
pripravila kaj okusnega
za pod zob. Ker so
skoraj ves dan zdoma,
imajo čas za kosilo šele
ob 17. uri in tudi takrat
si hitro pripravijo svoj
obrok. Kot npr. lazanjo,
pico, dušen krompir s
svinjino in špagete po
bolonjsko. Šele tretji
dan sem imela moţnost
poskusiti tradicionalni
irski zajtrk. Ker vsaka
tradicionalna irska specialiteta vsebuje krompir ali svinjino ter krvavice, tudi tega ne manjka pri zajtrku. Sestavljen je iz klobasic, krvavic, pečenega jajca,
gobic in opečenega kruha. Zraven pa postreţejo močen čaj ali pa skodelico vroče kave. Zvečer smo odšli v mestni
kino, ki je manjši od
teh, ki jih imamo v Sloveniji. Trdijo, da je
Irska bolj kakor z Veliko Britanijo povezana z
Zdruţenimi drţavami
Amerike. Lahko bi
rekla, da to morda res
drţi, saj jim je vsekakor
skupno poseganje po
hitri prehrani in gaziranih pijačah. Kljub temu
da je druţina, pri kateri
sem stanovala, imela
veliko farmo in več 100
glav ţivine, so mleko in
jajca kupovali v trgovini.
Z učenci Beech Hill
Collegea smo velikokrat odšli na pico ''at
Mazzoni's'' , ki je zelo
priljubljena picerija pri
Ircih. Ko smo se zadnji
dan proti večeru odpravili v mestno jedro, smo
videli tudi nekaj, kar je
pravo nasprotje miroljubnih Ircev. Dva izmed
mimoidočih otrok sta
izzivala pretep, a so
učenci s šole kmalu
umirili situacijo in sta
''pretepaška nastopača''
raje odšla. Naše druţenje se je počasi bliţalo h
koncu. Zadnji dan smo
si obljubili, da si bomo
pisali in če jih kdaj zanese pot v Slovenijo, se
tudi vidimo. V vsakem
primeru pa je to bila
zares nepozabna izkušnja, polna novih doţivetij.
Lea Juha
LET NIK
1,
ŠT EV ILK A
1
ST RAN
Bili smo v Londonu
LONDON - Učenci
devetih razredov so se v
okviru šole odpravili na
tridnevni izlet v London.
Ogledali so si muzej
Madame Tussauds,
Oxford Street,
Towerbridge, Big Ben,
Hide park, Buckingham-
sko palačo, najstarejšo
čajnico, zgodovinski
muzej in sodišče. Najbolj
so uţivali v muzeju Madame Tussauds, kjer so se
lahko slikali z voščenimi
lutkami, in ob zapravljanju
denarja na Oxford Street.
Seveda pa se je bilo enk-
tratno peljati tudi s podzemno ţeleznico.
Vsi so zatrdili, da bi izlet
z veseljem ponovili.
Vita Debelak
Prva ošbijeva sobotna šola
OŠBI - V mesecu novembru 2011smo na naši
osnovni šoli pripravili
čisto pravo sobotno
šolo. Ja, prav ste prebrali.
Bili smo v šoli, čeprav je
bila sobota! Zakaj? Učitelji so pripravili pestro
izbiro dejavnosti in jih
namenili vsem radovednim in ustvarjalnim ter
takim, ki si ţelimo širiti
svoje obzorje. Imeli smo
se čudovito, vi pa si
poglejte nekaj utrinkov z
naših delavnic.
Ošbi Times
27
ST RAN
28
Ko nebo ni več meja
Dr. Dušan Petrač je fizik in je zaposlen v laboratoriju JPL ameriške
vesoljske agencije NASA v Pasadeni. Obiskoval je Gimnazijo Kranj, kjer
je maturiral, nato pa končal študij fizike na Univerzi v Ljubljani. Po
končanem študiju se je zaposlil kot profesor fizike na kranjski gimnaziji,
kmalu zatem pa odšel v ZDA, kjer je postal eden vodilnih znanstvenikov
pri Nasi. Slovenijo obišče vsako leto, ob zadnjem obisku pa je obiskal
tudi našo šolo. Z dr. Petračem sva spregovorila o vesolju in delu v ZDA.
luje kar nekaj astronomov, nedavno pa so organizirali projekt sodelovanja sedemnajstih mladih
ekip s slovenskih gimnazij.
Projekt se bo zaključil na
konferenci v začetku junija v Portoroţu.
Kakšna je razlika med
vesoljskimi poleti
danes in pred petdesetimi leti?
Začetni poleti so bili
eksperimentalni. Astronavti so šli v vesolje z raketami, kjer so bili podvrţeni mnogo večjimi pospeškom. Imeli so manj prostora - dva kubična metra
za vse tri astronavte.
Danes pa se ţe uporabljajo vesoljski taksiji, ki so
tudi udobnejši. ''Korajţe''
pa je še vedno treba.
(smeh)
Se slovenski astronomi lahko kosajo s tistimi v Zdruţenih drţavah Amerike?
Kosajo bolj teţko, seveda
pa lahko sodelujejo kot
na primer slovenski center Vsemirje. Tukaj sode-
Ošbi Times
Kako komentirate
nedavno izstrelitev
rakete Falcon 9, ki je v
vesolje ponesla ameriško komercialno
tovorno ladjo Dragon?
Včeraj ali predvčerajšnjem je šla tja ladja Space
X. To je poskus, da bi v
bodoče lahko leteli v
vesolje tudi zasebno. Ţal
Amerika trenutno še
nima moţnosti v vesolje
poslati svoje vesoljske
postaje , kaj šele na Luno.
Pred kratkim sem
prebrala članek, da en
izmed španskih podjetnikov ponuja polet z
balonom v vesolje. Je
to sploh moţno?
V vesolje ne moreš z
balonom, ker le-ta potrebuje zrak. Lahko pa poskusijo s stratosferskimi
baloni.
V čem se NASA razlikuje od ESA-e?
NASA je mnogo starejša
kot ESA in ima malo več
denarja. Vsekakor pa obe
organizaciji sodelujeta. Z
ESA sodeluje tudi Slovenija, ki pa še ni članica,
ampak pridruţena članica.
Toda članstvo je odvisno
od denarja, ki ga morajo
drţave, če ţelijo postati
članice ESA, prispevati.
To bi omogočalo mnogim
slovenskim podjetjem in
raziskovalcem sodelovati
pri NASA projektih.
Je NASA naklonjena
sodelovanju z drugimi
vesoljskimi agencijami
ali to zavrača?
Seveda, saj sodeluje z
ESO, rusko vesoljsko
agencijo, Japonsko. Kitajska pa nekako odklanja
sodelovanje, ker se je
nekako odločila, da naredi sama svojo vesoljsko
postajo.
Pri NASI dela tudi
izjemna astronavtka
slovenskih korenin
Sunita Williams. Koli-
LET NIK
1,
ŠT EV ILK A
1
ko Slovencev pa dela
pri NASI?
Ne veliko. Vsaj prve
generacije nisem videl. So
pa tu in tam. Poznal sem
gospoda Reparja, ki je
zdaj ţe umrl. Trenutno pa
so tam štirje astronavti
slovenskega porekla:
Sunita Williams, Linenger
in Šega. Pa zdaj še eden
Bajc. Štirje! Kar je neverjetno! Ampak to niso
raziskovalci, to so astronavti.
Hermana Potočnika
Noordunga?
Sklad podpira njegovo
delo in ideje in podeljuje
štipendije, čeprav v zadnjem času nima veliko
denarja. Menim, da bi
morala imeti Slovenska
znanstvena fundacija glavno nalogo, da bi razdeljevala štipendije, ne pa, da
se s tem ukvarjajo druge
institucije. To je narobe.
Še posebej, ker se poudarja znanost.
Kakšen je delavnik pri
NASI?
Ko so astronavti na
vesoljski postaji, imajo 8
ur spanja in 8 ur dela, lahko pa tudi drugače. Tam
imajo natančno določen
reţim. Na Zemlji pa je
njihov delavnik povsem
običajen. Res so bili
nekoč tudi časi, ko smo
delali po 12 ali 15 ur na
dan. Toda to so bili izredni časi, ko smo morali
pripraviti eksperiment z
vesoljskim taksijem in
tako naprej.
Herman Potočnik
Noordung je bil vesoljski vizionar. Je morda
kakšna izmed njegovih
idej, ki pa danes ne bi
bila uresničljiva?
Veste, on ni bil vizionar.
On je izdeloval rakete in
je zatrjeval, da je samo
vprašanje časa, kdaj bodo
rakete poletele v vesolje.
Je pa prvi, ki je poznal
geostacionarne satelite,
prvi konstruiral vesoljsko
postajo, in sicer v treh
delih. Govoril je tudi, da
človek v brezteţnosti ni
ustvarjen za ţivljenje.
Vesoljska postaja v njegovi viziji je bila vrteča.
Kako pa je vas pot
vodila do »vesoljskih
sanj«?
Doktoriral sem v Los
Angelesu. NASA center
je bil na drugi strani naselja, spoznal sem ljudi in
kaj kmalu začel z njimi
sodelovati. Naprej kot
štipendist, kasneje pa sem
bil redni usluţbenec.
Kaj je namen sklada
Nekoč so Zdruţene
drţave Amerike veljale za obljubljeno deţelo. Ali še danes to velja in kako se razlikuje
od ţivljenja v Sloveniji?
Imenovala se je ''land of
opportunity'', a je danes
mnogo manj. Mnogi Slo-
ST RAN
venci, med njimi tudi moj
prijatelj, v Ameriki niso
uspeli, tako da je resnično
vse manj deţela priloţnosti. Poleg tega se v zadnjem času zelo spreminja,
saj veliko proizvodnje
selijo na Kitajsko. Če
pogledate, imate na sebi
zagotovo nekaj, kar je
bilo narejeno ''in China''.
Veliko je otrok, ki sanjajo, da bodo nekoč
opravljali delo astronavta. Še morda kakšen nasvet za njih?
Takole je. Če hočeš biti
astronavt moraš imeti
nek poklic. Zdravnik ali
inţenir ali podobno.
Torej brez določene visoke izobrazbe ne gre. Tudi
Jurij Gagarin, ki je bil najprej kovinarski tehnik, je
kasneje doštudiral. Prav
tak primer je bila Sunita
Williams. Ko se je prvič
ţelela preizkusiti v vlogi
astronavta, je bila njena
prošnja zavrnjena. Nato
pa je magistrirala iz tehničnih znanosti na mornarski akademiji Annapolis in
dobila sluţbo. Torej ni
treba, da si samo fizik ali
kaj podobnega. Tudi moja
hči je po osnovni izobrazbi zdravnica, danes pa ima
čin majorja.
Lea Juha
»Herman
Potočnik
Noordung je
zatrjeval, da
je samo
vprašanje
časa, kdaj
bodo rakete
poletele v
vesolje.«
Ošbi Times
29
ST RAN
30
ŠPORTNI
ATLETIKA
NUŠA KARNER,
2. MESTO PODROČNO 2011/12
JUDO
GREGOR GERŠAK,
OBČINSKI PRVAK V JUDU 2011/12
KROS
NIKA BEZJAK,
ZMAGOVALKA KROSA 2012
BADMINTON
1. MESTO EKIPNO 2011/12
Ošbi Times
LET NIK
1,
ŠT EV ILK A
1
ST RAN
31
DOSEŢKI
KOŠARKA
EKIPA STAREJŠIH DEČKOV
2. MESTO NA OBČINSKEM PRVENSTVU
2011/12
NOGOMET
EKIPA MLAJŠIH DEKLIC
2. MESTO NA OBČINSKEM PRVENSTVU
2011/12
MINI
ODBOJKA
ODBOJKA
NA MIVKI
ODBOJKA
NA MIVKI
EKIPA DEČKOV
2. MESTO NA OBČINSKEM PRVENSTVU
2011/12
EKIPA DEKLIC
2. MESTO NA OBČINSKEM PRVENSTVU
2011/12
EKIPA DEČKOV
1. MESTO NA OBČINSKEM PRVENSTVU
2011/12
Ošbi Times
ST RAN
32
Konjeništvo - način za sprostitev
Jahanje je eden redkih športov, pri katerem si v neposrednem stiku z
ţivaljo. Ţal pa je konjeništvo v Sloveniji zelo slabo razvito in ga mnogo
ljudi podcenjuje.
Konja lahko jahamo in z
njim delamo na dva načina: na western način, ki
je privzet predvsem iz
Amerike in je podoben
jahalnem stilu kavbojev v
filmih. Drugi način je
angleško jahanje, ki je
nastalo v Angliji in ima
povsem drugačen izgled
kot western. Videti je
bolj elegantno jahanje,
uporabljajo pa tudi drugačno opremo za konja
in jahača.
Veliko ljudi, ki se ukvarja
s konjeništvom, jaha le
rekreativno in se ne ude-
leţuje tekmovanj. Nekateri pa se po narejeni
tekmovalni licenci začnejo ukvarjati s tekmovalnim jahanjem. V konjeništvu je tekmovalnih disciplin veliko. Dve najpomembnejši pa sta dresurno jahanje in preskakovanje ovir. Ker so konji
zelo neţne ţivali in na
ljudi vplivajo pozitivno,
jih uporabljajo tudi pri
raznih terapijah in za
terapevtsko jahanje. Vse
več ljudi vse manj dela s
konji v sedlu. Raje se s
Origami
OŠBI - Akciji zbiranja
sredstev za Ustanovo za
pomoč otrokom z rakom
in krvnimi bolezni se je
pridruţila tudi naša šola.
Učenci razredne stopnje
so izdelovali origamije.
Za vsak izdelan origami
je Ustanova prejela
1evro.
Ošbi Times
konji ukvarjajo brez jahanja. S konji komunicirajo
povsem naravno in
popolnoma brez prisile.
Poskušajo misliti kot oni
in jih popolnoma razumeti. Ena najbolj razširjenih
takih metod je Parelli
metoda, ki jo je razvil Pat
Parelli in govori o popolnoma naravnem treningu
konj.
Tina Bobek
Alja Rojko, 3. c
Akcijo je navdihnila zgodaba japonske deklice
Sadako Sasaki, ki je umrla
zaradi posledic sevanja
bombe v Hirošimi. Pri
desetih letih je zbolela za
levkemijo, in se odločila,
da bo iz papirja izdelala
1.000 ţerjavov – namreč
starodavni japonski običaj
pravi, da se tako izpolnijo
vse ţelje. Ţerjav je na
Japonskem simbol dolgega ţivljenja in sreče in
Sadako je verjela, da bo,
če ji bo uspelo doseči cilj,
ozdravela. Umrla je, pre-
den ji je uspelo narediti
1.000 ţerjavov, a so njeno delo dokončali sošolci.
ŠSS
LET NIK
1,
ŠT EV ILK A
1
ST RAN
Ošbijev dan
Ošbijev dan je lep sobotni dan v mesecu maju, ko gredo učitelji in
učenci ter njihovi sorodniki iz osnovne šole Bojana Ilicha na ţe
tradicionalni pohod do koče Luka na Pohorju. Letos se je to zgodilo ţe
sedmič.
POHORJE - Pohod se je
začel 12. maja, ob 8.
30, z odhodom mlajših
razredov, starejši pa smo
na pot krenili ob 8.45.
Najprej smo se podali po
Čopovi poti do Trikotne
jase, nato pa do koče
Luka. Ošbijevci so lahko
uporabili tudi bliţnjice, ki
so vodile skozi gozd. Ne
glede na to, kako hitro je
kdo prispel, sta vse pohodnike čakala obara in sok,
ki so ju pripravili kuharji.
Pohodniki smo tam ostali
pribliţno do 12.00, saj
smo se veselo druţili in
zabavali, nato pa smo se
odpravili v dolino, od
koder bi nas sicer z vrha
pregnal deţ. Zagotovo pa
smo vsi preţiveli lep dan
v druţbi prijateljev.
Tadeja Kokol
Ošbi Times
33
ST RAN
34
Karikature
Karikature tretješolcev. Prepoznate učiteljico
Gordano?
Brin Posel,
3. b
Aleksandar
Trenevski,
3. b
Čarna Lampret,
3. a
Metka Supej,
3. a
Ina Leljak,
3. a
Za EPK smo slikali zabojnike za smeti. Slikali so
učenci 5. a in 5. b, Špela
Supej, Mia Razgoršek,
Mergim Mališeva, Simon
Kriţman, Ema Lorenčič,
Oleksandra Kadehis, Tia
Princip, Eva Lobnik,
Špela Geršak, Vita Tušek,
Katarina Škof, Urška
Simonič, Brina Brigadir,
Maruša Markuš. Pobarvani kesoni so postavljeni v
okolici šole.
Ošbi Times
LET NIK
1,
ŠT EV ILK A
1
ST RAN
35
Ustvarjalno veselje na tehničnem področju
Gašper je tekmoval z avtomobilom na
električni
pogon, ki ga je
izdelal sam.
MARIBOR - Številne
učence pritegne ustvarjalno delo v tehničnih kroţkih. Tu je moţno realizirati in preizkusiti marsikatero idejo na različnih
področjih: ladijskem ,
letalskem, raketnem …
Vsi nestrpno pričakujemo
preizkušanje modelov in
prvih resnih tekmovanj.
Da so naši modelarji zelo
dobri, dokazujejo rezultati z regijskega tekmovanja
Podravske regije: Miloš
Lazič je z raketami v kategoriji Nacional dosegel
prvo mesto, saj je kar
dvakrat dosegel maksimalni čas in pometel s
konkurenco, brat Uroš je
s svojimi modeli raketoplanov dosegel 3. mesto,
Aljoša Poteţ je bil v kategoriji raket s trakom drugi, drugi je bil tudi Gašper
Vrečer na tekmovanju
avtomobilov na električni
pogon. Na regijskem tekmovanju sta se izjemno
izkazala tudi Maša Bastič
in Brin Bernatović, ki sta
se udeleţila tekmovanja
na področju konstruktorstva – Izdelava tehničnotehnološke dokumentacije s programom CiciCAD. Maša je dosegla 3.,
Brin pa 1. mesto. Vsi našteti učenci so se uvrstili
na drţavno tekmovanje v
Murski Soboti.
Naši modelarji
Aljoša, Uroš in
Miloš
Drţavno tekmovanje se
je začelo z deţjem, ki je
postopoma ponehal. V
izredno teţkih pogojih
smo bili srečni, da smo
tekmovanje sploh izpeljali.
Zaradi spremenljivih
pogojev, so bili tudi rezultati med tekmovanjem
takšni. Med našimi tekmovalci je bil najboljši
Miloš, ki je osvojil 6. mesto od 14-ih tekmovalcev,
z malo sreče pa bi lahko
bil celo tretji. Na ţalost
se drţavnega tekmovanja
nista mogla udeleţiti Maša
in Brin, saj sta gostovala s
pevskim zborom v
Wertherju v Nemčiji.
Učitelj Martin Knupleţ
Brin prejema diplomo za
prvo mesto v načrtovanju s
CiciCADom.
Aljoša prejema diplomo.
Uroš z raketoplanom na
rampi.
Ošbi Times
ST RAN
36
Kam čez poletje?
Piran
Majhno in prečudovito mesto Piran leţi v
Slovenski Istri, blizu
italijanskega Trsta.
Značilnost Pirana so
predvsem njegove
majhne, ozke in kamnite ulice, ki so tesno
stisnjene z ulicami.
Od znamenitosti, ki
se nahajajo v Piranu,
so najpomembnejše
baročna cerkev svetega Jurija, Tartinijev
trg s Tartinijevem
spomenikom, trg 1.
maja, mestno obzidje
… Iz Pirana vodi ob
obali tudi lepo urejena sprehajalna pot do
Bernardina in Portoroţa, na sprehod pa
se lahko podate še v
Fieso.
Tina Bobek.
Barcelona
Svetujem vam, da se
letos na poletne
počitnice odpravite v
Barcelono. To
primorsko katalonsko
velemesto večina ljudi najbolje
prepozna po nogometnem klubu, vendar pa so v Barceloni še mnoge druge turistične atra-
Ošbi Times
kcije. V kolikor se
boste odločili za
obisk Barcelone, vam
priporočam
ogled Parka Guell,
Case Mile, zabaviščnega parka Tibidabo, Port Vella,
Sagrade Familie, akvarija, muzeja čokolade, La Ramble,
Camp Noua, pa
tudi kakšne plaţe.
Mesto mi je bilo zelo všeč zaradi prijaznih prebivalcev,
posebnega nogometnega vzdušja ob času nogometnih tekem
in turistov vseh
starosti z vsega sveta.
Ana Rojs
LET NIK
1,
ŠT EV ILK A
Tajska je prečudovita
deţela, ki leţi na
jugovzhodu Azije.
Njeno največje mesto
je Bangkok, prevedeno je to Mesto angelov. Mesto ima veliko
templjev in budizem
je prisoten na vsakem
koraku. Tajci (v Bangkoku jih ţivi okoli
13.000.000) so izredno prijazni in veliko
jih ţivi na pragu revščine (bivajo v bunkerjih ob rekah in nad
kanali). Bangkok je
tudi ekonomsko središče Tajske, vsi
pomembni dogodki
se odvijajo v tem
mestu. Zanimiva v
tem milijonskem
mestu je njihova električna infrastruktura:
1
ST RAN
Tajska
povsod so električni
kabli in zelo veliko jih
je. Če planirate oddih
na Tajskem priporočam, da se odpravite
tudi na zahod drţave
v mesto Kanchanahburi, kjer se boste
lahko sprehodili po
slavnem mostu na
reki Kwai in na tej
reki, v hišicah na splavih, tudi prenočili. V
neposredni bliţini
imajo tudi Slonje farme, kjer lahko jahate
slone. Priporočam še
obisk Tiger tempel,
kjer vam bodo dovolili, da poboţate in se
slikate z temi strašnimi mačkami. Tajska
ima izredno dobro
urejeno ţeleznico in
potovanje z vlakom
po tej drţavi je resnično prijetno. Mi smo
obiskali tudi otok na
jugu drţave: Koh
Samui, ki je tudi zelo
zanimiv za raznorazne
turiste, saj lahko tam
najdemo plaţe, kot jih
lahko vidimo v raznih
eksotičnih revijah.
Tajska ima izredno
razvit turizem in trgovino, kupiš lahko prav
vse, kar ţeliš. Nepozabna je tudi njihova
hrana: riţ in … riţ
in ... riţ in … skratka,
najedel sem se riţa za
celo leto naprej. Vsekakor pa, če se boste
odločili za Tajsko,
vam ne bo ţal, jaz se
bom vsekakor še
vrnil.
Ţan Ambroţ
Ošbi Times
37
ST RAN
38
Ko ti sreča v besedo kane ...
SPANEC
ŢIVELA JE DEKLICA MANCA,
KI SE JE BALA SPANCA.
KO JE ZATISNILA OČI,
SE JI JE ZDELO, DA JO POŠAST LOVI.
DED JO JE VEDNO SPRAŠEVAL,
Izidora Karakaš, 4. a
ZAKAJ DELA TAKŠEN KRAVAL.
ZAKAJ JE ZVEČER TAKŠNA DRAMA,
DA NE POMAGA NE ATA, NE MAMA.
HOTELA JE, DA PRIDE ČAROBNA VILA,
KI BI JI URNO POGUM VLILA.
ABRAKASPANEC, ABRAKASPI
IN DEKLICA MANCA SE SPANCA NE BOJI.
Staša Fras
Julija Osvald, 2. a
OPIS RASTLINE - KANA
Rastlina ima v zemlji gomolj, iz njega pa raste precej dolgo steblo z velikimi svilnatimi
listi. Listi so običajno zeleni, nekatere vrste pa imajo tudi rdečkaste ali rjavkaste. Na
koncu ima velik in bogat cvet. Cvet je običajno rdeče, oranţne ali rumene barve, lahko pa je tudi pisan v teh barvah. Višina rastline je odvisna od vrste. V naravi kana zraste tudi do 3 m visoko. Doma je v tropskih deţelah. Tropske deţele pa so ob ekvatorju. Pri nas pa lahko raste na vrtovih ali pa v loncih. Pri nas cveti pozno pomladi, v
tropskih deţelah pa skozi vse leto. Za rast potrebuje veliko sonca, vode, zalivati pa jo
moramo tudi z gnojili. Pri nas jo uporabljamo za okrasno rastlino. Ko kana odcveti,
naredi plodove s semeni. Ta so trdna, okrogla in črne barve. Semena uporabljamo kot
za polnilo vzglavnikov, za izdelavo nakita, glasbil. Ime izvira iz keltske besede. Kelti so
ţiveli v srednjem veku. Najpogostejša je rdeča barva cvetov, CANE pa je v njihovem
jeziku pomenilo rdeča. Rastlina je sorodnica banane. Hladne zime pri nas ne preţivi,
zato moramo gomolje jeseni izkopati iz zemlje in jih varno spraviti. Tudi jaz imam
doma posajeno svojo kano in zdaj čakam, da zraste.
Čarna Lampret, 3. a
Ošbi Times
LET NIK
1,
ŠT EV ILK A
1
ST RAN
… in ko beseda beseda ostane!
DISLEKSIJA
V tej moji mali glavi
se včasih ves svet na glavo postavi.
Leva ne ve več, kaj dela desna,
tudi zgoraj in spodaj nista več resna.
Potem se začne prava zabava.
Črke norijo, številke beţijo,
moje oči jih komaj lovijo.
Neverjetno kakšna zmešnjava!
Boli me, če slišim, da sem neumna,
jaz sem drugačna in strašno pogumna!
Na svoj način vse uredim,
po svoji poti na cilj prihitim.
V mesecu septembru smo kiparili v
lesu. V mesecu
maju pa je bilo
odprtje razstave
kiparskih del, ki so
nastala v Malečniku. Priznanje in
katalog sta prejeli
Eva Lobnik ter
Urška Supej.
Najraje od vsega pa plešem balet,
to je moj svet, brez števil in besed.
Jaz sem le jaz in ti si le ti
in ves svet se zopet pravilno vrti.
Urška Rojs, 5. a
Tine: Kaj pa je? Treseš se kot šiba na vodi?
Bine: Nalezel sem se cvekov kot berač uši.
Tine: Misliš, da mene nikjer čevelj ne ţuli?
Bine: Trudim se, da bi oţenil moţgane in znal za trojko.
Tine: Tudi jaz bom pogrnil.
Bine: Pa še babica je šla včeraj rakom ţviţgat.
Tine: Naj gre vse v tri pirovske.
Vid Rebol, 6. b
Ošbi Times
39
ST RAN
40
Ko ti sreča v besedo kane ...
PRIJATELJ
Prijatelj je tvoja druga polovica,
prijatelj je boljši kot sladica.
Prijatelj te vedno nasmeji,
tu pa tam tudi razjezi.
Prijatelj te nikoli ne pusti na cedilu,
s tabo sedi pri šolskem kosilu.
NEKOČ IN DANES
Nekoč za lahko noč se je zapelo,
danes kraljestvo igric je vse vzelo.
Včasih bil je čisti zrak,
danes pa kot črni oblak.
Šel v nedeljo si v naravo,
danes primeš se za glavo.
B'la najboljša voda je iz potoka,
danes pa smrdi kot iz odtoka.
Aljaţ Jazbinšek, 5. b
Prijatelj nikoli ne trosi laţi,
vedno in vselej s tabo drţi.
Prijatelju zaupaš vse skrivnosti sveta.
Zakaj? Ker jih nikoli ne izda!
Urška Rojs, 5. a
NONSENSNA PESMICA
Na tabli se piše, riše in briše.
Mama kuha riţ, dokler sem Drobiţ.
Hana gleda urnik,
Luka je deţurnik.
Tukaj je peresnica.
Tako konča se pesmica.
NA TRAVNIKU
Helena Godina, 4. c
Na travniku je ţivela ena kislica. Ta kislica je bila posebna. Kupila i je klobuk in
pas. Vsi so ji pravili modna kislica. Še
bolj je bila modna, ko si je kupila suknjič.
Nekega dne se je odšla sončit, takrat je
šla domov po senčnik , brisačo in po
sončna očala. Tako ji je bilo všeč, da se
je tako smejala, da je skočila iz brisače in
je srečala svojo prijateljico Metko.
Tim Podgorelec, 2. b
Ošbi Times
Roţice za prvošolčke
LET NIK
1,
ŠT EV ILK A
1
ST RAN
… in ko beseda beseda ostane!
JAZ HIŠA
V meni ţivijo prijazni ljudje. To so mama, ata, kuţa in dva otroka. Mama rada kuha, ata
pa zna igrati nogomet. Otroka pa se najraje igrata s kuţkom. Radi hodijo na sprehode
v naravo. Zelo radi imajo ţivali. Enkrat pa se je zgodilo: Kuţek je opazil miš in ko jo je
opazil, je začel lajati tako glasno, da sem se zatresla. Mama se je tako močno ustrašila,
da je polila sok, ki ga je hotela odnesti očetu. Otroka sta začela kričati, ko sta videla
miš. Mene pa je ţgečkalo, ko je miška tekala. Mama je odprla vrata in kuţa je nagnal
miš.
Tara Harb, 2. b
Marko Hafner, 1. b
Učenec iz 5. b
Izidora Karakaš, 4. a
Medved bo dal mravljam vetra
Ko so prišle v brlog je ena mravlja močno kihnila in zbudila medveda! Besen medved
je vstal in tekel za štirimi mravljami. Mravlje so beţale in beţale, dokler niso prišle do
velikega velikanskega jezera. Mislile so, da so na varnem, a ko so se obrnile, so zagledale velikega medveda, ki je z največjo hitrostjo drvel proti njim! “Kaj naj storimo?”
je rekla prva. “Ne vem,” je dodala druga. Oglasila se je tretja in rekla četrta, da bo ţe
vedela kaj storiti! In res četrta je zagledala desko, na kateri je bil orjak sršen, a medved je bil ţe skoraj pri njih. In medved je prispel. S svojo nogo je stopil na vse štiri
uboge male črne mravljice. In to je bil konec štirih majhnih nagajivih mravljic.
Lana Simončič, 4. c
Ošbi Times
41
ST RAN
42
Ko ti sreča v besedo kane ...
Spričevalo
(Vsebina knjige Slavka Pregla malo drugače)
Kot v normalni druţini vsaki,
tudi pri Pirčevih problemi bili so enaki.
Matej se z ocenami ni obremenjeval,
Lenart pa tričetrt snovi sploh ni znal.
In kot vsaka mama, ki jo za sinovo prihodnost skrbi,
tudi Pirčeva Marija starejšemu sinu vsak dan teţi.
Mlajši pa vztrajno zatrjuje, da dobiva pluse same,
da izognil bi se kazni in osrečil srce svoje mame.
Nato pa vpisna dokumentacija gospo Pirc v šolo privede,
a šokantna učiteljičina resnica jo s prvotne poti zavede.
Lenart v šoli pojma nima, nič ga ne zanima,
Uroš: Jaz sem danes vstal z levo nogo.
Miloš: Jaz pa sem slišal, kako trava raste.
Uroš: Saj pa samo na ušesih sediš!
Miloš: A bi nehal, ker mi greš na jetra?
Uroš: Meni si čez glavo zrasel.
Miloš: Misliš, da mene nikjer čevelj ne ţuli?
Uroš: Daj bodi tiho. Ti za vsako figo jočeš.
Miloš: Ti pa vse s komolci pridobiš.
Uroš Lazič, 6. c
Luka: Vleče se kot megla.
Marko: Tudi ti nisi hitrejši od polţa.
Luka: Gledal me je kot tele v nova vrata.
Marko: Ja, meni pa je srce v hlače padlo.
Luka Spasovski, 6. b
Smeagol: Vse bom poslal v tri krasne.
Deagol: Meni bo tudi šlo vse po gobe.
Smeagol: Iz srca sem jo ljubil.
Deagol: Meni pa nič srce ne poskakuje.
Filip Marhl, 6. c
na učiteljičina povabila mame v šolo pa samo kima.
Gospe skupaj pripravita vzgojni načrt,
Jana Velički,
4. a
Pirčeva po sinovih ocenah rovari kot krt.
Zmedena, zgroţena, jezna in v šoku,
nese moţu sveţe novice o njunem otroku.
Špela Kokalj, 8. b
OPIS RASTLINE - IVANJŠČICA
Ivanjščica raste na travnikih, pašnikih, njivah in med ţitom. Tam jo štejemo med plevel. Je
ne gojimo, ker raste sama. Za rast potrebuje vodo, zemljo in svetlobo. Cvete od junija
do zgodnje jeseni. Njene korenine niso močne, ampak so dolge in zelo veliko jih je. Iz
korenin raste steblo, ki lahko zraste do 50 cm ali pol metra. Je zelene barve, močno in ni
gladko. Listi pri dnu se ovijajo okoli stebla in so nazobčani. Proti vrhu so listi manj nazobčani in manj se ovijajo okoli stebla. Steblo se konča v košek ali socvetje. Socvetje je sestavljeno iz več cvetov. Znotraj so cvetasti cvetovi rumene barve, zunaj pa jezičasti cvetovi
bele barve. Njena posebnost je, da se ravno s socvetjem lahko igraš po značaju, ko trgaš
jezičke, govoriš ljubi, ne ljubi me.
Nuša Ulrih, 3. a
Ošbi Times
LET NIK
1,
ŠT EV ILK A
1
ST RAN
… in ko beseda beseda ostane!
NEBESA IN PEKEL
Nebesa so razţarjena,
v peklu so bitja nebogljena.
Kdor priden je, v nebesa odide,
a poredni se takoj s peklom snide.
V nebesih so angelčki, v peklu vraţički,
v nebesih dobri, v peklu pa slabi moţički.
V nebesih dobiš vse, kar si ţeliš,
a v peklu le ţerjavico dobiš.
Nekoč, ko bo nebes polno vso nebo,
pekla z vraţički nikoli več ne bo.
Anja Lobnik, 7. a
Narastek za veselje!
Deset kepic jagodnega sladoleda
Pol kile sladkorja v prahu
Tri jagodne Milke
Osem polnih kozarcev mleka
Dva kozarca bele Nutele
Tri pomarančne ţele bonbone
Pet velikih ţlic moke
Eno jajce
Dva pecilna praška
Štiri roza Donate
Ivana Poglajen, 5. b
Postopek:
Vzamem lonec srednje velikosti . Vanj
po vrsti zloţim sestavine in vse skupaj
lepo zmiksam. Nato dam v hladilnik za
tri ure. Zatem vse dam v globok kroţnik in postreţem vsem gostom na
enkrat!
Lana Simončič, 4. c
TI KITARA LETEČA
Nekoč je ţivel deček, ki je v prostem času najraje igral kitaro, ki ni bila navadna kitara.
Ta kitara je bila čudeţna in tudi zelo radovedna. Nekega dne, ko dečka ni bilo doma in
se je dolgočasila, se je odločila, da si ogleda širni svet. Poletela je skozi okno, letela
nad mestom in njegovo okolico in ko je tako letela nad polji, se je nenadoma zapletla
v električne ţice. Na nebu so se začeli zbirati črni oblaki, grmelo je in bliskalo. Kitaro
je bilo zelo strah. Na vse pretege se je trudila, da bi se rešila iz pasti ţic in ko se je
tako zvijala, si je pri tem potrgala vse strune. Končno ji je le uspelo. Premočena in s
strganimi strunami se je vrnila v dečkovo sobo. Vsa premraţena je legla v svojo toplo
torbo. Ko je deček prišel domov, jo je naprej skregal, kako zgleda in kod je hodila,
potem pa jo je ves srečen, da se je vrnila, prijel v roke in kitara mu je zaigrala najlepšo
pesem dotlej.
Maša Perc, 4. c
Ošbi Times
43
ST RAN
44
Ko ti sreča v besedo kane ...
PESEM
Zdaj slovenščino imamo,
Tomi, Tian,
9. b
Maj pa tarna, da pogreša mamo.
Glasno tuli in se joče,
da naloge delati noče
Ko je konec ure,
zaţeli si pohane kure.
Komaj čaka na kosilo,
Ema, Nives,
Kaja, 9. a
vmes pa poje še kaj za prvo silo.
Zdaj je uţaljen, ker sem takšno pesmico napisala,
zato se rajši s tem ne bom okoli bahala.
Nuša Karner, 6. b
Toni, Alex,
9. a
OPICA
V dolini Afriki prebiva, ta ţival rjavosiva.
Ţivahno okrog se ogleduje, ogleduje, ogleduje,
z veje na vejo poskakuje.
Polno vragolij ušpiči in druţbo rada ima zelo.
Banane njena so poslastica in z repom miga,
miga, miga, miga, miga …
Ivana Poglajen, 5. b
Tajka, Mia, Brin, 9. a
Ošbi Times
LET NIK
1,
ŠT EV ILK A
1
ST RAN
… in ko beseda beseda ostane!
POŢREŠNI PRALNI STROJ
Nekoč je ţivel poţrešni pralni stroj. To ni bil navadni pralni stroj. Bil je nekaj posebnega. Bil je
tako poţrešen, da mu perila ni bilo nikoli dovolj.
Zelo rad je imel oblačila vseh vrst. Najraje je imel puloverje, majice, hlače, spodnje perilo, nogavice in štrample. Ko je bil najbolj sit, si je zaţelel še plašč. Ta okus je bil zanj naj, naj, najboljši. Ko je
vse to pojedel, še vedno ni imel dovolj. Hotel je več in več. Hodil je po ulicah in prosil ljudi za
oblačila. Ljudje so mu podarjali svoja odsluţena oblačila in se čudili, a pralni stroj je bil še vedno
lačen. Brskal je po smeteh in iskal oblačila. Ni in ni se mogel nasititi.
Drugi pralni stroji so ga opozarjali, naj ne je toliko, drugače se mu lahko pokvari boben. Najprej
mu razbija v bobnu, potem pa se mu lahko pokvarijo še vsi programi. Pralni stroj jih ni poslušal in
je še bolj ţrl perilo. Ko je zmanjkalo perila, je začel ţreti mize, stole in police.
Takrat pa ga je začel boleti boben. Najprej čisto malo, potem pa vedno bolj in bolj. Krulilo mu je
po bobnu, ga zbadalo, bilo mu je slabo. Potem pa! Naenkrat ga niso več ubogali programi. Skakali
so eden čez drugega. Najprej oţemanje, potem pranje, potem beljenje, vse v napačnem vrstnem
redu. Joj, kako ga je vse bolelo! Stokal je tako na glas, da so takoj pritekli drugi pralni stroji pogledat, kaj se je zgodilo. Rekli so mu: ''Ali te nismo svarili, da se ne smeš toliko naţirat?'' Pralni stroj
je ves ţalosten priznal, da je mogoče res malo pretiraval. Vedel je, da se ne bi smel toliko ţreti.
Mmm, aha, pa se je res nekaj naučil iz tega. No in kaj? Da se ne sme tako basati. Vedel je, da mora
jesti manj in malo po malo. Najprej nogavice in robčke, potem majice in hlače.
Nekaj časa se je drţal, tako da mu je bolečina v bobnu izginila, potem pa je bil zopet tako zelo,
zelo lačen.
Klara Avberšek , 4. c
OPIS TEJE
Teja je moja sestrična. Stara je 31 let in ţivi na Meljskem hribu. Po poklicu je pravnica. Rada ima
ţivali, doma ima prijaznega psička Skinija. Ko je bila mlajša, je bila zelo dobra športnica, igrala je
odbojko. Toda zaradi poškodb kolena je morala prenehati igrati odbojko. Teja je višje postave,
ima modre oči in svetlo rjave, dolge lase. Oblači se športno, če pa gre na kakšno zabavo, pa se
obleče in uredi zelo elegantno. Je prijazna in vesela oseba. Kadar smo na obisku pri njej, si vzame
čas in se rada pogovarja z mano. Teja zna tudi lepo kvačkati. Lani sem za rojstni dan dobila od nje
lepo rdečo kapo, ki sem jo rada nosila. Rada imam Tejo, škoda le, da ni mlajša in bi se lahko skupaj
igrali.
Petra Muraus, 4. c
Ošbi Times
45
ST RAN
46
Ko ti sreča v besedo kane ...
NA JASI
Na jasi jagode zorijo,
Maruša Kosi,
9. b
pa tudi roţe lepo dišijo.
Pikapolonice naokoli brenčijo,
metuljčki se smejijo.
Tu pa tam pride kakšna krava,
ki jo ţvečenje trave zabava.
Še kakšna lisica na jaso se zateče,
veter sam kostanje meče.
V majhnem jezeru se ribe igrajo
in mnogo legend poznajo.
Veverice za zimo lešnike pobirajo,
da v mrazu ne shirajo.
Ko zvečer zaspijo poljske miši,
Sam Box,
3. b
se murnova glasba zasliši.
Anja Lobnik, 7. a
TI ŠILČEK POŢREŠNI
Nekoč je ţivel šilček. Ta šilček ni bil navaden šilček. Ta šilček je bil nekaj posebnega.
Bil je velik poţeruh. Nekega dne ga je barvica prosila, naj jo ošili. Ko je bila barvica ţe
ostra, ga je prosila, naj neha. On pa je šilil naprej. Šilil je in šili dokler ni cele barvice
pojedel. Potem je pojedel še eno in še eno, dokler ni pojedel vseh barvic v peresnici.
V vsej svoji poţrešnosti se je lotil še šestila. Pri tem je spregledal, da ima šestilo
kovinsko konico. Zatulil je na vso moč, ker si je zlomil svoj edini nos. Jokal je in stokal ter prosil fantka, naj mu ga zamenja. Šilček je fantku obljubil, da ne bo poţrešen.
Fantek je zamenjal zob in šilček je bil srečen.
Zdaj pa lahko noč in en šilček na pomoč, pokrij se in zavij in zaspi.
Arne Šoštarič, 4. c
Ošbi Times
LET NIK
1,
ŠT EV ILK A
1
ST RAN
… in ko beseda beseda ostane!
OPICA
NEKOČ IN DANES
Na drevje pleza in ritko moli
Nekoč so krave
ter se z bananami masti.
jedle dosti trave.
Ko vrţe bananin olupek na tla,
Dajale so mleko in meso
vsak se prevrne in hihita.
ter veliko jih je bilo.
V ţivalskem vrtu so opice tudi doma,
tam ukradejo vse stvari, ki se jih da.
Danes krav veliko več ni,
So majhne, velike, debele in suhe,
na travnikih trava sameva,
a vse nagajive so kakor muhe.
po njej hodimo samo še mi.
Ljudje iz teh opic razvili smo se,
Trava res prava je reva.
zato neumnosti delamo še in še.
Nekoč so gospodinje kuhale,
Ker smo iz opic se razvili, smo tudi pametni in nagajivi.
likale in šivale
ter prale in pomivale –
kaj šele, da bi kaj počivale.
Lana Glavič, 5. b
Danes gospodinje
le leţijo in spijo.
Večkrat tudi kuhajo
ali celo bruhajo.
Nekoč so hiše bile tesne
ter druţine notri besne.
Hiše so bile tak' male,
da lahko bi se zastonj prodale.
Danes hiše so skoraj prevelike!
(Notri lahko bi imeli bike.)
Hiše gradimo tak' visoko,
Marina Ferk, 2. a
kakor morje je globoko.
Vita Movrin, 5. b
Ošbi Times
47
ST RAN
48
Ko ti sreča v besedo kane ...
JANKO IN METKA V GOZDU SREČATA 7 PALČKOV
NEKOČ STA ŢIVELA METKA IN NJEN BRAT JANKO. NEKEGA DNE STA ODŠLA V GOZD
NABIRAT BOROVNICE. PA STA SE V GOZDU IZGUBLA. ZAČELO SE JE TEMNITI IN MORALA STA PRESPATI V GOZDU.
NASLEDNJE JUTRO PA GRESTA ISKATI POD DOMOV. HODITA IN HODITA IN VIDITA
HIŠO IZ LIZALK. VSTOPILA STA IN POKLICALA, A SE NIHČE NI OGLASIL. VSE JE BILO
PRAŠNO, ZATO STA SE JANKO IN METKA LOTILA ČIŠČENJA. NATO STA ZASPALA. SREDI
NOČI SO DOMOV PRIŠLI PALČKI IN VIDELI SO, DA JE VSE ČISTO IN SLIŠALI SO, DA JE
NEKAJ NA NJIHOVIH POSTELJAH. POTIHOMA SO ODŠLI DO POSTELJ IN ZAGLEDALI
DEKLICO IN DEČKA. TAKRAT STA SE ZBUDILA. PRESTRAŠILA STA SE SEDMIH PALČOKV
IN SE OBJELA. ČEZ NEKAJ ČASA STA SE UMIRILA, A KO STA IZVEDELA ZA ZLOBNO
ČAROVNICO, STA BILA SPET PRESTRAŠENA. NEKAJ DNI STA OSTALA PRI PALČKIH. ČEZ
SEDEM DNI IN SEDEM NOČI JE PRIŠLA ZLOBNA ČARAVNICA S SVOJO GOREČO PTICO
IN PAMETNIM KAMELEONOM. KO JE PRIŠLA, JE UKRADLA METKO. JANKO IN PALČKI SO
SE ZBUDILI IN VZELI OROŢJE TER SE ZJUTRAJ PODALI ZA ZLOBNO ČAROVNICO.
ČAROVNICA JE METKO ZAPRLA V KLETKO IN JO REDILA, DA BI JO POJEDLA. JANKO IN
PALČKI SO VDRLI V GRAD IN ČAROVNICO UBILI, METKO REŠILI IN SE NA GRADU VESELILI.
TAKO SO SREČNO ŢIVELI DO KONCA SVOJIH DNI
Naja Pečovnik Wutt
NA TRAVNIKU
Timo Klinger,
1. b
Drevo je visoko,
skoraj kot morje globoko.
Ker listi so rjavi,
nam ţe padajo po glavi.
Luka Poţar, 6. b
Ošbi Times
Gosenica je odšla na obisk h krtu.
Tam sta se pogovarjala o rojstnem
dnevu, ki ga ima jutri ptiček Slavček.
Gosenica in krt sta razmišljala o presenečenju za Slavčka. Odšla sta k zajčku,
rekel je, naj mu napihnejo tri balone.
Vsi trije so šli k metulju in ga vprašali,
kaj bi on pripravil za Slavčka. Metulj je
rekel: »Izpolnimo mu ţeljo.« Vsi štirje
so odšli k čebeli in jo vprašali, kaj bi
ona pripravila za Slavčka. In rekla je, da
mu pripravijo zabavo. In res, napihnili
so balone, izpolnili ţeljo in se seveda
zabavali.
Vita Vremec, 2. b
LET NIK
1,
ŠT EV ILK A
1
ST RAN
… in ko beseda beseda ostane!
V PUŠČAVI
V puščavi,
beduin lahko legende ti pravi.
V puščavi so mivkina gričevja,
tu ni skoraj nič deţevja.
Po pesku lahko deskaš,
pa tudi sankaš ali smučaš,
lahko gradove izdeluješ
in za deţ moleduješ.
A beduini imajo kamelo
Tajda, 5. a
in Londončani prihitijo na počitnice z
marelo,
NONSENSNA PESEM
saj ne vejo, da tu deţja ni, za razliko,
NAPopil
JASIsem sok, naredil sem skok.
saj London ga ima veliko.
Na jasi jagode
Šel semzorijo,
v Spar, za drugo mi ni mar.
v pesku so številne kače
pa tudiDobil
roţe sem
lepočokolado,
dišijo.
z dobro marmelado.
in te si iz miši naredijo pogače.
Pikapolonice
naokoli
brenčijo,
Mimo
je letel
metulj, dobil sem velik ţulj.
Anja Lobnik, 7. a
metuljčki
se smejijo.
Pogledal
sem drevo, bilo mi je lepo.
Tu pa tam pride kakšna krava,
ki jo ţvečenje trave zabava. Hana Perkovič, 4. c
PRIHAJA POMLAD
Še kakšna lisica na jaso se zateče,
Starka zima počasi odhaja,
v deţelo zdaj pomlad prihaja.
Pospravili bomo sani, smuči
in vse druge zimske stvari.
veter sam kostanje meče.
Ptički veselo ţe ţvrgolijo,
zvončki, trobentice po hribih cvetijo.
Narava bo spet ozelenela,
nas s svojimi lepotami objela.
V majhnem jezeru se ribe igrajo
in mnogo legend poznajo.
Veverice za zimo lešnike pobirajo,
da v mrazu ne shirajo.
Ko zvečer zaspijo poljske miši,
Postaja vse topleje,
sonce zlato pa prijetno nas greje.
Miha Kajzer, 6. b
se murnova glasba zasliši.
Anja Lobnik, 7. a
Vito Filipič, 3. b
Ošbi Times
49
ST RAN
50
Ko ti sreča v besedo kane ...
METULJ
Tipalke so podobne kot slušalke.
Metulj leta od cveta.
Ima tudi krila kot kakšna vila.
Vsak dan veliko leta, gre kar na dva izleta.
Ko gre na izlet, pozdravi rjavo kravo, ki je sveţo travo,
pomaha ţabici babici, trikrat obkroţi drevo
ter si pomane oko.
Ima krila pisana, kot da so narisana.
Ko zunaj deţuje se v svoji hiški posmehuje.
Lana Glavič, 5. b
Ko pa zunaj sonce sije, v zraku zganja on norčije.
Zvečer je vedno truden, zjutraj pa hitro buden.
To je metulj Tine, ki zelo rad je maline.
Vita Movrin, 5. b
PROBLEMI V SLUŢBI
Nastopata: Rok in Ronald
Ronald: Moral bom k optiku. Slep sem
kot kura.
Rok: Pa tudi rdeč si kot kuhan rak. Si
jezen?
Ronald: Danes res ni moj dan. Vse, kar
sem imel v načrtu, mi je splavalo po
vodi. Čisto sem na psu. Še pred šefom
sem zjutraj ustrelil takšnega kozla in
Ošbi Times
zdaj mi ţe ves dan diha za ovratnik.
Rok: Pojdi z menoj na tenis, da malo zadihaš, potem bova staknila glave skupaj in se
domislila, kako lahko zlezeš na zeleno vejo.
Saj veš, več glav več ve.
Ronald: Ti pa res nisi od muh. Prav imaš,
narediva po tvoje. Jutri bo vse drugače.
Rok: Ja, saj se nobena juha ne poje tako
vroča kot se skuha.
Lara Kušar, 6. b
LET NIK
1,
ŠT EV ILK A
1
ST RAN
… in ko beseda beseda ostane!
ČAROVNICA PRIPOVEDUJE O MLADOSTI
ZA DEVETIMI GORAMI IN DEVETIMI VODAMI STOJI MAJHNA LESENA HIŠICA. V NJEJ ŢIVI
ČAROVNICA S ČRNIM KROKARJEM.
NEKEGA DNE MIMO PRIDE DEKLICA, KI SE JE IZGUBLA. ČAROVNICA JI JE VELIKODUŠNO ODPRLA. DEKLICA SI JE ZAŢELELA PRAVLJICO IN ČAROVNICA JI JE PRIPOVEDOVALA O SVOJI MLADOSTI.
RODILA SE JE 7 DNI IN 7 NOČI PO MESECU MAJU. BILA JE LEPA IN IMELA JE LEPE ČRNE
LASE. NJENE OČI SO BILE MODRE BARVE. NJENA STARŠA STA BILA LOČENA. ODRAŠČALA JE PRI MATERI. KO JE BILA STARA 9 LET, JE ODŠLA OD DOMA. IN ŠTUDIRALA JE
NA ČAROVNIŠKI FAKULTETI. TAM JO JE HUDOBNA TAJNICA SPREMENILA V STARKO.
VSI NA ŠOLI SO VIDELI SAMO ČARAVNICO, NISO JE PA VIDELI PO SRCU. TAKO SO JO
NAGNALI S FAKULTETE. ZATO JE TAKO STARA. A DEKLICA JE VEDELA , DA JE DOBREGA SRCA. ČAROVNICA JE NADALJEVALA PRI 12 LETIH, KO JE SPOZANLA FANTIČA IN
SE ZALJUBILA. A ČAROVNICA, V RESNICI TAJNICA, JE FANTIČA SPREMENILA V ČRNEGA
KROKARJA. SKUPAJ STA SI ZGRADILA LEPO, LESENO, MAJHNO HIŠO. ČAROVNICA JE
IMELA KNJIGO, KJER SO BILI VSI UROKI, KI SE JIH JE NAUČILA. IN ČARALA VSA DOKLER
NISTA IMELA POHIŠTVA. TAKO ZDAJ ŢIVITA V HIŠI. DEKLICA JE BILA ZELO SREČNA.
ČAROVNICA JI JE PONUDILA DOM IN VSI 3 SO ŢIVELI SREČNO DO KONCA SVOJIH
DNI.
TA HIŠA ŠE DANES STOJI V GOZDU. MOGOČE SE SKRIVA TU NEKJE TUDI ZLOBNA TAJNICA.
POČIL JE LONEC IN PRAVLJICE JE KONEC.
Eva Tomšak, 4. b
Tajda Kocuvan, 5. a
Abigail Wolska, 1. a
Ošbi Times
51
ST RAN
52
Ko ti sreča v besedo kane ...
NA KRILIH DOMIŠLIJE
Domišljija prebiva v vsaki glavi, le spodbuditi jo je treba, da plane na plano. Če imaš bujno domišljijo,
te lahko ta ponese na drug konec sveta ali pa te začara v še tako fantastično bitje. Lahko postaneš
vitez, ki se bori z zmajem, škrat, ki nagaja ljudem ali pa čarovnik, ki pričara karkoli ţeli.
Tako je tudi osemletnega Petra domišljija povedla na sladkorni planet. Domišljal si je, da je na tem
sladkornem planetu prav vsaka podrobnost iz sladkarij. Oblaki so bili iz sladkorne pene, luna je bila
vaniljev rogljiček, zemlja je bila iz čokolade in sonce je bilo orjaška kepica sladoleda. Celo ljudje na
tem planetu so bili narejeni iz sladkarij. Oči so bile bonboni, usta so bila jagodne lizalke, ušesa so bila
čokoladne školjke, glava je bila ogromen marcipanov piškot, telo, roke in noge pa so bili sladki in slastni medenjaki. Ţiveli so v napolitankah. Otroci so se zelo radi kopali v čokoladni reki, v kateri so plavale vaniljeve ribe. Vsi odrasli pa so delali v tovarni sladkarij, v kateri so izdelovali razne vrste sladkornih pen, piškotov, pralinejev in veliko drugega, po čemer se ti cedijo sline. A največja ţalost na
tem planetu je bila, da niso poznali trave, na kateri bi v parkih sedeli in se sladkali. Nekega sončnega
sladkega dne, se je glavni slaščičar najboljše slaščičarne v mestu odločil, da bo razveselil prebivalce in
jim ustvaril pravo pravcato zeleno sladkorno travo. Poiskal je Petra in ga prosil, če lahko nekaj njegove neizmerne domišljije uporabi za rešitev tega problema. Deček se je prav hitro domislil, če na zemlji posadimo semena, je mogoče, da na tem sladkem svetu posadimo bonbone. Rezultat bi moral biti
podoben – nekaj bo zraslo. Kot se je domislil, tako je tudi storil. Posadil je pisane bombončke. Čez
nekaj dni so poljane ozelenele. Kamor jim je segalo oko so rasle sladkorne kislice. Priredili so ljudsko rajanje in še danes se veselijo, če ţe niso umrli.
Brrrrr! Zazvonilo je pri vratih. Peter se je stresel in se zbudil iz svojega domišljijskega sveta. Prišla je
mama in prinesla škatlo medenjakov, ki so zgledali prav taki kot ljudje iz njegove domišljije.
Maj Blagajac, 6. c
Jana
Velički,
4. a
Izidora
Karakaš,
4. a
Ošbi Times
LET NIK
1,
ŠT EV ILK A
1
ST RAN
… in ko beseda beseda ostane!
KAČA
NEKOČ IN DANES
Nekoč kača je ţivela,
Nekoč so na vasi peči gorele,
ki sebi grda se je zdela.
zdaj pa v hiši so tam ostarele.
Danes radiatorji na stenah visijo
Zdela se je predebela, pošastna
in toplotne črpalke v kleteh brnijo.
pa čeprav vesela.
Ţito so na domači njivi ţeli
Z nikomer se ni dobivala,
in kruh v krušnih pečeh veseli!
vedno v hiši se je skrivala.
Dandanes se kruh v trgovini dobi,
Tako grda je bila,
speče se v velikih pekarnah peči.
da še k frizerju ni odšla.
Pred leti stotimi so sveče domove osvetljevale,
Če se pogledala je v ogledalo,
in bralcu ob večeru vso potrebno svetlobo dale.
je zgrmela kot padalo.
Danes brez elektrike nemogoče je ţivet',
Bila zelo, zelo je grozna,
saj v vsakem kotu kakšna lučka mora nam brnet'.
na kosilo vedno pozna.
Ob večerih nekdaj druţili so se stari in tud' mladi,
Nato pa kača - lepotica,
se pogovarjali in pesmi prepevali z'lo radi.
postala kačja je kraljica.
A kaj je zdaj? Pesem ljudska izumira,
Dekleta, 5. b
saj so TV, radio in računalnik jo vrgli s tira.
Pravi babica: »Kako je včasih b'lo lepo!«
jaz razmišljam in ji pravim le tako:
»Babi, prav imaš, res je moralo bit' z'lo lepo,
kaosa takega kot danes 100 odstotno takrat ni b'lo!«
Ivana Poglajen, 5. b
Nuša Kos Thaler, 5. b
Ošbi Times
53
ST RAN
54
Ko ti sreča v besedo kane ...
SOVJA
TOVARNA
Velike oči, vidne v noči,
ko poleti perje blešči se ji v temi.
Tovarna – vsa pusta in siva,
v njej vso noč razbijajo kladiva,
Ko se stemni, sova vzleti
njen dim ves zrak prekriva.
in se vrne, ko skoraj več ni noči.
Ves dan iz nje sopiha,
Potlej zaspi.
ţivo bitje zunaj komaj diha,
Ko luna vzleti, tja pod nebo,
med tem ko ga duši olje iz tovarne.
Sova pomane si trudno oko.
Saje prekrivajo nekoč modro nebo,
Potlej vzleti, zajce lovi,
zrak onesnaţujejo zelo,
se z njimi podi,
zaposleni odpadke dajejo na odlagališča,
dokler ji letenje ne vzame moči.
ki so prava velesmetišča,
v reke zlijejo strup,
Je takšna gospa, ki para ji ni,
med ţivalmi vlada hrup.
s pogledom te vara, s perjem slepi.
Ljudje! Ali se boste zavzeli za to
Če vate usmeri svoj mračni pogled,
in za svet skrbeli lepo?
se po telesu ti zlije trepet.
Anja Lobnik, 7. a
Perje pa mehko ji je kot tkanina,
ki kot ta pesem do pike se rima.
Brina Brodnjak, 5. b
POMLAD
Vito
Filipič,
3. b
Pomlad zvonček oznanja, ko medved še globoko sanja,
Od jutra do mraka se sprehaja in koraka.
Med je njegova sladica, kot je nam potica.
Lovijo ga čebele, velike in ponorele.
A medved beţi, nekam se mu mudi.
Doma ga čaka druţina, s polnim kozarcem vina.
Vita in Lana, 5. b
Ošbi Times
LET NIK
1,
ŠT EV ILK A
1
ST RAN
55
… in ko beseda beseda ostane!
ČAROVNICA PRIPOVEDUJE
MOJE IME JE NONKA FRČAFONKA IN SEM ČAROVNICA. DANES SMO SE ZBRALI, DA VAM
POVEM PRAVLJICO. BOMO KAR ZAČELI, SAJ ČAS HITRO TEČE. PREBRALA BOM PRAVLJICO O
ČAROVNICI IN NJENIH DVEH ŢIVALICAH. TO STA KROKAR KROKI IN MAČEK FELIKS.
ZAČNE SE TAKO:
NEKOČ ZA DEVETIMI GORAMI IN ZA DEVETIMI VODAMI, TAM ČEZ HRIB, JE STAL VELIK
GRAD, A NE KRALJEVSKI GRAD - TO JE BIL ČAROVNIŠKI GRAD. V NJEM JE VLADALA ČAROVNICA NONKA FRČAFONKA. IMELA JE MAČKA FELIKSA IN KROKARJA KROKIJA. ZA TA GRAD
NI SKRBELA SAMA. IMELA JE SLŢABNIKE IN SLUŢABNICE. VSAKO JUTRO JE BILA V DELOVNI
SOBI, SAJ JE NAČRTOVALA NAČRT, KAKO BO NAREDILA NAPOJ, DA SE BO VES SVET POBOLJŠAL. NAPOJ JE DELALA 7 LET, SEDEM MESECEV IN SEDEM TEDNOV. KONČNO GA JE NAREDILA. NATO JE NEKDO POTRKAL NA TEŢKA VRATA. ČAROVNICA NONKA JIH JE ODPRLA.
KO JE ODPRLA VRATA, JE ZAGLEDALA SVOJO STAREJŠO SESTRO MICI. MICI JE BILA ČISTO
DRUGAČNA KOT NONKA. ONA JE VEDNO ŢELELA VSE SLABŠE. KO JI JE MICI POVEDALA,
KAJ ŢELI, JI NONKA TEGA NI PUSTILA. VAS ZANIMA KAJ JI JE POVEDALA?
POVEDALA JI JE, DA SE MORA NONKA TAKOJ IZSELITI, SAJ BO ZDAJ MICI VLADALA NA TEM
GRADU. KER JE BILA NONKA ZELO JEZNA, JO JE S FELIKSOM IN KROKIJEM POPIHALA V
DELOVNO SOBO. SPET JE DELALA NAPOJ, A NE ZA POBOLJŠEVANJE AMPAK ZA ZMRZOVANJE. ODŠLA JE DO SVOJE SESTRE ČAROVNICE MICI. S SEBOJ JE VZELA TUDI NAPOJ IN GA VLILA NA ČAROVNICO MICI. MICI JE ZMRZNILA IN TAKO SE JI JE VSE VRNILO. ZDAJ JE ŢE
ODMRZNJENA, A OD TISTEGA TRENUTKA SE ČAROVNICA MICI NI NIKOLI VEČ VRNILA.
ČAROVNICA NONKA JE S SVOJIMA LJUBLJENČOMA ŠE VEDNO ŢIVELA SREČNO IN TAKO BO
DO KONCA NJENEGA ŢIVLJENJA.
KONEC.
GOVORI ČAROVNICA: HVALA, KER STE ME POSLUŠALI, JUTRI LAHKO SPET PRIDETE NA ŠE
ENO PRAVLJICO, A TISTA NE GOVORI O ČAROVNICI. ŢELIM VAM LEP DAN.
Ana Vešligaj, 4. b
Zima se poslavlja,
Brina
Brodnjak,
5. b
ţe nas pomlad pozdravlja.
Medved se je iz zimskega spanja prebudil
in se od lahkote skoraj zgrudil.
Luka Karner, 6. b
Ošbi Times
ST RAN
56
Ko ti sreča v besedo kane ...
PAPIGA
PESEM O LISICI
Papiga zanimiva pernata je ţival, saj šopiri se kot pav.
Lisica je prava plenilka,
S svojimi pisanimi perutmi leta vse naokrog, tako da
nje nikoli ni mikala grenivka.
je v stanovanju vsepovsod.
Njo bolj mika kakšna kura tepka,
ste ţe slišali, kje ţivi zvitorepka?
Klepetava je kot naliv deţja, s svojim kljunom pa vse
razcefra. V kletki ţogico ima , s katero se zelo rada igra.
Zvitorepka je oranţna, rjava, bela
in je ţe večkrat kuro vzela,
Rada telovadi in pleše ter skače po palici. Papiga Dona
ki si je preglasno pela.
noče zapustiti, saj v njem moţnost prijatelja ima dobiti.
Včasih se lisica v volka zaleti,
Besede ponavlja kot kakšen otrok, saj v vrtcu ne učijo se
a nikoli se nič hudega ne pripeti.
tega. Tudi, če kakšen zob izgubi, zobna miš ne prileti.
Vsak dan si kakšnega zajčka ulovi,
da si z njim lakoto poteši.
Zaspati noče nikoli, saj televizija gori in gori. Sanja sanje
vsak dan in ljubčka pošlje nam.
Nuša Kos Thaler, 5. b
A ta hitri zajček ji zbeţi
in lisica si drugega ulovi.
Rebeka Lea Sajko, 5. b
Neţa Frank, 4. a
Julija Krajnc, 1. a
Ošbi Times
LET NIK
1,
ŠT EV ILK A
1
ST RAN
57
… in ko beseda beseda ostane!
NA KRILIH DOMIŠLJIJE
V majhni vasi je stala mala hiša. V njej je ţivela deklica z očetom. Mama ju je zapustila in ostala sta
sama. Deklica je imela dolge črne lase, ki so ji segali do pasu. Njen oče je bil velik in postaven moţ.
Prav dobro sta se razumela. Nekega dne se je deklica odločila, da gre v mesto. Na poti v mesto je
srečala veliko ljudi. Zabavali so se in smejali.
Bila je sama, zato ji je postalo dolgčas. Zavila je v stransko ulico. Hodila je in si jo ogledovala. Naenkrat je na tleh zagledala očala, ki so bila ţe na prvi pogled nenavadna. Počasi je stopila do njih in jih
pobrala. Ogledovala jih je. Bila so rdeča z modro črto ob robu. Nadela si jih je in pogledala skoznje.
Naenkrat so vse hiše postale rdeče barve. Ko je stopila na glavno cesto, so tudi vsi avtomobili postali
rdeči, čisto vse je bilo videti rdeče. Sprehajala se je in pred njo so se sprehajali rdeči ljudje in vozili
rdeči avtobusi. Hodila je po rdeči travi in nato po rdečem pločniku. Stopila je v bliţnjo prodajalno in
nenadoma jo je nekaj zasrbelo v nosu. Kihnila je. Kar naenkrat je vse, kar je prej videla rdeče, postalo
sedaj zeleno. Deklica se je začudila in se začela smejati. Prodajalka se je nejevoljno obrnila in ji pokazala hrbet. Stopila je iz prodajalne in se odpravila naprej. Pihala je v vse, kar ji je prišlo nasproti. Vsakič,
ko je kihnila, so njena očala zaznala drugo barvo. Najprej modro, oranţno, potem pa rumeno in vijolično. Hodila je in kihala v roţe, drevesa, grmiče, metulje, ptice, pse, v vse, kar je videla. Uţivala je v tej
čudoviti čarovniji. Po daljšem sprehodu se je odpravila proti domu. Ko je prišla domov, je očala skrila
za grmič, da jih oče ne bi videl. Naslednji dan je odšla iskat očala, v grmu pa jih ni več našla. Bila je
razočarana. Spomin na čudeţna očala, ji je ostal v mislih. Odločila se je, da bo še kdaj odšla prosti
mestu in zavila v stransko ulico. Mogoče pa tam najde še kakšna očala, ki bi ji pričarala čarobni svet.
Urška Plahutnik, 6. c
Recept za protislabe ocene!
1. Eno ţlico tabaska
2. En hudi feferon
3. Tri ţlice sesekljanih kopriv
4. Dve kapljici strupa za miši
5. 0,5 kg čilija
6. Pet glist
7. Ena čokolada Milka
8. Deset center shakov
Postopek:
Vzamem velik lonec in v njega dam sestavine: V čokolado Milko dam deset center shakov, zdrobim pet
glist, stresem pol kilograma čilija, dve kapljici strupa
za miši, tri ţlice sesekljanih kopriv, en prerezan hudi
feferon in eno ţlico tabaska. Prelijem z medom, spečem v pečici na 3000 stopinj, počakam, da dobi lepo
rjavo barvo in postreţem!
Lana Simončič, 4. c
Anja Spasovski, 4. a
Ošbi Times
ST RAN
58
Ko ti sreča v besedo kane ...
NA TRAVNIKU
Gosenica Bibi je lezla po marjetici. Srečala je pikapolonico Jani. Pikapolonica Jani je
jedla listje na marjetici. Mimo je priletel metulj Samo. Letel je s ptičem Jonom. Jon je
bil rumene, zelene, rdeče in modre barve. Nekega večera so se dobili v zabaviščnem
parku. Metulj se je vozil po toboganu, pikapolonica se je gugala, ptič in gosenica pa
sta plezala po lestvi. Gosenica je odšla domov. Drugi so se odločili, da bodo odšli
tudi domov.
Sven Aleksandar Marinković
Rebeka Lea Sajko, 5. b
Sara Josipović, 4. a
Primoţ Perko, 3. c
Ošbi Times
Ian Ţiga, 1. b
LET NIK
1,
ŠT EV ILK A
1
ST RAN
… in ko beseda beseda ostane!
OPIS RASTLINE - PLANIKA
Planika je gorska rastlina in ţe ime pove, da je njen dom v planinah. Stebla planik so
visoka od 5 do 10 cm svet je sestavljen iz 5 do 6 cvetličnih glavic. Obkroţajo jih cvetlični listi zvezdaste oblike v beli barvi. Na otip so kosmate. Rastejo na skalnatih jasah
in na razpokah na višini med 1500 in 2400 metri. Cveti med julijem in septembrom.
Planika je trajnica, razmnoţuje se s semeni. Za rast potrebuje le nekaj peščene zemlje. Gojimo jo za okras. Posebnost planike je, da je skromna in trdoţiva roţa, ki kljubuje vetru, deţju in sončni pripeki. V mnogih drţavah je zavarovana. Zaradi njene
lepote so jo v Romuniji poimenovali kraljičina roţa.
Ariana Smakaj, 3. a
DEKLIŠKI POGOVOR
Maja: Joj, kako mi gre ta Peter na jetra!
Ajda: Tudi jaz ga imam v ţelodcu.
Maja: Pa še misli, da je modre krvi.
Ajda: Ja, ja, vsi smo krvavi pod koţo.
Maja: Pa vedno sedi na ušesih!
Ajda: Ja kaj pa naj? Saj je gluh kot bukov
štor.
Maja: On je po juhi priplaval.
Ajda: Naj gre vse v tri pirovske.
Maja: Saj je vseeno. Ali si videla tistega
Joţeta?
Ajda: Katerega? Tistega, ki je stal pred
tablo kot lipov bog?
Maja: Ja, ja tistega! Res mu je srce padlo
v hlače.
Ajda: Se razume. Saj bi se tudi ti tresla
kot šiba na vodi.
Maja: Seveda, ampak nekaj sem zaklenila v srce.
Ajda: Ţe spet ti nekaj leţi na srcu.
Maja: Veš slišim travo rasti.
Ajda: Kaj ţe spet?! Ti fante menjavaš
kot za stavo.
Maja: Tudi slepa kura zrno najde.
Ajda: Do srca si mi segla s to besedo.
Maja: Aja, pa ti še nisi izgubila glave?
Ajda: Meni srce nič ne poskakuje!
Maja: Seveda, zato si vedno, ko gre
Klemen, rdeča kot kuhan rak!
Ajda: ?!
Maja: Kaj pa je? Zgledaš kot da si z
neba padla?
Ajda: Do dna riti naj te bo sram.
Maja: Vidim, da bom morala pete odnesti.
Ajda: Seveda, meni so teţave ţe prek
glave zrasle!
Maja: Potem pa adijo.
Ajda: Nasvidenje ...
6. razred
Ošbi Times
59
ST RAN
60
Ko ti sreča v besedo kane ...
Na krilih domišljije
Ko se po nebu potepa domišljija,
se v moji glavi plete fantazija.
Takrat naenkrat vse vile plešejo veselo,
in majhen otrok se smeje debelo.
Otroci se podijo po trati,
in zdaj plešejo vsi škrati.
Takrat sem srečna in brez skrbi,
ta misel pa me umiri.
V meni dolgčas spi,
in nikoli se ne prebudi.
Ţiga Miholič, 5. b
Tedaj zaslišim znani glas,
to mi poje tisti bas.
Spet učitelj naš me krega,
saj razume se, seveda.
Zala Arzenšek, 6. b
Maj Tolovaj je navihan zmaj.
Nekoč se odloči in pojde v kraj
imenovan raj.
Ko je utrujen se ustavi
in si odpočijepri sendviču in kavi.
Matej Škrget, 6. b
Nadja Spasovski, 4. a
Honza: Domača naloga, se mi vleče kot jara kača.
Hinza: Meni pa je ţe zrasla prek glave.
Honza: Niti z mezincem ne bom več mignil.
Hinza: Jaz pa grem rajši s trebuhom za kruhom.
Luka Šalamun, 6. b
Ošbi Times
LET NIK
1,
ŠT EV ILK A
1
ST RAN
… in ko beseda beseda ostane!
POČITNICE
Rebeka Lea
Sajko, 5. b
Na počitnice grem tja,
kjer dosti je morja.
Ko pod vodo zagledam barakudo,
se mi zdi, da gledam eno čudo.
Včasih leţim na plaţi,
da sonce me prepraţi.
Grad iz peska naredim,
potem pa na valove se jezim.
Izidora
Karakaš, 4. a
Maks Medved, 6. b
SVOBODA
Sama sedim sredi samotne strmine. Smejim se sončnemu sijaju. Svobodno sanjam
skrivnostni svet. Slišim srnico skakljati, sonce sijati, smreko s storţem svobodno
stati. Svetlo srce se smeji, saj sem svobodna. Stečem sredi samotnih strmin. Slika
strmih slovenskih skalovij se spomladansko smehlja. Srečna svoje spomladansko
srce slavim. Slučajno se svet spremeni. Slika srca se stemni. Srnica steče skozi
samotno skalovje, sončna svetloba se skrije, smreka s strorţem spet sameva. Slišim
steklene solze svojega srca, saj svoboda se skozi smrt spreminja. Svobodni svet smo
spremenili. Sedaj se spleta s sladkimi sanjami. Sekunde se seštevajo smrtni samoti.
Spodaj se slabotneţi sekirajo, saj svetla srca s soncem se smejijo. Skrinja straha s
smrtjo se s svetlim srcem skriva. Sama sladko spim, saj s svobodno se smejim!
Nika Bezjak, 8. c
Ošbi Times
61
Ţiva Kereţi, 1. a
Izidora Karakaš, 4. a
Urška Rojs, 5. a
Eva Kos, 3. b
Robin Marn, 2. a
Ariana Rogina, 3. c
Tajda Kocuvan, 5. a
Alja, Špela, Aljaţ, Pimoţ, 9. b
Aneja Matijek, 1. b
Ošbi Times