Ingoličev
AKTUALNO Podobe bistr. domačij * Teden otroka Tradicionalni slov. zajtrk Comenius VIDI SE, SLIŠI SE TO SMO MI Naši prvošolčki Intervju z učiteljico Cvetko Govejšek, Romano Vek in svetovalno delavko Tekmovanja, dosežki Filmski, glasbeni, modni kotiček Vici, recepti Božični čas Kulturni, tehniški, naravoslovni dnevi Športni dnevi Izleti, ekskurzije ŠOLSKI ČASOPIS RAZVEDRILO Številka 1 2013/2014 Pozdravljeni dragi učenci! V rokah držite prvo številko čisto novega šolskega časopisa, polnega novic in pestrega dogajanja. Želimo vam obilico veselja ob branju! Ingoličev šolski dnevnik OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava Podružnica Zgornja Polskava Podružnica Pragersko Ingoličev šolski dnevnik UVODNIK Dragi bralci! ŠOLSKI ČASOPIS učencev in učiteljev OŠ Spodnja Polskava, podružnice Zgornja Polskava in podružnice Pragersko Slabi štirje meseci so že za nami in napočil je čas za izid prve številke novega šolskega časopisa. V tem času smo učenci dosegli že veliko dobrih rezultatov, na katere smo lahko kot šola in posamezniki zelo ponosni. Za leto 2014 obljubljamo, da bomo še naprej pisale in zbirale poročila o dogajanju na naši matični in obeh podružničnih šolah ter o tem poročale v prihodnji številki. Vaša ustvarjalnost nas navdihuje! V letu 2014 vam želimo veliko sladke sreče, obilo znanja in na tone smeha, ki razveseli vsakega mimoidočega. Vaše urednice KOLOFON GLAVNE UREDNICE | Ana Golob, Zarja Korez, Tina Predan NOVINARJI — poročevalci s podružnic Zgornja Polskava | Lara Pulko, Brina Rajh Pragersko | Petar Mrdović FOTOGRAFIJE | arhiv šole MENTORICA IN LEKTORICA | Mateja Pučko, prof. slovenščine ŠOLSKI ČASOPIS dostopen na | http://www.os-antona-ingolica.si/ IZDAJATELJ | OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava | december 2013 2 VSEBINA V tej številki: AKTUALNO TO SMO MI UVODNIK KAZALO VSEBINE 2 3 PRVI ŠTEVILKI NA POT 4 PODOBE BISTRIŠKIH DOMAČIJ 8 TEDEN OTROKA SVETOVNI DAN MIRU 10 11 ZANIMIVA STATISTIKA 5 NAŠI PRVOŠOLČKI 6 PRVOŠOLCI SO POVEDALI ... 7 INTERVJU Z UČITELJICO CVETKO GOVEJŠEK 17 INTERVJU Z UČITELJICO ROMANO VEK 18 INTERVJU S SVETOVALNO DELAVKO 20 TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK 15 KOSTANJEVI PIKNIKI 21 COMENIUS INTERVJU - ALJAŽ PREDAN 27 ŠPORTNI DOSEŽKI 28 TEKMOVANJA 29 KRAJEVNI PRAZNIK PRAGERSKO 12 FORMA VIVA PRAGERSKO 13 KOMEMORACIJA 14 16 VIDI SE, SLIŠI SE 300,00 200,00 100,00 DOMAČIJA PODLESNIK 22 IZLET ŠIROM SVETA 22 KULTURNI DNEVI 23 TEHNIŠKI DNEVI 24 NARAVOSLOVNI DNEVI 25 ŠPORTNI DNEVI SV. PRVENSTVO V JUDU RAZVEDRILO FILMSKI KOTIČEK 30 GLASBENI KOTIČEK 31 MODNI KOTIČEK 32 26 VICI O ŠOLI 33 29 BOŽIČNI ČAS—filmi, hrana 34 KUHARSKI KOTIČEK 35 BOŽIČNA DELAVNICA 36 BOŽIČNO NOVOLETNE ŽELJE 37 SVETLOBA svetle, prijetne in sodobno opremljene učilnice ter okolica šole DOTIK medsebojno spoštovanje in sodelovanje vseh udeležencev šole ZNANJE vseživljenjsko učenje s sodobnimi oblikami in metodami dela SREČA zdrav način življenja in osebnostna rast 2004 2005 2006 2007 2008 3 Želimo vam obilico veselja ob branju! PRVI ŠTEVILKI NA POT Dragi bralci! Pred vami je prva številka Ingoličevega časopisa. »Ponosen sem na šolo, ki mi je dala prvo znanje …« je zapisal Anton Ingolič, pisatelj, naš rojak, po katerem s ponosom nosi ime naša šola. Prvemu šolskemu glasilu je pomagal izbrati ime Prve brazde in naša naloga je, da z vsakim mladim rodom orjemo nove brazde v svet učenosti in umetnosti. Šola je ustvarjalen življenjski prostor, v katerem se marsikaj dogaja, zato je prav, da poskušamo sproti zapisovati vsakdanje zanimivosti in ohranjati pričevalce naše bogate osnovnošolske zgodbe. Časopis bo predstavil literarno in likovno ustvarjanje učencev matične šole na Spodnji Polskavi, podružnične šole Pragersko in podružnične šole Zgornja Polskava. Nekaj podatkov o šoli za šolsko leto 2013/2014: V šolskem letu 2013/2014 je vpisanih 472 učencev v skupaj 27 čistih oddelkih in enem kombiniranem oddelku. Učenci od 1. do 5. razreda so vključeni v skupaj 6,92 oddelkov podaljšanega bivanja na vseh treh šolah, učenci prve triade pa tudi v jutranje varstvo. Za vzgojo in izobraževanje mladih nadobudnežev skrbi 52 pedagoških delavcev, 18 delavcev za tehnično-administrativna dela in 3 delavci zaposleni preko programa javnih del. Sodobna tehnologija omogoča ogled zanimivosti in množice podatkov o šoli in vzgojnoizobraževalnem delu kar z domačega računalnika, vendar ne smemo in ne želimo zapostaviti pisane besede, slike in likovnih umetnin, ki jih učenci ustvarjajo pri urah pouka, v času podaljšanega bivanja, pri interesnih dejavnostih, v okviru različnih projektov in izvenšolskih dejavnostih in zato ste lepo vabljeni, da poromate z nami od vrstice do vrstice, od slike do slike, od začetka do konca in z veseljem pričakujete naslednjo številko našega časopisa. Veliko užitkov ob prebiranju Ingoličevega časopisa vam želim. Vsem soustvarjalcem in njihovim mentorjem pa iskrena hvala za trud pri pripravi literarno-likovnega glasila. Ravnateljica Danica Veber Misel ... 300,000 200,000 100,000 2004 2005 2006 4 Nagovor gospe ravnateljice Danice Veber ZANIMIVA STATISTIKA NAŠA ŠOLA V ŠTEVILKAH ... 472 učencev v 27 oddelkih (Sp. Polskava 166, Zg. Polskava 142, Pragersko 164 učencev) 39 učilnic na vseh treh šolah (3 knjižnice, 3 računalnice, 3 telovadnice) 19 izbirnih predmetov zaposlenih 70 delavcev, od tega 52 učiteljev, 9 čistilk, 4 kuharji, 2 hišnika ekskurzije na Ptuj, v ZOO Ljubljana, v Rogatec, na Kozjansko, obisk mesta Ljubljane, Prekmurje, Notranjska, Bovec, Primorska (možnost strokovnih ekskurzij tudi v Minimundus, zamejstvo, Logarsko dolino) številni kulturni, naravoslovni, tehniški in športni dnevi, šole v naravi, tečaji plavanja v tem šolskem letu je 35 tednov pouka (190 dni) sodelovanje v projektih: Comenius, Zdrava šola, Eko šola, Shema šolskega sadja, Tradicionalni slovenski zajtrk, Evropska vas, Rastem s knjigo, Nekajenje, Pasavček, Policist Leon, Mirovni projekt, Šport špas … številne proslave in prireditve (kostanjevi pikniki, Dan spomina na mrtve in dan reformacije, prireditve v decembru, novoletno praznovanje, Slovenski kulturni praznik, pustovanje, pomladna prireditev za mame, dobrodelni koncert, krajevni prazniki in praznik občine— Ingoličev dan, Dan upora proti okupatorju in praznik dela, bralna značka, dan državnosti in zaključne prireditve ogromna izbira interesnih dejavnosti možnost sodelovanja na mnogih tekmovanjih (Računanje je igra, Šolski parlament, Cici vesela šola, Vesela šola, Ingoličeva bralna značka, Eko bralna značka, nemška, angleška bralna značka, turnir Križem kražem, tekmovanje za Cankarjevo, Vegovo, Preglovo, Stefanovo, Turnerjevo, Proteusovo priznanje, tekmovanje mladih tehnikov, tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni, angleškega, nemškega jezika, znanja geografije, logike, prometnih veščin, športne vzgoje, tekmovanje šahistov, čebelarjev, MČRK kviz, LEFO, Eko kviz, Srečanje gledaliških skupin, Male sive celice, Zdravi zobje, Varnostna olimpijada, Muzej NO, ZOTKS, Območno srečanje OPZ, MPZ ... Misel ... 300,000 200,000 100,000 2004 2005 2006 2007 2008 5 PRVI ŠOLSKI DAN 2. 9. 2013 so naši prvošolčki na vseh treh šolah prvič prestopili šolski prag. Malce jih je bilo strah, ampak vse se je izteklo dobro. Dobili so rutice in nekaj sladkarij, tako da je strah hitro odtaval drugam. Spoznali so svoje učiteljice in vzgojiteljici, veliko so se pogovarjali, izdelovali in se tudi igrali. 1. a: 11 učencev Tega dne je na obisk prišel tudi gospod policist. Predaval je o varnosti v prometu in v okolici. Naši prvošolčki pa so se najbolj razveselili torte, s katero so se z veseljem posladkali. 1. c: 19 učencev 1. b: 26 učencev Mis el .. . 300,00 200,00 100,00 2004 2005 2006 2007 2008 6 NAŠI PRVOŠOLCI SO POVEDALI ... INTERVJU S PRVOŠOLČKOMA v 1. a. Letos si prvič zakorakal skozi šolska vrata. Kakšna pričakovanja si imel, so se uresničila? Urban: Pričakoval sem predvsem lep razred. Kar mislil sem si, da bomo delali po navodilih učiteljice. Upal pa sem tudi, da bomo veliko v telovadnici. Vse se je uresničilo. Kako je potekal tvoj prvi šolski dan? Urban: Spoznal sem učiteljico in sošolce, ki jih prej še nisem poznal. Jedli smo tudi okusno torto in se samo igrali. Ela: Poslušali smo tudi zgodbico o rački, ki je šla v šolo. Sta zadovoljna s svojim razredom in učiteljico? Urban in Ela: Ja. Kaj ti je tukaj v šoli všeč in kaj ti ni? Urban: Zelo mi je všeč naš lep razred, okusna malica, telovadba, knjižnica… Všeč pa mi je tudi to, da se učimo. Ela: Meni je tudi vse to všeč. Ni mi pa všeč, ko mi kdo sega v besedo ali zlaga rime iz sošolčevih imen. Zelo me moti tudi potiskanje v vrsti, ko čakamo na malico. Si poznal svoje sošolce že od prej, ali si jih to leto na prvi šolski dan spoznal prvič? Ela in Urban: Veliko sva jih poznala že iz vrtca, z nekaterimi pa smo se srečali prvič. Tone Pavček PRVIKRAT Enkrat je vse prvikrat kakor v prvem razredu: prvi otrok, prva obala, prva skala, prva korala, prva riba, prvo drevo, prvi vrt in iz ozadja prva ladja polna čudnega sadja samoglasnikov in soglasnikov, črk in črt. Enkrat je vse prvikrat. Prva risba, prva naloga in nad njo sonce kot prva žoga. Samo enkrat je vse prvikrat: prva omama, prva rana, prvi užitek, prvi dobitek, na belem listu prvi znak, prvo čudo in prvo hudo. vse drugo je drugo. Bina Štampe Žmavc PRVIKRAT V ŠOLO, MOJ MEDO Prvikrat v šolo, moj Medo, jutri je prvi šolski dan, dajem ti častno medvedjo, da greš z mano in ne boš sam! 300,000 Veš, torba je težja od slona, za naju oba prevelika, škoda, da ni iz balona ali letečega dežnika! 200,000 100,000 2004 7 Bi naju nosila ona to bi bila krasna slika! In zraven še očka in mamo prav do šolskega hodnika! Medo, mar nimaš jezika, se jokaš, zakaj gledaš stran!? Stisni se k meni, pa pika, jaz sem, Medo, tako zaspan ... PODOBE BISTRIŠKIH DOMAČIJ … September je učence osnovne šole Antona Ingoliča Spodnja Polskava privabil v šolske klopi, za popestritev šolskega dela pa so nas povabili k sodelovanju ustvarjalci projekta Podobe bistriških domačij, z namenom poudariti in ozaveščati pomen samooskrbe in lokalne pridelave hrane. Z veseljem smo sprejeli povabilo in pomoč pri realizaciji bogatega dne v petek, 6. septembra 2013. Za vse učence naše šole smo organizirali raznolike dejavnosti. Učenci matične šole od 1. do 3. razreda so izvedli naravoslovni dan z ogledom bližnjih vrtov, v kuharskih spretnostih pa so se izkazali z izdelavo različnih zdravih zelenjavnih namazov in sadnih solat. Dan so zaključili z vožnjo s turističnim vlakcem na Pragersko in nazaj. Učence od 4. do 9. razreda matične šole in učence 7., 8., in 9. razreda podružnice Pragersko je turistični vlakec popeljal na kmetiji Orthaber in Žagar ter vrtnariji Volk in Kancler na Spodnji Polskavi. Tam so svetovalci in lastniki kmetij predstavili delo in življenje – utrip kmetije oz. vrtnarije v današnjem času. Prijazno so nas postregli tudi z njihovimi lastnimi pridelki in jedmi. Dan je bil poln različnih pozitivnih vtisov, druženja, veselja, prijaznih nasmehov, obogaten z novimi spoznanji in znanji, ki jih ponujajo podobe bistriških domačij. 300,00 200,00 100,00 2004 2005 2006 2007 2008 8 … TUDI NA OŠ ANTONA INGOLIČA SP. POLSKAVA Tudi na podružnici Pragersko je bilo veselo. Mlajši učenci so raziskovali vrtove bližnje okolice, učenci 4., 5. in 6. razreda pa so obiskali Konjeniški park v Starošincah in spoznali konjerejo. Na podružnici Zg. Polskava je najmlajšim učencem ga. Anica Tomše predstavila delo na vrtu in vrtnine, ki rastejo na njem. Učenci 4., 5. in 6. razreda podružnice Zg. Polskava so se peš odpravili na Kočno, kjer so jih z odprtimi rokami sprejeli na kmetiji Podlesnik. Predstavnica Aktiva kmečkih žena ga. Greta Dorič pa je izvedla kuharsko delavnico. 300,00 Učence od 1. do 5. razreda pa je za konec turistični vlakec popeljal na kratko panoramsko vožnjo. 200,00 100,000 2004 2005 2006 2007 2008 9 PODOBE BISTRIŠKIH DOMAČIJ NA TURISTIČNI STOJNICI V soboto, 7. 9., so v okviru prireditve Podobe bistriških domačij na turistični stojnici učenci Jakob Mlakar, Doroteja Menhart, in Petar Mrdović predstavili turistično raziskovalno nalogo Sladke dobrote iz Pragerskega pod vodstvom mentoric Marjetke Šetar in Brede Gril. Učenci podružnične šole Zgornja Polskava Alina Hadner, Metka Potočnik in Vesna Lešnik pa nalogo z naslovom MMMM, kak v naši kuhni diši, mentorici Mateja Kumrič in Karmen Rampre. Učenke Zg. Polskave so sodelovale tudi na slavnostni otvoritvi prireditve s kulturnim programom. Starši pa so se naučili še nekaj več o vzgoji otroka na zelo poučnem in odlično obiskanem predavanju v šoli z naslovom Varuh otrokovih dolžnosti, ki ga je izvedel specialni pedagog Marko Juhant. TEDEN OTROKA Teden otroka je zagotovo eden izmed najljubših tednov v letu za otroka. Takrat ima otrok še posebej veliko privilegijev, pravic in užitkov v šoli. Tudi na naši šoli so nam učitelji priredili malce zanimivejši in zabavnejši teden. Ta teden je potekal od 30. 9. do 4. 10. 300,000 200,000 100,000 Zarja K. V okviru tega tedna smo si učenci ogledali film z naslovom Pijevo življenje, si ogledali predstavo risrčni, , ki so p v gledališču, potekalo je veliko pogovok o ni in r t o nasmeja Vzgoja o s i k , fantov rov in delavnic na to temo. voljni! eklet in so zado d ov, ki najstnik 10 SVETOVNI DAN MIRU Ker je mir zelo pomemben, ima celo svoj lasten praznik. Svetovni dan miru obeležujemo 21. septembra. Učenci smo v tem tednu po razredih izdelali ptice, zmaje, vetrnice, majice in plakate miru, ki vsebujejo reke, misli in želje nas, učencev. V oddelkih podaljšanega bivanja so obrisali roke in naredili dlani prijateljstva, izrezovali ptice z oljčnimi vejicami, zapisovali lepe misli. Na temo miru smo se tudi veliko pogovarjali in na koncu naredili razstavo izdelkov. Pripravili pa smo tudi krajšo proslavo, v kateri smo prebrali nekaj naših misli in se sprostili ob zvoku flavte. Jure S., 7. a 300,00 200,00 Misel ... 100,000 2004 2005 2006 2007 2008 11 KS Pragersko-Gaj – KRAJEVNI PRAZNIK Pragersko leži ob enem izmed glavnih železniških središč. Prva omenjanja Pragerskega segajo že v 16. stoletje, ime naj bi dobilo prav iz tistega časa po dvorcu in njegovemu lastniku Pragerju. Pragersko se je razvilo šele po letu 1845, zaradi pomembne Južne železnice. Tako so se številni delavci po letu 1845 začeli priseljevati na to območje, še večji razvoj pa je naselje doživelo 1859, ko je postalo izhodišče Vzhodne železnice, in leta 1872, ko je bil zgrajen velik kolodvor. KS Pragersko-Gaj leži na nadmorski višini 250 m, sestavljata ga naselji Pragersko in Gaj in šteje okoli 1700 prebivalcev, spada pa pod občino Slov. Bistrica. Tukaj najdemo tudi številne stavbe, ki si jih lahko ogledamo: osnovno šolo, železniško postajo, cerkev Marijinega brezmadežnega srca, vodni stolp, spomenik NOB, pragerski dvorec, muzejsko lokomotivo, številne ribnike, strelišče. KS Pragersko Gaj ima tudi krajevni praznik, ki ga praznujemo 23. 9. Komemoracija ob spomeniku NOB V okviru tega praznika smo se učenci tudi letos udeležili spominske slovesnosti pri spomeniku NOB, za katero smo v sodelovanju s KO združenja borcev za vrednote NOB pripravili kratek kulturni program. Tako kot vsako leto smo se tudi letos zadnji dan pred jesenskimi počitnicami zbrali pri spomeniku NOB. Tako smo se skupaj z učitelji naše šole, predsednikom KS Pragersko-Gaj, krajani in drugimi spomnili na vse padle krajane v II. svetovni vojni. V času II. sv. vojne je nemški okupator zasedel tudi naš kraj in tako so se mu tudi tukaj uprli. Za svobodo je dalo svoje življenje 20 Pragerčanov, katerih imena in priimki so vklesani na spomeniku. Petar M., 9. c 300,000 200,000 100,000 Učenec naše šole je povezoval nastope, učenke in učenci pa so pripravili kratek kulturni program. Predstavniki Krajevne organizacije združenja borcev za vrednote NOB so k spomeniku položili cvetje in prižgali sveče. 2004 2005 2006 2007 2008 12 FORMA VIVA PRAGERSKO 2013 Na 5. festivalu Forma Viva Pragersko 2013 so v kiparsko-rezbarski delavnici 9. 9. in 10. 9. 2013 sodelovali tudi učenci matične šole A. Ingoliča Sp. Polskava s podružnicama Zgornja Polskava in Pragersko (poleg učencev OŠ Cirkovce, OŠ Borisa Kidriča Kidričevo in OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj, skupno 18 učencev z mentorji). Nastali reliefi bodo krasili prostore naše šole. Otvoritev razstave kiparskih del je bila skupaj s slikami, nastalih na likovni koloniji slikarjev amaterjev, v soboto 14. 9. 2013 v kulturnem domu Pragersko. V kiparski delavnici so sodelovali : 9. a: Ana Ravnjak, Matevž Škrlec, Adrijan Tolar 9. c: Luka Haložan, Marcel Levanič. Niki Fermišek 6. d: Alen Ačko, Žiga Ornik, Dare Korošec Tudi vsi učenci od 1. od 5. razreda na Pragerskem so v okviru FORMA VIVE kiparili in pripravili razstavo v avli naše šole, sodelovali so tudi v programu na otvoritvi razstave v kulturnem domu. FORMA VIVA MALEČNIK 2013 V petek, 15. 11. 2013, smo se v Srednji lesarski šoli v Mariboru udeležili odprtja razstave izdelkov, ki so nastali na 29. otroški kiparski delavnici. Gostitelj je pripravil kulturni program s podelitvijo priznanj. Tam smo za naše delo prejeli priznanje, zato smo zelo ponosni. V četrtek, 10. 10. 2013, smo se odpravili v Malečnik, kjer se je odvijala otroška kiparska delavnica. Iz lesa smo izdelovali sovice, česar se je spomnila Eva. Ob ustvarjanju smo se zabavali, uživali in se družili z drugimi udeleženci. Naslednji dan, 11. 10. 2013, smo naš izdelek dokončali. Poimenovali smo ga »Ljubezen na veji«. 300,000 200,000 100,000 Hadzera I. 13 PROSLAVA OB DNEVU REFORMACIJE IN DNEVU SPOMINA NA MRTVE V petek, 25. 10. 2013 smo tudi na OŠ Spodnja Polskava počastili dva državna praznika: Dan reformacije in Dan spomina na mrtve. Po proslavi je delegacija učencev prižgala svečke na grobu ge. Margarete Vodušek in na grobu Antona Ingoliča. Tudi na podružnici Zgornja Polskava so se učenci spomnili partizanov in žrtev druge svetovne vojne s prižigom svečk in minuto molka na njihovem grobu in spomeniku v Gaju na Zgornji Polskavi, kamor so se odpravili izbrani predstavniki razredov. MAGIČNI NAPOJ Stari Francelj čaka tam pod lip'co, misli čudne misli o življenju, kako bi b'lo, če bi živel večno? Čeprav učinkovalo ni zdravilo, kliče Francelj Pehto gnilo. Pehta mu v kotel stari zeliščni napoj napravi. Pije Francelj napitek, ki mu koristi, občutek pa je še vedno isti. Reče Francelj: »Si bo treba it' po Gregorja, ta bo vedel za zdravilo, ki nesmrtnega me bo nar'dilo.« 300,000 Reče Francelj: »Ta napoj je sam' za gnoj.« Pa Pehta hitro oddrvi, da se za njo kar kadi. Pride Gregor tja pod lip'co z glažkom polnim. Pije Francelj vodo zdravilno, ki smrtnost naj bi ozdravilo. Pridrvi do njega vaški norček Palček, pa mu pravi, da sploh ni pri pravi. »Vsi napoji in priprave ti ne bodo pomagale. Pridi z mano tja po svetu, pa boš živel večno.« 200,000 100,000 Luka Godec, 8. c 2004 2005 2006 2007 2008 14 TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK V petek, 15. novembra 2013 smo že drugič obeležili Dan slovenske hrane. Izvedli smo projekt Tradicionalni slovenski zajtrk. Namen projekta je spodbujanje lokalne samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Takšna hrana je sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost. Zaradi bližine proizvodnje se lahko uporablja manj aditivov, kot so konzervansi, barvila ipd., taka živila pa so prepoznavna tudi po bogatem in tradicionalnem okusu. Po šoli je prijetno dišalo po toplem mleku, maslu, svežem kruhu, medu in jabolkih. 300,000 200,000 100,000 2004 2005 2006 2007 2008 15 COMENIUS — reportaža iz Nemčije Od 24. do 29. novembra 2013 smo se predstavniki naše šole oziroma predstavniki Slovenije odpravili na prvo Comenius srečanje, ki je potekalo v Nemčiji v mestu Mülheim an der Ruhr. Tokratno ekipo smo sestavljali dve učenki (Ana Ravnjak in Patricija Poboljšaj), dve učiteljici (Cvetka Govejšek in Barbara Jurista) in ravnateljica Danica Veber. V četrtek dopoldan je bil namenjen raznim delavnicam. Najprej smo bili umetniki in ustvarjali kot Josef Albers in iz tega so nastali prav lepi izdelki. Kasneje je sledila športna igra, kjer smo se preizkusili, kdo se najbolj iznajdljiv in prvi ukrade nasprotnikovo zastavo. Vsi smo bili zeli dobri, zato smo se odločili, da smo vsi zmagovalci in da si vsi zaslužimo ogled muzeja Camera Obscura, kamor smo se potem tudi odpravili. Letošnji mednarodnim Comenius projekt nosi naslov "Maths meets Art" - "Matematika sreča Umetnost", kjer bomo sodelovali s šestimi partnerskimi šolami. Srečanje je otvoril ravnatelj tamkajšnje šole, sledile so predstavitve partnerskih držav in šol, nadaljevali pa smo z druženjem ob sladkih prigrizkih. Uradni del našega ponedeljkovega druženja smo zaključili z spoznavnimi igrami, kjer smo iz umetne mase in paličic izdelovali konstrukcije stavb ter z ogledom njihove šole. 300,000 200,000 100,000 Da pa ne boste mislili, da so naši dnevi potekali samo z ogledi muzejev in z delavnicami. Imeli smo tudi prosti čas, ko smo si lahko ogledali še vse drugo, kar nas je zanimalo. Najlepši so bili božični sejmi, kjer je bilo vse že v duhu božiča in praznikov. Na božičnih sejmih smo lahko opravili že prve božično-novoletne nakupe in se pri tem tudi okrepčali s slastno hrano, če pa nas je zeblo, pa smo se pogreli z vročo čokolado. V torek smo bili sprva skupaj v učilnicah, kasneje pa smo se vsi skupaj odpravili v Bottrop, kjer smo si ogledali muzej Josef Albers Museum Quadrat Bottrop, kasneje pa še ostale razstave. Vsi pa smo se že zelo veselili obiska Kölna in čokoladnega muzeja. V Köln smo prispeli z vlakom in se odpravili v katedralo, kjer smo si ogledali njene lepote, tisti najpogumnejši pa smo se povzpeli celo na vrh, od koder smo videli izjemen pogled na mesto. Po kosilu pa je sledil ogled čokoladnega muzeja, ki je bil neverjeten. Videli smo, kako so kakavovec prenašali nekoč, ga obdelali in kako to počnejo danes. Ampak nam je bilo najbolj všeč tisti del muzeja, kjer smo lahko opazovali, kako mojstri oblivajo modele, za pokušino pa smo dobili nekaj njihove slastne čokolade. 2004 2005 2006 2007 Vendar se vse lepo enkrat konča, tako se je tudi naše srečanje v Nemčiji še prekmalu končalo. V četrtek zvečer smo imeli poslovilno večerjo z vsemi partnerskimi učenci in učitelji ter z našimi gostitelji. Vsak je nekaj prinesel in večerja se je lahko pričela. Po večerji so sledili poslovilni objemi, saj nam je bilo vsem tako hudo, da se moremo posloviti po tako zanimivem tednu, v katerem so se spletla nova (mednarodna) prijateljstva. Ana R. 2008 16 INTERVJU Z UČITELJICO CVETKO GOVEJŠEK — vodjo letošnjega Comeniusa 300,000 200,000 100,000 Kako to, da ste postati vodja projekta Comenius? S prijateljico in kolegico učiteljico iz Nemčije gospo Sigi Geissler sva se spoznali na potovanju v Angliji v okviru prejšnjega Comenius projekta, marca 2012. Obe se navdušujeva za drugačen način dela z učenci – da razmišljajo in ustvarjajo, ker sami želijo več znanja, da jim ni težko nekaj narediti v prostem času zgolj za svoje zadovoljstvo. Potovanja, ki so eden od ciljev ustvarjanja v projektu, vedno širijo znanje, poznavanje samega sebe in dajejo možnost lastnega vključevanja v kulturo in življenje drugih ljudi. Skupaj z gospo Sigi sva zastavile nove smernice, kjer bi delo in udejstvovanje temeljilo na naravoslovnem znanju in ne zgolj jezikovnem. Ko sva zapisali prve skupne cilje, se nama je z navdušenjem pridružila še kolegica iz Poljske, nato še iz Nizozemske, Italije, Madžarske in Anglije. Skupaj smo zapisali program in cilje, ki jih je nacionalna komisija v Sloveniji podprla in prejeli smo sredstva za material za ustvarjanje in za potovanja v države, iz katerih so naše partnerske šole. Kaj vas pri delu najbolj veseli in motivira? Zelo cenim znanje, izobraževanje in vem, da je v življenju poleg praznikov tudi in predvsem delo. Menim, da je človek dolžan do sebe, da si nabira znanje, glede na svoje interese in svoje sposobnosti. To je moja glavna motivacija. Zelo me veseli, kadar začutim, da sem z učenci v razredu, ki ga poučujem, navezala pristen stik, ki nas veže pri razmišljanju, razglabljanju, analiziranju, povezovanju elementov, ki sestavljajo učno snov in znanja, ki so cilji, ki jih naj bi z učenci usvojili. Vesela sem, ko vidim, da smo pouk – učno uro, skupaj z učenci opravili dobro. Prav tako je s projektom Comenius. Vedno je nekaj novega, vedno si postavljen pred dejstvo, da raziskuješ, brskaš, ustvarjaš. Primerjaš se lahko z ostalimi udeleženci in jim pokažeš, kaj znaš in kaj zmoreš. Kaj vam je pri delu z učenci najbolj pri srcu? Delavnost. Ker so učenci zbrani v učni skupini ali razredu z različnimi sposobnostmi in interesi, mi je pravi izziv, da povežem skupaj svoje pedagoško znanje, strokovno znanje matematike ter delo 2004 učencev. 2005 2006 2007 2008 Rada se z njimi nasmejem, saj pri pouku tudi sama ponavadi povem kakšno šalo. Da se malo "razelektrimo". Zelo hudo pa mi je pri srcu opazovati nedelo otrok ali pa preračunljivo izmikanje opravljanju šolskega in domačega dela. Pri Comeniusu se to še posebej pokaže. Učencem predstavim neko temo ali pa nalogo, ki je postavljena pred nas in skupaj iščemo rešitev in izboljšujemo ideje in izdelke. Po vsej verjetnosti zelo radi potujete. Ali imate pri potovanju kakšne strahove …? Res zelo rada potujem. Straha pred letenjem nimam, prav tako ne potovanja z ladjo in pri potovanju zelo uživam. Rada vidim nove stvari ali pa v realnosti tisto, kar gledam drugače na slikah. Zelo rada pogledam muzeje, galerije in arhitekturo, tako gradbeno kot krajinsko. Pred potovanjem vedno preverim dokumente in denar. Vse ostalo lahko na potovanju kupiš, če si kaj pozabil doma. Sicer pa nisem zahteven turist - čista soba in hrana tudi na ulici, če tako nanese. Imate morda kakšno zabavno zgodbo iz otroštva, ki bi jo radi delili z bralci? Moje otroštvo je glede na že kar oddaljen čas bilo kar drugačno kot je danes. Meni lepo. Imeli smo soseda, ki se je vedno poskušal dokazovati, da tudi on zmore. Zato je zelo rad sklepal stave. Tako je na primer iz skakalne deske na morju skočil tako, da si je na sprednjo stran telesa privezal zračno blazino, s smučmi se je povzpel na vrh hriba in se peljal kar z dvema palicama iz sosednjega gozda. Veliko časa sem preživela s starši in z precej mlajšim bratom. In ko sva tako šla enkrat na večerjo v restavracijo, je videl, da sem račun poravnala s čekom. Zato je vedno, vsakega, ki je kdaj potreboval denar, napotil kar k meni, češ:"Keka bo samo ček napisala." Nekaj še malce za šalo… Veliko ljudi vas klice po vzdevku 'Keka'. Zakaj ravno ta vzdevek? Kot sem že povedala, imam kar 15 let mlajšega brata. Bila sem že v službi, ko je bil on še zelo majhen otrok. Ker ni takoj izgovoril dobro imena Cvetka, ampak Keka, je to najprej postal moj vzdevek pri njem in pri mojih domačih ter prijateljih. Brat je potem enkrat šel z menoj na planinski izlet, ko sem še vodila planinski krožek na 17 INTERVJU Zakaj ravno študij slovenščine? Moja želja je bila v prvi vrsti postati učiteljica, in najprej sem želela vpisati geografijo in zgodovino. »Žal ali k sreči« pa je bila ta smer precej zasedena in bi morala opravljati sprejemne izpite iz pedagogike. Ker pa nisem obiskovale srednje pedagoške šole, je bilo to nemogoče. Na slovenščini je bilo ravno takrat prostih še nekaj mest in odločila sem se v trenutku. Seveda pa je bila slovenščina po lestvici priljubljenih predmetov tako v osnovni kot srednji šoli vedno zelo visoko. Kako preživljate svoj prosti čas? Prosti čas zelo rada preživljam s svojo psičko Coro, ki me je vedno vesela. Na sprehodu s Coro zelo uživam. Sicer pa rada kolesarim, berem, vrtnarim in nasploh uživam v naravi. naši šoli. Tam me je vedno klical Keka. Učenci zelo radi privzamejo kakšne vzdevke tudi za učitelje in tako se je ta moj vzdevek vedno bolj prenašal med učence in med starše. Danes se zgodi, da me starši bolj poznajo po vzdevku, kot pa po imenu in priimku. Jaz se s svojim vzdevkom kar dobro počutim, zato ga še vedno uporabljajo tako učenci kot starši. Sedaj pa se je moj vzdevek prenesel že v Evropo, ker me tudi nekateri kolegi v projektu kličejo kar Keka. Kaj bi želeli sporočiti učencem za prihodnje leto? Želim jim sporočiti, da cenim delo in pripravljenost otrok za učenje. Ni mi prijetno, ker včasih kdo "ponudi" zgodbo, kako hudo in strašno je pri meni pri učnih urah. Res je, da zahtevam red in delo, ker sta po mojem mnenju to dve dobri podlagi za uspešno delo. Včasih mi učenci odkrito povedo, da so slišali veliko "hudih" zgodb in pripovedovanj učencev, kako potekajo moje učne ure in ocenjevanje. Zelo sem vesela vsakega mnenja otrok, ko nasmejani povedo, da pa delo z menoj ni res nič posebej hudega. Kaj bi povedali o svoji družini? Družina mi pomeni ogromno, saj se v krogu svojih domačih sprostim, lahko sem takšna kot sem in takšno me sprejemajo in imajo radi. Pomembno se mi zdi, da v družini vladajo odprti in sproščeni odnosi, kar smo v naši družini dosegli. Veselimo se trenutkov, ko smo skupaj, čeprav to ni zelo pogosto, saj je sin že odrasel in ima veliko svojih opravkov. Zaenkrat pa še živi doma, zato se zagotovo »takole vmes« najde čas za pogovor, klepet, za dajanje nasvetov … Zarja K. ROMANA VEK Delček svojega življenja, svojih misli, želja in pričakovanj je z nami delila učiteljica slovenščine Romana Vek. 300,000 200,000 100,000 Kako ste preživeli študentska leta? Bila sem povprečna študentka, kar pomeni, da nisem ves čas sedela zgolj ob knjigah. Veliko smo se tudi zabavali, ko pa je bilo treba, pa sem študirala kar nekaj noči zapored. Bila sem namreč nočni tip in največ sem se učila ponoči. Sicer pa sem študirala v Mariboru, kamor sem se vozila z vlakom, kar pa ni bilo povsem enostavno. Najprej je bilo potrebno priti na železniško postajo Pragersko s kolesom (20–30 min), potem pa še od železniške postaje do Pedagoške fakultete, kar je pomenilo še dodatnih 30 min. hitre hoje. Vendar so bili takrat drugi časi. Tako je bilo in nikoli nismo razmišljali, da je pretežko. Seveda pa je dobra družba pripomogla, da res ni bilo težko, prej zabavno in veselo. Prav uživali smo med potjo. Kakšni ste bili v otroštvu? Otroštvo in mladost sem preživljala na podeželju, zato smo se z vrstniki veliko igrali v naravi, se vozili s kolesi, se igrali razne družabne igre … Velikokrat smo se igrali »šolo« in takrat sem si običajno izborila mesto učiteljice. Sicer pa sem bila po pripovedovanju staršev kot otrok precej razvajena in samosvoja, ko pa sem začela obiskovati osnovno šolo pa pridna deklica in vestna učenka. 2004 2005 2006 2007 2008 18 INTERVJU Z UČITELJICO ROMANO VEK Kaj menite o OŠ Antona Ingoliča? Na OŠ Antona Ingoliča sem zaposlena že dolgo časa in od mojih prvih službenih let do danes se je veliko spremenilo. Pred leti smo imeli na naši šoli veliko prostorsko stisko. Računalnica je bila veliko let v moji učilnici, učitelji kakšno leto nismo imeli niti zbornice, zasedeni so bili prav vsi kabineti in še bi lahko naštevala. Prizidek, ki so ga zgradili pred leti, je bil res zlata vreden tako za učence kot učitelje. Danes je, kar se tiče prostorov in opremljenosti učilnic, pravi »luksuz«. Sedaj, ko so dobili devetletko še na Pragerskem, je tudi število učencev na Sp. Polskavi zelo obvladljivo, kar se vidi v dobrih odnosih med učitelji in učenci, v delovni disciplini, ki vlada na šoli, v dobrih prireditvah in nasploh v dosežkih učencev na različnih tekmovanjih tako iz znanja kot iz športnega področja. Mislim, da smo dobra šola. Kakšno je vaše mnenje o vaših sodelavcih, o drugih učiteljih naše šole? Jaz se z vsemi sodelavci dobo razumem. Zagotovo je v delovnem razmerju vedno tako, da se z nekom službeni kolega, s kom drugim pa tudi prijatelj. Mislim pa, da je učiteljski poklic tisti, ki zahteva dobre odnose med sodelavci, saj bi se slabi odnosi poznali na kvaliteti našega dela. Učitelji pač moramo med seboj sodelovati in se usklajevati, sploh če gre za ožje predmetno področje. domačega branja, bralne značke, domačih nalog, mogoče pri kakšnem učencu še kakšen namig, kje je bilo kaj zelo dobro ali zelo slabo. Sicer pa imam že toliko izkušenj ali pa morda sposobnost, da si ogromno stvari o učencih zapomnim, tako da boste kakšne posebne skrivnosti težko našli v mojih zapisih. Te so skrite v glavi. 200,000 Kateri razred na šoli vam je najljubši in zakaj? Zagotovo ima vsak razrednik rad svoj razred, vsaj pri meni je bilo vedno tako, ne morem pa trditi, da je moj razred tudi moj najljubši razred. Ker poučujem zgolj v 7., 8. in 9. razredu, bi lahko dejala, katera skupina mi je najljubša. Vedno rada učim v 3. učni skupini, ker se mi zdi, da so tam zbrani učenci, ki mi dajo največ. Seveda pa to ne drži vedno, včasih te prav ti učenci še bolj razočarajo, ker od njih veliko pričakuješ. 100,000 300,000 Najljubša izjava učencev? Lepo mi je slišati v petek rutinsko izjavo nekaterih učencev »Lep vikend želim.« Vikenda se vedno veselim vsaj tako kot učenci. Najbolj smešna stvar, ki se vam je zgodila v življenju? Tole, kar sem se spomnila, ni najbolj smešna stvar, zagotovo bo pa mojim najbližjim ostala vedno v spominu. Na svoje poročno jutro (bilo je v mesecu februarju, cesta pa povsem zaledenela), sem zgodaj zjutraj polna pričakovanja hitela k frizerju. Ker sem bila prehitra, vremenski pogoji pa slabi, me je začelo zanašati in naenkrat je avtomobil obrnilo na streho in ga zaneslo v jarek. Uspelo se mi je rešiti brez poškodb celo brez praske, še sedaj se po spomnim panike, ki sem jo s tem povzročila domačim. Za mojega moža pa je bil to kljub vsemu precej žalosten dogodek, saj je moral svojo prvo plačo v zakonu nameniti popravilu avtomobila. Najljubši spomin iz življenja/službe/šole? Veliko je dogodkov, ki se jih rada spominjam. Rada se spominjam utrinkov iz različnih potovanj, eden izmed lepših spominov pa je tudi sinov maturantski ples. Najbrž to ostane v lepem spominu prav vsakemu staršu. Seveda se ob tem spomnim tudi svojega maturantskega plesa, ampak od takrat je že zelo dolgo in marsikaj je zabrisal čas. Kaj bi sporočili našim učencem? Morda si velja zapomniti: Če si resnično želimo nekaj storiti, bomo našli pot, če si ne želimo, bomo našli izgovor. Kakšne skrivnosti se vse najdejo v vaši mali redovalnici/beležki? Zapisov v rokovnik je kar nekaj, zlasti kar se tiče 2004 2005 2006 2007 2008 Ana G. 19 INTERVJU s šolsko svetovalno delavko NATALIJO KOZAR Šolsko svetovalno delo opravlja Natalija Kozar, profesorica socialne pedagogike. Njeno delo je zelo pestro in raznoliko: reševanje pedagoških, psiholoških in socialnih vprašanj, pomoč in sodelovanje z vsemi udeleženci (učenci, učitelji, vodstvom, starši in zunanjimi ustanovami), svetovanje, vsakodnevno reševanje konfliktov, prispevanje k čim večji uspešnosti posameznikov, skupin in šole kot celote, individualna učna pomoč posameznikom, usmerjanje nadarjenih in tistih s primanjkljaji, ne nazadnje tudi poklicno svetovanje za učence 9. razredov, skrb za NPZ-je in še bi lahko naštevali. Kaj vas je najbolj navdušilo ko ste prišli delat na našo šolo? Najprej dejstvo, da sem tako hitro dobila službo. Ko na zaposlitev gledaš s hvaležnostjo, je vse veliko lažje. Kolektiv učiteljev in ostalih strokovnih delavcev je bil izredno pozitiven, dajal mi je zagon za nove izzive in priložnosti. Pa pridni, marljivi učenci. Prijazno nam je odgovorila na nekaj naših radovednih vprašanj. Zakaj ste se odločili za svoj poklic In kaj vas je pri tem pritegnilo? Odločitev za ta poklic sem sprejela popolnoma nepričakovano po srednji šoli, ko nisem natančno vedela, kam naj se vpišem. Jasno je bilo, da grem študirat in da se želim ukvarjati z mladino. Ta program je bil takrat na Pedagoški fakulteti v Ljubljani popolnoma nov in v uvajanju. S katerim od učiteljev se najbolje razumete? Z učitelji nimam posebnih težav, tako da se težko odločim za enega ali dva. Od vsakega posameznika sem se že veliko naučila. Naše sodelovanje je odlično. Se še spomnite, če ste bili tudi vi v "dilemi" kam v srednjo šolo, kot nekateri današnji devetošolci? Nisem bila v dilemi, saj sem že v 8. razredu vedela, da grem v zdravstvo. Takrat nismo imeli možnosti poklicnega svetovanja, starši so bili tisti, ki so nas usmerjali. 300,000 200,000 100,000 Vaša najljubša hrana in pijača. Od hrane so to italijanske dobrote, največ pa spijem vode. Občasno si pa privoščim pijačo naše mladosti - Cockto. Kakšen je vaš življenjski moto, ali ga uresničujete? Moj moto se veže na pozitiven pogled na življenje. Zagotovo ga uresničujem v polni meri. Ali lahko našim bralcem zaupate vašo najljubšo zgodbo iz šolskih klopi? Zagotovo so mi ljube vse zgodbe iz srednje šole, ko smo se kot razred ogromno družili tudi v prostem času in prirejali piknike, zabave … Tam smo se resnično od srca nasmejali našim pubertetniškim norostim. Kaj ste si v življenju vedno želeli postati oz. ste to sanjali kot majhen otrok? Arhitektka ali otroška zdravnica, če se veže na poklic. V osebnem življenju pa dobra prijateljica, zanesljiva partnerka in spoštljiva sodelavka. Kako dolgo je po navadi trajal vaš pouk v osnovni šoli? Pouk je trajal od 8. ure do 14. ure. Kakšen je vaš najljubši stil oblačenja? Nimam posebnega stila. Odvisen je od priložnosti, modnih trendov in trenutnega počutja. Tina P. 2004 2005 2006 2007 2008 20 JESENSKI SLADKI UŽITKI Jesen prinaša veliko užitkov; eden izmed njih so tudi sladki kostanji. Ker jih je v naši okolici precej in ker se učenci naše šole še posebej radi sladkamo, smo v četrtek, 17. 10. in petek 18. 10. uživali na kostanjevih piknikih na igrišču šol. Piknik smo imeli na matični šoli na Spodnji Polskavi in na obeh podružnicah, na Pragerskem in na Zgornji Polskavi, kjer so se piknika udeležili tudi starši, očetje so poskrbeli za peči in peko. Kostanje smo prinašali učenci, spekel pa jih je gospod hišnik. Žejo smo pogasili s čajem, ki so ga pripravile kuharice. Na igrišču so se najprej zbrali učenci nižjih razredov, nato pa smo se jim pridružili še starejši učenci. Čas ob lepem vremenu, kakršno je takrat bilo, smo si krajšali z veselim druženjem, igranjem odbojke, nogometa, lovljenja, pogovori itd. Piknik se je zaključil okoli 15. ure. Popoldne pa so se s kostanji sladkali še prvošolčki s starši in vsi na Zgornji Polskavi. Kostanjev piknik na OŠ Pragersko Zarja K. Jesen je, listje že rumeni, a nebo se joče. Konec septembra nas vsako leto zapuščajo lepi, topli znaki poletnega sonca. Prihaja nov sijaj, jesensko sonce. Narava se odene v tople barve in tako predvsem počiva. Ob odhodu v gozd lahko zasledimo številne plodove, katere so drevesa že odvrgla. Kar precej jih je: želod, oreh, lešnik, kostanj … 300,000 200,000 100,000 Ob kostanjevem pikniku smo se veselili in igrali. Preizkušali smo se v različnih zabavnih igrah, ob katerih smo se pošteno nasmejali in utrudili. Preživeli smo lepo popoldne, odeto v kostanje in jesen. Petar M. Tako smo se na šoli odločili, da bomo imeli kostanjev piknik. Kostanjev piknik je bil 18. 10. 2013, lepega petkovega popoldne, ki je bil ves topel in lepo obarvan. Za pečene kostanje je poskrbel naš hišnik, za topel čaj pa gospe kuharice. Ob kostanjih in čaju smo poklepetali s sošolci, prijatelji in učitelji. 2004 2005 2006 2007 2008 21 KOČNO — DOMAČIJA PODLESNIK 2. triada iz Zg. Polskave se je 6. 9. 2013 odpravila na Kočno in si ogledala domačijo Podlesnik. Ogledali smo si njihov vinograd, videli pa smo tudi delovne stroje, v katere smo pozneje tudi lahko sedli. Za konec so nam pokazali, kako naredijo jabolčni sok, s katerim smo se posladkali ob pecivu. Na domačiji Podlesnik je bilo zelo zanimivo. Ogledali smo si hlev, kjer oskrbujejo svoje prašiče, videli smo, kako jim pripravijo hrano, pri tem smo tudi sodelovali. To je potekalo takole: najprej smo koruzo in pšenico zdrobili, potem pa še zmleli. To je bilo zelo zanimivo. Lara P., 4. b Učenka 9. c razreda, Maruša Mlakar, je za naš časopis o izkušnji v Minimundusu povedala nekaj besed: V Minimundusu smo se zelo zabavali in se marsikaj tudi naučili. Najbolj všeč mi je bil Taj Mahal, saj ima zelo zanimivo zgodovino. Zelo bi mi bilo všeč, če bi k svoji zbirki dodali še Big Ben in Buchinghamsko palačo. IZLET ŠIROM SVETA V soboto, 14. 9. 2013 smo se učenci 9. razredov, ki obiskujemo izbirni predmet Nemščina, odpravili v Celovec v Minimundus. Minimundus je pravcat svet v malem; v njem so razstavljene modeli znanih atrakcij in znamenitosti iz vsega sveta. V Celovec in nazaj smo potovali z avtobusom. Izpred šole smo se odpravili okoli 8. ure, nazaj domov pa smo prispeli šele okoli 16. ure. 300,000 200,000 100,000 Dan je po besedah učencev bil precej naporen, vendar smo lahko uživali ob ogledu čudovitih maket, pojedini in pijači. Tudi za nakup spominkov se je našel čas. Zarja K. 22 KULTURNI DNEVI V GLEDALIŠČIH ČAROVNICA HILLARY GRE V OPERO OJ, ČUDEŽNI ZABOJ 8. 10. 2013 smo se učenci prve triade odpravili na ogled predstave Čarovnica Hillary gre v opero. Predstavo smo si ogledali v SNG Maribor, do koder smo prispeli z avtobusom. Predstava je govorila o tem, kako čarovnica Hillary preko radia zadane vstopnici za ogled opere. Sprašuje pa se, kaj sploh opera je, zato iz svoje knjige s čarobno palico pričara prijateljico—operno pevko, katera ji pove, kaj je opera. Hillary se z njo odpravi v opero, kjer si ogledata predstavo. Čarovnicama je bila predstava zelo všeč. Predstava je bila zelo všeč tudi nam učencem, ker je bila zabavna, zanimiva in poučna. 4. in 5. razredi smo si v četrtek, 10. 10. 2013, ogledali gledališko predstavo z naslovom: Oj, čudežni zaboj v Mestnem gledališču Ptuj. Predstava je govorila o dveh prijateljih Brantenolju in Kumini, ki sta imela vsak svoj zaboj, nekega jutra pa sta se kar naenkrat začela prepirati zaradi Koračničarja, ki si je v resnici želel prilastiti njuna zaboja. Predstava je temeljila na pomenu PRIJATELJSTVA in govorila o tem, da morajo prijatelji vedno držati skupaj. Oj, čudežni zaboj je lepa zgodba o prijateljstvu, ki doživi svoje preizkušnje, a se na koncu potrdi in premaga vse ovire. Zala, 3. b Brina, 4. b SHARLATANUS MAXIMUS 300,000 200,000 100,000 V četrtek, 24. 10. 2013 smo se učenci OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava in obeh podružnic od 6. do 9. razreda odpravili v mestno gledališče Ptuj. Ogledali smo si predstavo Sharlatanus Maximus. Zjutraj smo najprej imeli razredne ure, kjer smo se seznanili z obnašanjem in bontonom v gledališču, prebrali in ogledali smo si tudi gledališki list predstave. Po malici smo se odpravili na avtobus in se odpeljali proti Ptuju. Sprehodili smo se po starem mestnem jedru in občudovali arhitekturo. Ko smo prišli v gledališče, nas je najprej direktor in režiser gledališča seznanil z njihovim delom, predstavil gledališče in vloge zaposlenih, nato pa je sledil ogled predstave. Predstava je bila čarobna, polna vznemirljivih in neverjetnih iluzionističnih efektov, ki brišejo mejo med realnostjo in domišljijo, odigral pa jo je Sam Sebastian. 2004 2005 2006 2007 2008 Njeno glavno sporočilo je bilo: »Nič ni nemogoče!«. Kot prostovoljci so igralcu pomagali tudi učenci naše šole, saj je z njihovo pomočjo izvajal razne trike. Predstava je bila zelo pestra, domov smo se vračali s spoznanjem, da nam je dosegljivo skoraj vse, če si le to dovolj močno želimo in nekaj za to tudi naredimo. Tina P. 23 TEHNIŠKI DNEVI PROMET TEHNIŠKI DAN ZA OSMOŠOLCE 4. 10. 2013 smo imeli učenci 6. in 7. razredov tehniški dan. Odvijal se je v učilnicah fizike in nemščine. Učili smo se o prometu v tujini in o prometu v statističnih podatkih. Pri gospe učiteljici Cvetki Govejšek smo risali diagrame, koliko prometnih nesreč je bilo v zadnjih nekaj letih. Pri nemščini in angleščini pa smo delali plakate, na katerih smo primerjali angleško in nemško napisana vozila, podobne stvari so delali tudi na podružnicah Pragersko in Zgornja Polskava. Ta dan je bil zelo zabaven in poučen. V četrtek, 3. 9. 2013, je šola za osmošolce organizirala tehniški dan. Zjutraj, takoj po osmi uri, smo se z avtobusi odpeljali v Maribor in obiskali Srednjo strojno šolo. Tam so nas razdelili v dve skupini. Najprej smo si šolo ogledali, predstavili so nam tudi učilnice in potek pouka. Preko raznih delavnic smo čez dan spoznali uporabo računalnika pri nastajanju izdelka, kar se imenuje CNC obdelava, predstavili so nam uporabe različnih virov energije v strojništvu in celo robote, ki jih uporabljajo v avtomobilski industriji. To nas je večino zelo navdušilo, saj smo robote lahko upravljali sami in tako lastnoročno izkusili naprednost tehnologije. Na šoli smo tudi malicali. Po delavnicah smo se učenci obeh skupin zbrali pred srednjo šolo in informativni dan se je ob dvanajsti uri končal. Z avtobusi smo se nato odpeljali nazaj domov. Anika, Nejc, Gašper Matija Ž., 8. a Potem smo si pa kar ''pod zemljo'' privoščili malico (kranjsko klobaso, štručko in sok). Ogledali smo si še stroje, ki jih danes uporabljajo za izkopavanje premoga in se počasi odpravili na površje. Na poti domov smo se ustavili še pod enem izmed velenjskih gradov, nato pa se polni novega znanja odpeljali domov. VELENJSKI RUDNIK 300,000 200,000 100,000 22. oktobra 2013 smo se učenci devetih razredov z avtobusom odpeljali v Velenje, kjer smo obiskali rudnik in izvedeli veliko novega o termoelektrarni Šoštanj. Najprej smo se odpravili na enourni sprehod okoli jezer, ki so nastala zaradi izkopavanja premoga (ugrezanje zemlje). Potem smo se razdelili v skupine in odšli za vodičem proti rudniku. V predprostoru smo si nadeli vsak svojo čelado in jopič. Dobili smo tudi »knapovsko« (rudarsko) malico. Sledil je najbolj dramatičen dogodek – spust z dvigalom do globine 160 metrov. Malo nas je zabolelo v ušesih, a smo se hitro privadili. Ana G. Za začetek smo poslušali zgodbo pesnika Antona Aškerca, ki nas je kasneje vodil skozi celoten rov (muzej). Izvedeli smo marsikaj zanimivega. 2004 2005 2006 2007 2008 24 NARAVOSLOVNI DNEVI BISTRIŠKI VINTGAR OPAZUJEM, RAZISKUJEM IN POVEZUJEM V ponedeljek 23. septembra smo se učenci 7. a, b in c razreda odpravili na pohod v Bistriški Vintgar. Avtobus nas je odpeljal v Zgornjo Bistrico, nato pa smo se peš odpravili na Ančkino gradišče. Tam smo si odpočili, pojedli svojo malico in si podrobneje ogledali Ančkino gradišče, saj smo se o tem pogovorili pri pouku geografije. Nato smo s polnimi trebuhi odšli do avtobusa, ki nas je razvozil domov. Na naši potekal šoli je 3. 10. 2013 potekal naravoslovni dan za devete razrede. Ob začetku naravoslovnega dneva so nas učitelji razdelili v tri skupine. Vsaka skupina je imela svojega mentorja, s katerim je izvajala določene dejavnosti. Naša skupina je začela s terenskim delom ob potoku Mlinščica. Določali smo globino, hitrost in tok. Ko smo s tem končali, smo se napotili k naslednji delavnici. Raziskovali smo živali v stelji in bazičnost ter kislost kamnin. Za tem je sledila malica in nato ponovno zanimiva in poučna delavnica. Odpravili smo se na šolsko igrišče in določali lege krajev, mest in hribov. Naši pripomočki so bili kompas in naravna orientacija. Tako se je naš naravoslovni dan tudi zaključil. Sledilo je še kosilo in prevozi domov. Ob zelo hladnem, vendar prijetnem dopoldnevu, smo se družili in marsikaj novega naučili. Nejc G., Anika P., Gašper M. NARAVOSLOVNO-ZGODOVINSKI DAN 300,000 200,000 V torek, 22. 10. 2013, smo se šestošolci z učiteljicama Bojano Marin in Jano Zadravec ter s svojimi razredničarkami odpravili na naravoslovnozgodovinski dan v Pokrajinski arhiv Maribor in v Muzej narodne osvoboditve. Prva skupina si je najprej ogledala muzej, kjer smo med predstavitvijo zgodovinskih dejstev reševali tudi učni list. Razstavljena je bila tudi podoba stare obrtniške trgovine, v kateri je bil predstavljen star denar, embalaže živil, gramofon, star televizor, igrače, razglednice, šivalni stroj, hladilnik in še mnogo drugih starih stvari. Muzej se nam je zdel zanimiv in poučen. Po končanem ogledu smo se odpravili pred Prvo gimnazijo, kjer smo pojedli malico, potem pa smo se zamenjali. Prva skupina je odšla v arhiv, druga pa v muzej. V arhivu smo najprej imeli predstavitev, ogledali smo si slike naše domače pokrajine v preteklosti, delavnico restavratorja, čitalnico in shrambo. Najzanimivejše se nam je zdelo, ko smo se učili izdelati pečat in ko nam je vodič pokazal enega izmed prostorov, v katerem hranijo arhivsko gradivo ter nam povedal zgodbo o nekdanjemu zaposlenem, ki je v shrambi videl žensko v beli obleki. Ta dan se nam bo zagotovo vtisnil v spomin, saj smo se naučili veliko novega in utrdili svoje znanje o zgodovini. 100,000 Petar M. Lina J., 6. c 2004 2005 2006 2007 2008 25 ŠPORTNI DNEVI ŠPORTNI DAN 1. TRIADE NA ZG. POLSKAVI LEPI VRH 18. 9. 2013 so imeli učenci 1. triade športni dan. Po malici smo se preko travnikov odpravili na pohod proti Bukovcu, v Gaju smo obiskali grob padlih talcev in prisluhnili njihovi žalostni usodi. Pri lovskem domu smo se okrepčali in nadaljevali našo pot čez naselje nazaj do šole. V športnem vzdušju smo na svežem zraku uživali ob ogledovanju jesenske pokrajine. 4. 10. 2013 smo se četrtošolci iz Zgornje Polskave odpravili na Lepi vrh. Med potjo smo se kar namučili, ampak nam je uspelo priti na cilj, kjer smo občudovali krasen razgled v dolino. Ko smo se vračali, smo šli na igrišče. Tam smo dobili novo energijo tako, da smo se okrepčali z malico in sladkarijami ter igrali nogomet. V šolo smo prišli zelo izmučeni in tako se je naš športni dan končal. Špela P., 4. b ŠPORTNI DNEVI NA PRAGERSKEM POHOD NA BOČ Toplo petkovo dopoldne je bilo kot nalašč ustvarjeno za pohod, ogled razstave malih živali in razposajeno otroško igro. V ponedeljek, 23. 9. 2013, smo se učenci devetih razredov odpeljali do naše začetne točke pohoda, v Poljčane. Učitelji so nas hitro razdelili v skupine. Pot je bila najprej zelo preprosta, vendar je z vsakim korakom postajala zahtevnejša. Hodili smo po gozdu in se med potjo zaradi (ne)kondicije velikokrat ustavljali in počivali. Kljub strmemu vzpenjanju smo na vrh prišli zelo hitro. Najprej smo pred kočo na Boču pojedli malico, nato pa so se nekateri učenci, z željo, da bi videli razgled s stolpa, povzpeli še nanj. Preden smo odšli, nam je naša geografska učiteljica podala še nekaj zanimivih podatkov, ki nam bodo koristili pri pouku. V dolino smo prišli po cesti, sedli na avtobus in se odpeljali domov. Dan je bil obdan s soncem in koristno preživet. Tina P. 300,000 200,000 100,000 Tudi četrtošolci so imeli prvi športni dan. Hodili so po, s soncem obsijani, domači pokrajini in se imeli lepo. 26 INTERVJU S ŠPORTNIKOM—ALJAŽ PREDAN Pri katerem klubu igraš, si jih že kaj menjal? Treniram v hokejski dvorani tabor. Ker pa je premalo otrok smo pa ekipo sestavili s Celjem in sedaj igram za Celje. Kako pogosto imaš treninge in kako potekajo? Kdaj so tekme? Po končanem pouku z očetom vedno odhitiva na trening. Ponavadi imam dva treninga na dan, torej 10 v tednu. Toliko treningov pa imam zato, ker igram in treniram za dečke (U14), kadete (U16) in mladince (U18). Tekme imam v soboto s kadeti in v nedeljo z dečki. Med tednom pa ponavadi szmladinci. Kako bi se sam na hitro predstavil? Sem Aljaž Predan, učenec 8. a razreda. Veljam za majhnega. Rad se pošalim, tudi na svoj račun. Najraje imam svojo družino in šport, to je hokej, s katerim se tudi ukvarjam. Kako usklajuješ obveznosti pri hokeju s šolo? Spat hodim pozneje, saj pridem domov iz treninga ob 19.30 in ko končam s šolskimi obveznosti je ura že 22.00. Vsaj po navadi je tako. Kateri razred obiskuješ in kako si z njim zadovoljen? Obiskujem razred 8. a. V mojem razredu je vedno živahno, nikoli se preveč ne kregamo ali kaj podobnega. Nekatere sošolce poznam že 9 let, nekatere pa le eno leto. Te razlike v posameznih letih pa sploh ne vplivajo na nas način druženja. Skupine otrok oz. tabore pa smo v našem razredu odpravili. 300,000 Kakšne so tvoje želje, načrti za prihodnost pri hokeju? Seveda, da bi zaigral v najmočnejši hokejski ligi na svetu NHL, drugače pa načrtujemo, da bi naslednje leto odšel v Celovec in zaigral za hokejski klub Kac. Tega si pravzaprav ne želim najbolj, saj bi vseeno osnovno šolo raje dokončal v Sloveniji. Kaj zate pomeni beseda šola? Z eno besedo rečeno: učenje. Drugače pa nekaj slabega in nekaj dobrega. Pride dan, ko zaradi ocen, domačih nalog in učenja najraje sploh ne bi šel v šolo. Takoj nato pa pomislim na vse moje sošolce in prijatelje ter takoj z veseljem odhitim v šolo. Zarja K. 200,000 100,000 2004 2005 2006 2007 2008 27 NAŠI USPEHI — ŠPORTNI DOSEŽKI KROS – 25. 9. 2013 MALI NOGOMET Naši učenci so tekmovali tudi v krosu v Poljčanah. Proga je bila dolga kar 1,5 km. Vsi so se odrezali zelo dobro. V torek, 8. 10. 2013 se je ekipa naše šole udeležila medobčinskega šolskega prvenstva v malem nogomet za mlajše učence (letnik 2001 in mlajši). Učenci so zasedli zelo dobro 4. mesto med devetimi šolami. Naša ekipa je bila med najmlajšimi na tekmovanju. Imeli smo nekaj smole pri žrebu, saj smo izgubili le proti kasnejšim zmagovalcem turnirja in ob tem zabeležili še tri zanesljive zmage. Učence lahko pohvalimo za disciplinirano in borbeno igro na vseh tekmah. Šolo so zastopali: Alen Kokol (vratar), Vita Žolek, Aljaž Kovačič, Jure Puhman, Žan Jevšenak, Timotej Rec, Domen Škrinjar, Jure Svenšek in Stjepan Krajinovič. V kategoriji učencev po posameznih razredih je Jan Šuntner dosegel odlično 1. mesto, Jure Punhman 2. mesto in Denis Koren 3. mesto. Skupno so fantje dosegli ekipno 3. mesto! Med učenkami pa je Vita Žolek osvojila 1. mesto. Dekleta so osvojila ekipno 7. mesto! ATLETSKA OLIMPIJADA – 3. 10. 2013 Kot vsako leto so se učenci naše šole udeležili atletske olimpijade v Slovenski Bistrici. Jure Golob je med mlajšimi učenci na 60 m dosegel odlično 1. mesto, Taja Senekovič pa je med mlajšimi učenkami na 300 m dosegla 2. mesto. Jure Puhman med mlajšimi učenci in Vita Žolek med mlajšimi učenkami na 600 m sta dosegla 3. mesto. Domen Pehar se je odlično izkazal v skoku v višino med mlajšimi učenci, MEDOBČINSKO ŠAHOVSKO TEKMOVANJE saj je dosegel kar 2. mesto. V četrtek, 28. 11. 2013, smo na naši šoli že tradicionalno izvedli medobčinsko tekmovanje v šahu za posameznike. Tekmovanja se je udeležilo 80 učencev in učenk iz 6 šol iz občin, Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica. Tekmovanja se je udeležilo tudi 13 učencev in učenk naše šole. V kategoriji učencev do 9 let je zelo dobro 5. mesto dosegel Lin Blatnik, med učenkami do 9 let pa Saša Čelan, ki je zasedla 2. mesto. Med učenci do 12 let sta se najbolje odrezala brata Blaž in Gregor Ravnjak, ki sta dosegla 12. in 15. mesto. Med najstarejšimi učenci, to je tistimi do 15 let se je najboljše odrezal Jan Hartl, ki je zasedel odlično 4. mesto, med učenkami pa Nuša Vrbek, ki je dosegla 6. mesto. Tudi v metu žvižgača imamo odlična tekmovalca, saj je Jernej Volk dosegel 1. mesto, Niki Fermišek pa 3. mesto. 300,000 200,000 100,000 V zasedbi Doroteje Falež, Ane Golob, Urške Jerič in Lare Kovačec, pa je dekliška štafeta osvojila 2. mesto. Iskrene čestitke za vse dosežke! Zbrala: Ana G. 28 NAŠI USPEHI — TEKMOVANJA Na tekmovanju iz ZNANJA LOGIKE so bronasta priznanja so dosegli: Maša Korošec 7. razred, Filip Kokol in Tijan Veingerl 8. razred ter Niki Fermišek 9. razred. Učenca Maša Korošec in Filip Kokol sta na državnem tekmovanju dosegla srebrno priznanje. Na šolskem tekmovanju iz znanja biologije za PROTEUSOVO PRIZNANJE je sodelovalo 23 učencev. Bronasto priznanje so dosegli: Katarina Auer, 8. c; Klara Dokič, 9. a; Ana Ravnjak, 9. a; Kristijan Žigart, 8. a. Na državno tekmovanje sta se uvrstili Katarina Auer in Klara Dokič. Na državnem tekmovanju iz ZNANJA O SLADKORNI BOLEZNI je učenka Ema Beranič usvojila ZLATO priznanje, Ana Golob in Klara Dokič pa srebrno priznanje! Na šolskem tekmovanju iz ZNANJA ANGLEŠKEGA JEZIKA za osmošolce so bronasto priznanje usvojili: Katarina Auer, Luka Godec, Matija Žižek, Alen Ćelan, Filip Kokol, Tijan Veingerl, Luka Arzenšek, Lucija Ana Kovačič in Anja Klužer. Na državno tekmovanje sta se uvrstila Katarina Auer in Matija Žižek, ki je dosegel ZLATO PRIZNANJE! Ana G. KOLESARSKI IZPIT Učenci 5. razredov so spoznali prometne predpise in varno vožnjo s kolesom ter opravili kolesarski izpit. SVETOVNO MLADINSKO PRVENSTVO V JUDU 300,000 200,000 100,000 V zadnjih šestnajstih letih so slovenski judoisti dosegali zelo dobra mesta. Tako je Urška Žolnir lansko leto na olimpijskih igrah osvojila zlato medaljo. Letošnje svetovno mladinsko prvenstvo je eno izmed večjih tekmovanj v Sloveniji. Na tekmovanju so bili udeleženci iz več kot 25 držav. Učenci izbirnega predmeta Šport za sprostitev smo dobili priložnost brezplačnega ogleda Svetovnega mladinskega prvenstva v judu, ki je potekalo v Ljubljani od 23. 10. do 27. 10. 2013, v organizaciji Judo zveze Slovenije. Tako smo se v soboto, 26. 10. 2013 ob ob 6.45 odpeljali z avtobusnega postajališča na Zgornji Polskavi. Vožnja proti Stožicam ni bila dolga, saj smo se pogovarjali in zato je čas hitreje minil, dobili pa smo tudi zelene navijaške majice. Po prihodu avtobusa na VIP parkirišče smo najprej imeli voden ogled dvorane v Stožicah, ogled hrama slavnih športnikov, spoznavanje osnov juda pod strokovnim vodstvom trenerja in spoznavanje sodniških pravil. Potem so nas poslali na poligon, kjer smo se ogreli s prevali, spoznali smo judo udarce in se tudi sami preizkusili v borbi med sabo in s tekmovalci. Nato je sledil ogled dvobojev. 2004 tekmovalnih 2005 2006 2007 2008 Na tekmi se slovenski predstavniki niso preveč dobro odrezali, saj je v moški ligi samo enkrat zmagal Vito Dragič, član bistriškega Impola. Drugače pa je bilo vse skozi zelo napeto, ogled tekem, borb v judu, pa je bilo za nekatere učence čisto novo doživetje. Kolikor sem opazil, imamo najstniki zelo radi hitro hrano, kokice, hotdoge in ostale dobrote, ki smo jih lahko kupili v dvorani, najraje pa sladkorno peno, saj smo si jo kupovali v velikih količinah. Na poti domov smo se seveda ustavili še v Mc Donaldsu in se potem polni novih vtisov pozno popoldne vrnili domov. Tine O., 8. a 29 FILMSKI KOTIČEK KAJ SE DOGAJA V SVETU FILMA? Jesen in zima letošnjega leta sta v filmski industriji izjemno pestra. Ne le, da je v tem času izdano ogromno novih filmov s priznanimi igralci, odvija se tudi veliko dogodkov. V naših kinematografih bomo si lahko ogledali še marsikatere druge filme kot so: Dostavljalec, Konec je tu, Svinjarija … Zelo popularen film pa je tudi slovenski film Gremo mi po svoje 2. Planet Tuš je doživel časten obisk igralske ekipe na premieri, s katerimi so se lahko fotografirali in pogovorili tudi gledalci. Gledalci so bili nad filmom Mihe Hočevarja več kot navdušeni, prav tako pa je prodaja kart izjemno velika. Letos najbolj udarna premiera je seveda premiera filma Igre Lakote: Kruto maščevanje (Hunger Games: Catching Fire), ki smo si jo v naših kinematografih lahko ogledali 22. novembra. Premiera v večjih državah po svetu je potekala nekaj dni prej, saj so se je udeležili glavni igralci, ki so: Jennifer Lawrence (Katniss Everdeen), Josh Huterchson (Peeta Mellark) in Liam Hamsworth (Gale Hawthorne). V glavnih vlogah sta se predstavila ena izmed najboljših slovenskih komikov Tadej Toš in Jurij Zrnec. Utrinek iz svetovne premiere: Film je zaradi izjemno visoke gledanosti in dobrih ocen kritikov izbran za film meseca (novembra). (Liam, Jennifer, Josh) 300,000 200,000 100,000 Lestvica najbolj gledanih filmov minulega meseca: Film je nadaljevanje prvega dela Iger lakot: Arena smrti (Hunger Games). V drugem delu se Katniss in Peeta spet znajdeta v areni, saj predsednik Snow ni zadovoljen z uporom, ki ga širita po okrožjih. Poleg tega se v Katnissinem življenju odvija tudi ljubezenski trikotnik, saj je razdvojena med Peeto in Gale-a. 1. 2. 3. 4. Gremo mi po svoje 2 Igre lakote: Kruto maščevanje Jelenček Niko 2 Nesramni dedi 5. Legende v Vegasu Film je režiral Fransic Lawrence, napisal pa ga je Simon Beaufoy po istoimenski knjižni predlogi Suzanne Collins. 2004 2005 2006 2007 Zarja K. 2008 30 GLASBENI KOTIČEK Tudi v svetu glasbe je bilo zelo pestro. GLASBENE LESTVICE Zelo pestro je bilo za Directionerje, tako imenovane oboževalce najbolj priljubljene skupine na svetu One Direction. 10. novembra so izdali videospot za njihovo najnovejšo pesem Story O f My Life. Directionerji so se potrudili in hoteli podreti VEVO rekord – pridobiti čim vem ogledov videa v 24 urah. Rekorda žal niso podrli in ga še vedno drži Miley Cyrus s pesmijo Wrecking Ball. 25. novembra pa bo izšel že njihov 3. album z naslovom Midnight Memories. TOP 7: 1. Lorde - Royals 2. Wrecking Ball - Miley Cyrus 3. Roar - Katy Perry 4. Wake Me Up! - Avicii 5. Hold On, We're Going Home - Drake featuring Majid Jordan 6. Counting Stars - OneRepublic 7. Applause - Lady Gaga TOP 10 BOŽIČNIH PESMI: 1. Train: SHAKE UP CHRISTMAS 2. Justin Bieber: MISTLETOE 3. Gene Autry: RUDOLPH THE REDNOSED REINDEER 4. Mariah Carey: ALL I WANT FOR CHRISTMAS IS YOU 5. Jose Feliciano: FELIZ NAVIDAD 6. John Lennon and Yoko Ono: HAPPY XMAS (WAR IS OVER) 7. Justin Bieber: SANTA CLAUS IS COMING TO TOWN 8. Bepop - BELA SNEŽINKA 9. Bobby Helms: JINGLE BELL ROCK 10. Pop Design: NA BOŽIČNO NOČ 10. 11. so se v Amsterdamu odvijale podelitve zelo pomembnih glasbenih nagrad; EMA (Europe Music Award). Nagrade so zelo pomembne, saj pokažejo priljubljenost izvajalcev v Evropi. Vsako leto jih v različnem mestu po Evropi organizira MTV Corporation. 300,000 200,000 100,000 NAGRAJENCI: NAJBOLJŠA PESEM: Bruno Mars: Locked out of Heaven NAJBOLJŠA POP GLASBA: One Direction NAJBOLJŠA ŽENSKA IZVAJALKA: Katy Perry NAJBOLJŠI MOŠKI IZVAJALEC: Justin Bieber NAJBOLJŠI NASTOP V ŽIVO: Beyonce NAJBOLJŠI NOVI IZVAJALEC: Macklemore and Ryan Lewis NAJBOLJŠA ROCK GLASBA: Green Day NAJALTERNATIVNA GLASBA: 30 Seconds to Mars NAJ HIP HOP GLASBA: Eminem NAJ ELEKTRONSKA HOUSE GLASBA: Avicii NAJ IZGLED: Harry Styles NAJ VIDEOSPOT: Miley Cyrus: Wrecking Ball 2004 2005 2006 2007 2008 Tina P. 31 MODNI KOTIČEK KAJ SE NOSI V LETOŠNJI ZIMI IN KAJ JE MODERNO? * Ujemajoči se vzorci * Oblačila, ki ožajo predel pasu oz. oblačila, ki so v pasu speta VICTORIA'S SECRET FASHION SHOW 14. novembra tega leta se je spet, kot je v navadi že od leta 1996, odvijala najbolj popularna modna revija v svetu mode in zabave. To je modna revija priznane ameriške modne znamke Victoria's Secret. Odvijala se je v New Yorku, kamor je na ogled revije bila povabljena največja elita zvezdnikov. * Peresa, kovice, bleščice * (Pre)veliki udarni modni dodatki * Metaličen izgled Navadni smrtniki smo si lahko predstavo ogledali 10. decembra na različnih socialnih omrežjih, svetovnem spletu ali pa tudi na malih zaslonih. Kot med povabljenci, je elita tudi med manekenkami, ki jih izbirajo po strogih modnih standardih. Organizator je povedal, da na manekenki ni pomembna samo postava, vendar šteje tudi oblika stopal, ušes, čistost kože, stanje las … Najbolj znane predstavnice so Alessandra Ambrosio, Adriana Lima, Candice Swanpoel, Cara Delavinge, Karlie Kloss in Behati Prisloo. * Usnje (jakne, plašči, hlače in čevlji) * Preveliko krojena oblačila, še posebej plašči * Žamet * Kape različnih vrst * Različne dolžine in širine oblačil * Črn suknjič za vse priložnosti 300,000 200,000 100,000 Zarja K. 2004 2005 2006 2007 2008 32 VICI O ŠOLI "Barbara, kateri dve besedi sta v šoli najpogosteje uporabljeni?" "Ne vem!" "Točno!" je rekel učitelj. URA GEOGRAFIJE "Janezek, pridi k meni in mi na globusu pokaži Severni tečaj!" reče učiteljica. "To ni pošteno!" se jezi Janezek. "Še Cook ga ni našel, pa ga je tako dolgo iskal in jaz naj ga kar takoj odkrijem?" URA ZGODOVINE Učiteljica je vprašala Aleša: "Kaj se je dogajalo po Titovi smrti?" Aleš: "Po Titovi smrti je bil pogreb!" URA MATEMATIKE "Marko," je rekel učitelj, "imaš čokolado in si jo boš pravično razdelil s svojim bratom. Koliko bo dobil vsak?" "S katerim bratom?" je protestiral Marko. "Jaz nimam brata!" URA SLOVENŠČINE Učenci so se učili o rimah in vsi so morali povedati vsaj eno rimo. Nazadnje se je oglasil še Janezek, ki je rekel: "V vodi stoji gospod Jurca in voda mu sega do kolen." "Kje je pa tu rima?" se je začudila učiteljica. "Ko bo prišla grozna plima, bo pa tukaj tudi rima!" je končal Janezek. URA FIZIKE Učitelj je Mihcu poskušal pojasniti pojem kratkega stika in je rekel: "Vstopim v prostor, pritisnem na stikalo za luč, toda luč ne gori. Ugasnem in zopet pritisnem stikalo, toda svetlobe ni. Kaj je lahko temu vzrok?" "Morda niste plačali elektrike!" je rekel Mihec. URA KEMIJE Učitelj: "Zdaj bom v kislino vrgel kovanec. Ali se bo stopil?" "Ne!" je odgovoril Jure. "Prav imate! Zdaj pa pojasnite še to, zakaj se ne bo stopil?" "Ker ga niste vrgli v kislino." so enotni učenci. Ana G. 300,000 200,000 100,000 2004 2005 2006 2007 2008 33 BOŽIČNI ČAS BOŽIČNI FILMI Božič je čas, ki ga preživimo z ljudmi, ki so nam najbližje. Ob dobri, okusni hrani, prijetnemu zimskemu vzdušju in polni pričakovanja pa si lahko ogledamo tudi zanimive filme z božično tematiko. BOŽIČNA HRANA Nekoč so naši predniki za božič najpogosteje jedli poprtnik (sladek kruh, okrašen z različnimi motivi, pokrit s prtom), kislo zelje in klobase, potico in sadni kruh (klecnprot). White Christmas (Beli božič) The Santa Clause (Božiček) Home Alone (Sam doma) Najbolj so se praznika veselili otroci, ki so bili obdarjeni s kruhom, orehi in lešniki. Danes pa so naše mize v božičnem času veliko bolj polne. Za bogato obloženo mizo se po navadi zbere cela družina. A Christmas Story (Božična zgodba) Love Actually (Pravzaprav ljubezen), It's a wonderful life (Čudovito življenje) Falling in Love (Zaljubljena zaljubljenost) The Nightmare Before Christmas (Predbožična nočna mora) Miracle on 34th Street (Čudež na 34. ulici) Christmas Angel (Božični angel) Ernest saves Christmas (Ernest reši božič) Polar Express (Polarni vlak) The Christmas candle (Božična sveča) The Year without a Santa Claus (Leto brez Božička) Rudolph Elf Prevladujejo različne domače jedi, pečenke v slastnih omakah, puran z različnimi nadevi, bogate priloge, pečena jabolka z orehi in seveda raznorazne vrste piškotov, potic in ostalih sladic. 300,000 Tudi otroci so v današnjem času bolj bogato obdarovani kot otroci nekoč. 200,000 100,000 2004 2005 2006 2007 2008 Zarja K. 34 KUHARSKI KOTIČEK BOŽIČNI KEKSI — OSNOVNO TESTO ZA IZREZOVANJE MEHKI MEDENJAKI OSNOVNE SESTAVINE ZA BOŽIČNE KEKSE: 250 g moke (ostre) 150 g masla 150 g sladkorja 1 jajce 2 vaniljeva sladkorja 1 rumov sladkor (ali žlica ruma) SESTAVINE: 50 dag moke kavna žlička sode bikarbone 15 dag masla ali margarine 15 dag sladkorja v prahu 2 jajci 15 dag segretega in ohlajenega medu žlička cimeta Po želji lahko dodaš še: ščep klinčkov, ingverja, pimeta, kardamona, pomaračne ali limonine lupinice POLJUBNI DODATKI K BOŽIČNIM KEKSOM: mleti lešniki, mandlji, orehi kokosova moka žlička cimeta nastrgana limonina lupinica Iz naštetih sestavin zamesimo testo in ga damo v vrečko ali folijo. Počiva naj 1 uro ali več v hladilniku. Nato iz testa oblikujemo kroglice poljubne velikosti in jih dajemo v pekač, obložen s peki papirjem (z modelčki lahko izrežemo tudi možičke). Pečemo pri 180 stopinjah okoli 12—15 minut. PRIPRAVA BOŽIČNIH KEKSOV Vse navedene osnovne sestavine hitro umesimo skupaj (ročno ali z mešalnikom). Testu lahko po želji dodamo dodatke in s tem dobimo spet nove piškote. Testo zavijemo v folijo in ga damo na hladno za kakšne pol urice, da ga potem lažje oblikujemo in izrezujemo. Na pomokani površini ali silikonski podlagi ga razvaljamo na slab centimeter debeline in z različnimi modelčki izrežemo piškote (v nekatere lahko naredimo luknjice). Naložimo na pekač, v katerega smo prej položili peki papir in damo v pečico na 200 °C za približno 12—15 minut. NASVET: Pečene in ohlajene hranimo v dobro zaprti posodi. Premažemo jih lahko z mešanico stepenega beljaka in sladkorja v prahu ali pa sladkor v prahu zmešamo z limoninim sokom. NASVET: Pečene božične piškote lahko zlepimo z različnimi marmeladami ali jih po želji potopimo v čokolado, posujemo z mrvicami, sesekljanimi lešniki, okrasimo z jedilno barvo. 300,000 200,000 100,000 2004 2005 2006 2007 2008 35 BOŽIČNA DELAVNICA Bliža se tisti čas v letu, ko naše domove okrasimo s pisanimi bučkami in svetlimi lučkami. Na mizo postavimo adventni venec, kot dnevne sobe pa krasi smrečica. Lepe okraske lahko izdelamo tudi sami, če le imamo čas in voljo. Izdelek, ki smo ga poimenovali Super zvezda je enostaven za oblikovati in vam lahko polepša vašo sobo ali smrečico. 5. Razpri papir kot pahljačo in stranici prilepi skupaj z lepilnim trakom. IZDELAJ SUPER ZVEZDO Kaj potrebuješ? BARVNI LIST POLJUBNE VELIKOSTI ŠKARJE PISALO LEPILNI TRAK VRVICO 6. Iz pahljače naredi krog in prilepi še drugo stran. Kako narediš Super zvezdo? 1. List prepogibaj kot harmoniko 6. Prilepi vrvico in zvezdo obesi. 2. Zložen papir prepogni po sredini. 3. Nariši črte, kot kaže slika. 4. Papir reži po narisanih črtah. 300,000 200,000 Veliko užitkov ob ustvarjanju! 100,000 Nina, Sara, Matjaž; 4. b 2004 2005 2006 2007 2008 36 BOŽIČNO NOVOLETNE ŽELJE NAŠIH UČITELJEV IN DELAVCEV ŠOLE Želim si, da bi bil svet ubran in ljudje hvaležni za vse velike in majhne izkušnje, ki jih prinaša življenje. Naj devetošolci najdejo svojo pot v srednješolski svet in uresničijo svoje sanje. Želim dobro počutje vsem učencem in delavcem šole, kjer prijazna beseda in nasmeh krojita odnose. Suzana K. Sattler, razredničarka 9. a V novem letu želim učencem 4 žlice strpnosti, 3 žlice vedoželjnosti, 1 žlico poguma, merico domišljije in ščepec otroške igrivosti ter mladostniške razposajenosti. Moja osebna novoletna želja je, da bo naslednje leto ustvarjalno. Za vse nas pa velja, da naj bo naš korak odmeven in da imamo želje ter upe, ker nam teh ne more nihče vzeti. David Vodušek, razrednik 9. b Želje? Premalo prostora za vse, ki bi se že dolgo tega morale uresničiti vsem prebivalcem tega planeta … … videti želim obraze staršev, ki zaslužijo dovolj, da lahko nahranijo svoje otroke; gledati želim otroke, ki v svoje delo vlagajo trud, ki se zavedajo, kako pomembno je biti zanesljiv in marljiv; slišati želim smeh mojih »dojenčkov«, ki jim je uspel vpis v »njihovo« srednjo šolo; čutiti si želim dotik tistih, ki pomenijo vse! Želim si, da bi se zbudili iz dolgega sna, v katerem smo, zdi se mi, pozabili sanjati in si zares želeti … ali narediti veliko za to, da bi se nam želje uresničile! Želim nam, da bi končno postali DOBRI ljudje! Bomo zmogli že v letu 2014!? Jana Zadravec, razredničarka, 9. c Želim, da bi gledali s srcem, da bi hodili po poteh, ki vodijo k sreči in kjer so mostovi med ljudmi zgrajeni in stiski rok iskreni. Želim zdravje, mir in da bi soustvarjali lepe trenutke, ki se jih bomo ob letu z veseljem spominjali. Irena Novak, razredničarka 2. b, vodja podružnice Zg. Polskava Naj bo leto, ki prihaja, iskreno, radoživo in vedoželjno, polno optimizma in strpnosti. Želim si, da bi v novem letu znali prisluhniti in si vzeti čas za družino, prijatelje, sošolce, sodelavce … predvsem pa, da naše sanje postanejo resnica.. Marjetka Šetar, razredničarka 5. c, vodja podružnice Pragersko V letu 2014 želim vsem učencem in delavcem šole zdravja in osebnega zadovoljstva. Učencem veliko pridobljenega znanja in lepih ocen, učencem 9. razredov pa želim, da uspejo izbrati pravo srednjo šolo, kjer bodo nadaljevali svoje izobraževanje. Zvonko Hraš, pomočnik ravnateljice Želim si mirne praznične dni v družbi prijaznih otrok. V novem letu pa prijetno sodelovanje ter veliko srečnih trenutkov z vami. Tanja K. Tertinek, učiteljica angleščine 37 Hitro, hitro mine čas. Kaj v tem letu čaka nas? Vsaka zvezda ena želja, za veselje, zdravje, srečo! Vse težave pozabimo, novih dni se veselimo. Naj vam vsaka zvezdica izpolni željo, vsaka snežinka nariše nasmeh in vsak korak prinese srečo v teh prazničnih dneh! 38
© Copyright 2024