1. No category

AKTUALNO
 Podobe bistr. domačij
* Teden otroka
 Tradicionalni slov. zajtrk
 Comenius
VIDI SE, SLIŠI SE
TO SMO MI
 Naši prvošolčki
 Intervju z učiteljico Cvetko
Govejšek, Romano Vek in
svetovalno delavko
 Tekmovanja, dosežki
 Filmski, glasbeni,
modni kotiček
 Vici, recepti
 Božični čas
 Kulturni, tehniški,
naravoslovni dnevi
 Športni dnevi
 Izleti, ekskurzije
ŠOLSKI ČASOPIS
RAZVEDRILO
Številka 1
2013/2014
Pozdravljeni dragi učenci!
V rokah držite prvo številko čisto novega šolskega
časopisa, polnega novic in pestrega dogajanja.
Želimo vam obilico veselja ob branju!
Ingoličev
šolski dnevnik
OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava
Podružnica Zgornja Polskava
Podružnica Pragersko
Ingoličev
šolski dnevnik
UVODNIK
Dragi bralci!
ŠOLSKI ČASOPIS
učencev in učiteljev
OŠ Spodnja Polskava,
podružnice Zgornja
Polskava in
podružnice Pragersko
Slabi štirje meseci so že za nami in napočil je čas za izid prve številke
novega šolskega časopisa.
V tem času smo učenci dosegli že veliko dobrih rezultatov, na katere
smo lahko kot šola in posamezniki zelo ponosni.
Za leto 2014 obljubljamo, da bomo še naprej pisale in zbirale poročila o dogajanju na naši matični in obeh podružničnih šolah ter o tem
poročale v prihodnji številki.
Vaša ustvarjalnost nas navdihuje!
V letu 2014 vam želimo veliko sladke sreče, obilo znanja in na tone
smeha, ki razveseli vsakega mimoidočega.
Vaše urednice
KOLOFON
GLAVNE UREDNICE | Ana Golob, Zarja Korez, Tina Predan
NOVINARJI — poročevalci s podružnic
Zgornja Polskava | Lara Pulko, Brina Rajh
Pragersko | Petar Mrdović
FOTOGRAFIJE | arhiv šole
MENTORICA IN LEKTORICA | Mateja Pučko, prof. slovenščine
ŠOLSKI ČASOPIS dostopen na | http://www.os-antona-ingolica.si/
IZDAJATELJ | OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava | december 2013
2
VSEBINA
V tej številki:
AKTUALNO
TO SMO MI
UVODNIK
KAZALO VSEBINE
2
3
PRVI ŠTEVILKI NA POT
4
PODOBE BISTRIŠKIH DOMAČIJ
8
TEDEN OTROKA
SVETOVNI DAN MIRU
10
11
ZANIMIVA STATISTIKA
5
NAŠI PRVOŠOLČKI
6
PRVOŠOLCI SO POVEDALI ... 7
INTERVJU Z UČITELJICO
CVETKO GOVEJŠEK
17
INTERVJU Z UČITELJICO
ROMANO VEK
18
INTERVJU S SVETOVALNO
DELAVKO
20
TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK 15
KOSTANJEVI PIKNIKI
21
COMENIUS
INTERVJU - ALJAŽ PREDAN
27
ŠPORTNI DOSEŽKI
28
TEKMOVANJA
29
KRAJEVNI PRAZNIK PRAGERSKO 12
FORMA VIVA PRAGERSKO
13
KOMEMORACIJA
14
16
VIDI SE, SLIŠI SE
300,00
200,00
100,00
DOMAČIJA PODLESNIK
22
IZLET ŠIROM SVETA
22
KULTURNI DNEVI
23
TEHNIŠKI DNEVI
24
NARAVOSLOVNI DNEVI
25
ŠPORTNI DNEVI
SV. PRVENSTVO V JUDU
RAZVEDRILO
FILMSKI KOTIČEK
30
GLASBENI KOTIČEK
31
MODNI KOTIČEK
32
26
VICI O ŠOLI
33
29
BOŽIČNI ČAS—filmi, hrana
34
KUHARSKI KOTIČEK
35
BOŽIČNA DELAVNICA
36
BOŽIČNO NOVOLETNE ŽELJE
37
SVETLOBA
svetle, prijetne in sodobno opremljene učilnice ter okolica šole
DOTIK
medsebojno spoštovanje in sodelovanje vseh udeležencev šole
ZNANJE
vseživljenjsko učenje s sodobnimi oblikami in metodami dela
SREČA
zdrav način življenja in osebnostna rast
2004
2005
2006
2007
2008
3
Želimo vam
obilico veselja
ob branju!
PRVI ŠTEVILKI NA POT
Dragi bralci!
Pred vami je prva številka Ingoličevega časopisa.
»Ponosen sem na šolo, ki mi je dala prvo znanje …« je zapisal Anton Ingolič,
pisatelj, naš rojak, po katerem s ponosom nosi ime naša šola. Prvemu šolskemu glasilu je pomagal izbrati ime Prve brazde in naša naloga je, da z vsakim
mladim rodom orjemo nove brazde v svet učenosti in umetnosti.
Šola je ustvarjalen življenjski prostor, v katerem se marsikaj dogaja, zato je
prav, da poskušamo sproti zapisovati vsakdanje zanimivosti in ohranjati pričevalce naše bogate osnovnošolske zgodbe. Časopis bo predstavil literarno in
likovno ustvarjanje učencev matične šole na Spodnji Polskavi, podružnične
šole Pragersko in podružnične šole Zgornja Polskava.
Nekaj podatkov o šoli za šolsko leto 2013/2014:
V šolskem letu 2013/2014 je vpisanih 472 učencev v skupaj 27 čistih oddelkih
in enem kombiniranem oddelku. Učenci od 1. do 5. razreda so vključeni v skupaj 6,92 oddelkov podaljšanega bivanja na vseh treh šolah, učenci prve triade
pa tudi v jutranje varstvo. Za vzgojo in izobraževanje mladih nadobudnežev
skrbi 52 pedagoških delavcev, 18 delavcev za tehnično-administrativna dela in
3 delavci zaposleni preko programa javnih del.
Sodobna tehnologija omogoča ogled zanimivosti in množice podatkov o šoli in
vzgojnoizobraževalnem delu kar z domačega računalnika, vendar ne smemo in
ne želimo zapostaviti pisane besede, slike in likovnih umetnin, ki jih učenci
ustvarjajo pri urah pouka, v času podaljšanega bivanja, pri interesnih dejavnostih, v okviru različnih projektov in izvenšolskih dejavnostih in zato ste lepo vabljeni, da poromate z nami od vrstice do vrstice, od slike do slike, od začetka do
konca in z veseljem pričakujete naslednjo številko našega časopisa.
Veliko užitkov ob prebiranju Ingoličevega časopisa vam želim.
Vsem soustvarjalcem in njihovim mentorjem pa iskrena hvala za trud pri pripravi literarno-likovnega glasila.
Ravnateljica
Danica Veber
Misel ...
300,000
200,000
100,000
2004
2005
2006
4
Nagovor gospe
ravnateljice
Danice Veber
ZANIMIVA STATISTIKA
NAŠA ŠOLA V ŠTEVILKAH ...

472 učencev v 27 oddelkih (Sp. Polskava 166, Zg. Polskava 142, Pragersko 164 učencev)

39 učilnic na vseh treh šolah (3 knjižnice, 3 računalnice, 3 telovadnice)

19 izbirnih predmetov

zaposlenih 70 delavcev, od tega 52 učiteljev, 9 čistilk, 4 kuharji, 2 hišnika

ekskurzije na Ptuj, v ZOO Ljubljana, v Rogatec, na Kozjansko, obisk mesta Ljubljane, Prekmurje, Notranjska, Bovec, Primorska (možnost strokovnih ekskurzij tudi v Minimundus,
zamejstvo, Logarsko dolino)

številni kulturni, naravoslovni, tehniški in športni dnevi, šole v naravi, tečaji plavanja

v tem šolskem letu je 35 tednov pouka (190 dni)

sodelovanje v projektih: Comenius, Zdrava šola, Eko šola, Shema šolskega sadja, Tradicionalni slovenski zajtrk, Evropska vas, Rastem s knjigo, Nekajenje, Pasavček, Policist Leon,
Mirovni projekt, Šport špas …

številne proslave in prireditve (kostanjevi pikniki, Dan spomina na mrtve in dan reformacije, prireditve v decembru, novoletno praznovanje, Slovenski kulturni praznik, pustovanje,
pomladna prireditev za mame, dobrodelni koncert, krajevni prazniki in praznik občine—
Ingoličev dan, Dan upora proti okupatorju in praznik dela, bralna značka, dan državnosti in
zaključne prireditve

ogromna izbira interesnih dejavnosti

možnost sodelovanja na mnogih tekmovanjih (Računanje je igra, Šolski parlament, Cici
vesela šola, Vesela šola, Ingoličeva bralna značka, Eko bralna značka, nemška, angleška
bralna značka, turnir Križem kražem, tekmovanje za Cankarjevo, Vegovo, Preglovo, Stefanovo, Turnerjevo, Proteusovo priznanje, tekmovanje mladih tehnikov, tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni, angleškega, nemškega jezika, znanja geografije, logike, prometnih
veščin, športne vzgoje, tekmovanje šahistov, čebelarjev, MČRK kviz, LEFO, Eko kviz, Srečanje gledaliških skupin, Male sive celice, Zdravi zobje, Varnostna olimpijada, Muzej NO,
ZOTKS, Območno srečanje OPZ, MPZ ...
Misel ...
300,000
200,000
100,000
2004
2005
2006
2007
2008
5
PRVI ŠOLSKI DAN
2. 9. 2013 so naši prvošolčki na vseh treh
šolah prvič prestopili šolski prag. Malce jih
je bilo strah, ampak vse se je izteklo dobro.
Dobili so rutice in nekaj sladkarij, tako da
je strah hitro odtaval drugam.
Spoznali so svoje učiteljice in vzgojiteljici,
veliko so se pogovarjali, izdelovali in se
tudi igrali.
1. a: 11 učencev
Tega dne je na obisk prišel tudi gospod
policist. Predaval je o varnosti v prometu in v okolici.
Naši prvošolčki pa so se najbolj razveselili torte, s katero so se z veseljem
posladkali.
1. c: 19 učencev
1. b: 26 učencev
Mis
el ..
.
300,00
200,00
100,00
2004
2005
2006
2007
2008
6
NAŠI PRVOŠOLCI SO POVEDALI ...
INTERVJU S PRVOŠOLČKOMA v 1. a.
Letos si prvič zakorakal skozi šolska vrata. Kakšna pričakovanja si
imel, so se uresničila?
Urban: Pričakoval sem predvsem lep razred. Kar mislil sem si, da
bomo delali po navodilih učiteljice. Upal pa sem tudi, da bomo veliko
v telovadnici. Vse se je uresničilo.
Kako je potekal tvoj prvi šolski dan?
Urban: Spoznal sem učiteljico in sošolce, ki jih prej še nisem poznal.
Jedli smo tudi okusno torto in se samo igrali.
Ela: Poslušali smo tudi zgodbico o rački, ki je šla v šolo.
Sta zadovoljna s svojim razredom in učiteljico?
Urban in Ela: Ja.
Kaj ti je tukaj v šoli všeč in kaj ti ni?
Urban: Zelo mi je všeč naš lep razred, okusna malica, telovadba, knjižnica… Všeč pa mi je tudi to, da se učimo.
Ela: Meni je tudi vse to všeč. Ni mi pa všeč, ko mi kdo sega v besedo
ali zlaga rime iz sošolčevih imen. Zelo me moti tudi potiskanje v vrsti,
ko čakamo na malico.
Si poznal svoje sošolce že od prej, ali si jih to leto na prvi šolski dan
spoznal prvič?
Ela in Urban: Veliko sva jih poznala že iz vrtca, z nekaterimi pa smo
se srečali prvič.
Tone Pavček
PRVIKRAT
Enkrat je vse prvikrat
kakor v prvem razredu:
prvi otrok, prva obala,
prva skala, prva korala,
prva riba, prvo drevo, prvi vrt
in iz ozadja
prva ladja
polna čudnega sadja
samoglasnikov in soglasnikov,
črk in črt.
Enkrat je vse prvikrat.
Prva risba, prva naloga
in nad njo sonce
kot prva žoga.
Samo enkrat je vse prvikrat:
prva omama,
prva rana,
prvi užitek,
prvi dobitek,
na belem listu prvi znak,
prvo čudo
in prvo hudo.
vse drugo
je
drugo.
Bina Štampe Žmavc
PRVIKRAT V ŠOLO, MOJ MEDO
Prvikrat v šolo, moj Medo,
jutri je prvi šolski dan,
dajem ti častno medvedjo,
da greš z mano in ne boš sam!
300,000
Veš, torba je težja od slona,
za naju oba prevelika,
škoda, da ni iz balona
ali letečega dežnika!
200,000
100,000
2004
7
Bi naju nosila ona to bi bila krasna slika!
In zraven še očka in mamo
prav do šolskega hodnika!
Medo, mar nimaš jezika,
se jokaš, zakaj gledaš stran!?
Stisni se k meni, pa pika,
jaz sem, Medo, tako zaspan ...
PODOBE BISTRIŠKIH DOMAČIJ …
September je učence osnovne šole Antona
Ingoliča Spodnja Polskava privabil v šolske klopi,
za popestritev šolskega dela pa so nas povabili k
sodelovanju ustvarjalci projekta Podobe bistriških domačij, z namenom poudariti in ozaveščati
pomen samooskrbe in lokalne pridelave hrane.
Z veseljem smo sprejeli povabilo in pomoč pri
realizaciji bogatega dne v petek, 6. septembra
2013.
Za vse učence naše šole smo organizirali raznolike dejavnosti.
Učenci matične šole od 1. do 3. razreda so izvedli naravoslovni dan z ogledom bližnjih vrtov, v
kuharskih spretnostih pa so se izkazali z izdelavo različnih zdravih zelenjavnih namazov in sadnih solat.
Dan so zaključili z vožnjo s turističnim vlakcem
na Pragersko in nazaj.
Učence od 4. do 9. razreda matične šole in
učence 7., 8., in 9. razreda podružnice Pragersko je turistični vlakec popeljal na kmetiji Orthaber in Žagar ter vrtnariji Volk in Kancler na Spodnji Polskavi.
Tam so svetovalci in lastniki kmetij predstavili
delo in življenje – utrip kmetije oz. vrtnarije v
današnjem času.
Prijazno so nas postregli tudi z njihovimi lastnimi pridelki in jedmi.
Dan je bil poln različnih pozitivnih
vtisov, druženja, veselja, prijaznih
nasmehov, obogaten z novimi
spoznanji in znanji, ki jih ponujajo
podobe bistriških domačij.
300,00
200,00
100,00
2004
2005
2006
2007
2008
8
… TUDI NA OŠ ANTONA INGOLIČA SP. POLSKAVA
Tudi na podružnici Pragersko je bilo veselo.
Mlajši učenci so raziskovali vrtove bližnje okolice, učenci 4., 5. in 6. razreda pa so obiskali Konjeniški park v Starošincah in spoznali konjerejo.
Na podružnici Zg. Polskava je najmlajšim učencem
ga. Anica Tomše predstavila delo na vrtu in vrtnine, ki rastejo na njem.
Učenci 4., 5. in 6. razreda podružnice Zg. Polskava so se peš odpravili na Kočno, kjer so jih z
odprtimi rokami sprejeli na kmetiji Podlesnik.
Predstavnica Aktiva kmečkih žena ga. Greta Dorič
pa je izvedla kuharsko delavnico.
300,00
Učence od 1. do 5. razreda pa je za konec turistični vlakec popeljal na kratko panoramsko vožnjo.
200,00
100,000
2004
2005
2006
2007
2008
9
PODOBE BISTRIŠKIH DOMAČIJ NA TURISTIČNI STOJNICI
V soboto, 7. 9., so v okviru prireditve Podobe
bistriških domačij na turistični stojnici učenci
Jakob Mlakar, Doroteja Menhart, in Petar Mrdović
predstavili turistično raziskovalno nalogo Sladke
dobrote iz Pragerskega pod vodstvom mentoric
Marjetke Šetar in Brede Gril.
Učenci podružnične šole Zgornja Polskava Alina
Hadner, Metka Potočnik in Vesna Lešnik pa nalogo
z naslovom MMMM, kak v naši kuhni diši, mentorici Mateja Kumrič in Karmen Rampre.
Učenke Zg. Polskave so sodelovale tudi na slavnostni otvoritvi prireditve s kulturnim programom.
Starši pa so se naučili še nekaj več o vzgoji otroka
na zelo poučnem in odlično obiskanem predavanju v šoli z naslovom Varuh otrokovih dolžnosti,
ki ga je izvedel specialni pedagog Marko Juhant.
TEDEN OTROKA
Teden otroka je zagotovo eden izmed najljubših
tednov v letu za otroka. Takrat ima otrok še
posebej veliko privilegijev, pravic in užitkov v
šoli. Tudi na naši šoli so nam učitelji priredili
malce zanimivejši in zabavnejši teden. Ta teden
je potekal od 30. 9. do 4. 10.
300,000
200,000
100,000
Zarja K.
V okviru tega tedna smo si učenci ogledali film z
naslovom Pijevo življenje, si ogledali predstavo
risrčni,
, ki so p
v gledališču, potekalo je veliko pogovok
o
ni in
r
t
o
nasmeja
Vzgoja
o
s
i
k
,
fantov
rov in delavnic na to temo.
voljni!
eklet in
so zado
d
ov, ki
najstnik
10
SVETOVNI DAN MIRU
Ker je mir zelo pomemben, ima celo svoj lasten praznik.
Svetovni dan miru obeležujemo 21. septembra.
Učenci smo v tem tednu po razredih izdelali
ptice, zmaje, vetrnice, majice in plakate
miru, ki vsebujejo reke, misli in želje nas,
učencev. V oddelkih podaljšanega bivanja
so obrisali roke in naredili dlani prijateljstva, izrezovali ptice z oljčnimi vejicami,
zapisovali lepe misli. Na temo miru smo se
tudi veliko pogovarjali in na koncu naredili
razstavo izdelkov. Pripravili pa smo tudi
krajšo proslavo, v kateri smo prebrali nekaj
naših misli in se sprostili ob zvoku flavte.
Jure S., 7. a
300,00
200,00
Misel ...
100,000
2004
2005
2006
2007
2008
11
KS Pragersko-Gaj – KRAJEVNI PRAZNIK
Pragersko leži ob enem izmed glavnih železniških središč. Prva omenjanja Pragerskega segajo
že v 16. stoletje, ime naj bi dobilo prav iz tistega
časa po dvorcu in njegovemu lastniku Pragerju.
Pragersko se je razvilo šele po letu 1845, zaradi
pomembne Južne železnice. Tako so se številni
delavci po letu 1845 začeli priseljevati na to
območje, še večji razvoj pa je naselje doživelo
1859, ko je postalo izhodišče Vzhodne železnice, in leta 1872, ko je bil zgrajen velik kolodvor.
KS Pragersko-Gaj leži na nadmorski višini 250
m, sestavljata ga naselji Pragersko in Gaj in šteje okoli 1700 prebivalcev, spada pa pod občino
Slov. Bistrica. Tukaj najdemo tudi številne stavbe, ki si jih lahko ogledamo: osnovno šolo, železniško postajo, cerkev Marijinega brezmadežnega srca, vodni stolp, spomenik NOB, pragerski dvorec, muzejsko lokomotivo, številne ribnike, strelišče.
KS Pragersko Gaj ima tudi krajevni praznik, ki
ga praznujemo 23. 9.
Komemoracija ob spomeniku NOB
V okviru tega praznika smo se učenci tudi letos
udeležili spominske slovesnosti pri spomeniku
NOB, za katero smo v sodelovanju s KO združenja borcev za vrednote NOB pripravili kratek
kulturni program.
Tako kot vsako leto smo se tudi letos zadnji dan
pred jesenskimi počitnicami zbrali pri spomeniku NOB. Tako smo se skupaj z učitelji naše šole,
predsednikom KS Pragersko-Gaj, krajani in drugimi spomnili na vse padle krajane v II. svetovni
vojni. V času II. sv. vojne je nemški okupator
zasedel tudi naš kraj in tako so se mu tudi tukaj
uprli. Za svobodo je dalo svoje življenje 20 Pragerčanov, katerih imena in priimki so vklesani
na spomeniku.
Petar M., 9. c
300,000
200,000
100,000
Učenec naše šole je povezoval nastope, učenke
in učenci pa so pripravili kratek kulturni program. Predstavniki Krajevne organizacije združenja borcev za vrednote NOB so k spomeniku
položili cvetje in prižgali sveče.
2004
2005
2006
2007
2008
12
FORMA VIVA PRAGERSKO 2013
Na 5. festivalu Forma Viva Pragersko 2013 so v
kiparsko-rezbarski delavnici 9. 9. in 10. 9. 2013
sodelovali tudi učenci matične šole A. Ingoliča
Sp. Polskava s podružnicama Zgornja Polskava
in Pragersko (poleg učencev OŠ Cirkovce, OŠ
Borisa Kidriča Kidričevo in OŠ dr. Ljudevita Pivka
Ptuj, skupno 18 učencev z mentorji).
Nastali reliefi bodo krasili prostore naše šole.
Otvoritev razstave kiparskih del je bila skupaj s
slikami, nastalih na likovni koloniji slikarjev
amaterjev, v soboto 14. 9. 2013 v kulturnem
domu Pragersko.
V kiparski delavnici so sodelovali :
9. a: Ana Ravnjak, Matevž Škrlec, Adrijan Tolar
9. c: Luka Haložan, Marcel Levanič. Niki Fermišek
6. d: Alen Ačko, Žiga Ornik, Dare Korošec
Tudi vsi učenci od 1. od 5. razreda na
Pragerskem so v okviru FORMA VIVE
kiparili in pripravili razstavo v avli naše
šole, sodelovali so tudi v programu na
otvoritvi razstave v kulturnem domu.
FORMA VIVA MALEČNIK 2013
V petek, 15. 11. 2013, smo se v Srednji lesarski
šoli v Mariboru udeležili odprtja razstave izdelkov, ki so nastali na 29. otroški kiparski delavnici. Gostitelj je pripravil kulturni program s podelitvijo priznanj.
Tam smo za naše delo prejeli priznanje, zato
smo zelo ponosni.
V četrtek, 10. 10. 2013, smo se odpravili v
Malečnik, kjer se je odvijala otroška kiparska
delavnica.
Iz lesa smo izdelovali sovice, česar se je spomnila Eva. Ob ustvarjanju smo se zabavali, uživali in
se družili z drugimi udeleženci. Naslednji dan,
11. 10. 2013, smo naš izdelek dokončali. Poimenovali smo ga »Ljubezen na veji«.
300,000
200,000
100,000
Hadzera I.
13
PROSLAVA OB DNEVU REFORMACIJE IN DNEVU SPOMINA NA MRTVE
V petek, 25. 10. 2013 smo tudi na OŠ Spodnja
Polskava počastili dva državna praznika: Dan
reformacije in Dan spomina na mrtve.
Po proslavi je delegacija učencev prižgala svečke na grobu ge. Margarete Vodušek in na grobu
Antona Ingoliča.
Tudi na podružnici Zgornja Polskava so se učenci spomnili partizanov in žrtev druge svetovne
vojne s prižigom svečk in minuto molka na njihovem grobu in spomeniku v Gaju na Zgornji
Polskavi, kamor so se odpravili izbrani predstavniki razredov.
MAGIČNI NAPOJ
Stari Francelj čaka tam pod lip'co,
misli čudne misli o življenju,
kako bi b'lo, če bi živel večno?
Čeprav učinkovalo ni zdravilo,
kliče Francelj Pehto gnilo.
Pehta mu v kotel stari zeliščni napoj napravi.
Pije Francelj napitek, ki mu koristi,
občutek pa je še vedno isti.
Reče Francelj:
»Si bo treba it' po Gregorja,
ta bo vedel za zdravilo,
ki nesmrtnega me bo nar'dilo.«
300,000
Reče Francelj: »Ta napoj je sam' za gnoj.«
Pa Pehta hitro oddrvi,
da se za njo kar kadi.
Pride Gregor tja pod lip'co z glažkom polnim.
Pije Francelj vodo zdravilno,
ki smrtnost naj bi ozdravilo.
Pridrvi do njega vaški norček Palček,
pa mu pravi, da sploh ni pri pravi.
»Vsi napoji in priprave ti ne bodo pomagale.
Pridi z mano tja po svetu, pa boš živel večno.«
200,000
100,000
Luka Godec, 8. c
2004
2005
2006
2007
2008
14
TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK
V petek, 15. novembra 2013 smo že drugič obeležili Dan slovenske hrane. Izvedli smo projekt
Tradicionalni slovenski zajtrk.
Namen projekta je spodbujanje lokalne samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja.
Takšna hrana je sezonsko dostopnejša, sadje in
zelenjava imata več vitaminov in posledično
višjo hranilno vrednost.
Zaradi bližine proizvodnje se lahko uporablja
manj aditivov, kot so konzervansi, barvila ipd.,
taka živila pa so prepoznavna tudi po bogatem
in tradicionalnem okusu.
Po šoli je prijetno dišalo po toplem
mleku, maslu, svežem kruhu, medu
in jabolkih.
300,000
200,000
100,000
2004
2005
2006
2007
2008
15
COMENIUS — reportaža iz Nemčije
Od 24. do 29. novembra 2013 smo se predstavniki naše šole oziroma predstavniki Slovenije
odpravili na prvo Comenius srečanje, ki je potekalo v Nemčiji v mestu Mülheim an der Ruhr.
Tokratno ekipo smo sestavljali dve učenki (Ana
Ravnjak in Patricija Poboljšaj), dve učiteljici
(Cvetka Govejšek in Barbara Jurista) in ravnateljica Danica Veber.
V četrtek dopoldan je bil
namenjen raznim delavnicam. Najprej smo bili umetniki in ustvarjali kot Josef
Albers in iz tega so nastali
prav lepi izdelki.
Kasneje je sledila športna igra, kjer smo se preizkusili, kdo se najbolj iznajdljiv in prvi ukrade
nasprotnikovo zastavo. Vsi smo bili zeli dobri,
zato smo se odločili, da smo vsi zmagovalci in
da si vsi zaslužimo
ogled
muzeja Camera
Obscura, kamor
smo se potem
tudi odpravili.
Letošnji mednarodnim Comenius projekt nosi
naslov "Maths meets Art" - "Matematika sreča
Umetnost", kjer bomo sodelovali s šestimi partnerskimi šolami.
Srečanje je otvoril ravnatelj tamkajšnje šole,
sledile so predstavitve partnerskih držav in šol,
nadaljevali pa smo z druženjem ob sladkih prigrizkih. Uradni del našega ponedeljkovega druženja smo zaključili z spoznavnimi igrami, kjer
smo iz umetne mase in
paličic izdelovali konstrukcije stavb ter z ogledom
njihove šole.
300,000
200,000
100,000
Da pa ne boste mislili, da so naši dnevi potekali
samo z ogledi muzejev in z delavnicami. Imeli
smo tudi prosti čas, ko smo si lahko ogledali še
vse drugo, kar nas je zanimalo. Najlepši so bili
božični sejmi, kjer je bilo vse že v duhu božiča in
praznikov. Na božičnih sejmih smo lahko opravili že prve božično-novoletne nakupe in se pri
tem tudi okrepčali s slastno hrano, če pa nas je
zeblo, pa smo se
pogreli z vročo
čokolado.
V torek smo bili sprva
skupaj v učilnicah, kasneje pa smo se vsi skupaj odpravili v Bottrop, kjer
smo si ogledali muzej Josef Albers Museum
Quadrat Bottrop, kasneje pa še ostale razstave.
Vsi pa smo se že zelo veselili obiska Kölna in
čokoladnega muzeja. V Köln smo prispeli z vlakom in se odpravili v katedralo, kjer smo si
ogledali njene lepote, tisti najpogumnejši pa
smo se povzpeli celo na vrh, od koder smo videli izjemen pogled na mesto. Po kosilu pa je sledil ogled čokoladnega muzeja, ki je bil neverjeten. Videli smo, kako so kakavovec prenašali
nekoč, ga obdelali in kako to počnejo danes.
Ampak nam je bilo najbolj všeč tisti del muzeja,
kjer smo lahko opazovali, kako mojstri oblivajo
modele, za pokušino pa smo dobili nekaj njihove slastne čokolade.
2004
2005
2006
2007
Vendar se vse lepo
enkrat konča, tako
se je tudi naše srečanje v Nemčiji še
prekmalu končalo.
V četrtek zvečer
smo imeli poslovilno večerjo z vsemi partnerskimi učenci in učitelji ter z našimi gostitelji. Vsak
je nekaj prinesel in večerja se je lahko pričela.
Po večerji so sledili poslovilni objemi, saj nam je
bilo vsem tako hudo, da se moremo posloviti
po tako zanimivem tednu, v katerem so se spletla nova (mednarodna) prijateljstva.
Ana R.
2008
16
INTERVJU Z UČITELJICO CVETKO GOVEJŠEK — vodjo letošnjega Comeniusa
300,000
200,000
100,000
 Kako to, da ste postati vodja projekta
Comenius?
S prijateljico in kolegico učiteljico iz Nemčije
gospo Sigi Geissler sva se spoznali na potovanju
v Angliji v okviru prejšnjega Comenius projekta,
marca 2012. Obe se navdušujeva za drugačen
način dela z učenci – da razmišljajo in ustvarjajo, ker sami želijo več znanja, da jim ni težko
nekaj narediti v prostem času zgolj za svoje
zadovoljstvo. Potovanja, ki so eden od ciljev
ustvarjanja v projektu, vedno širijo znanje, poznavanje samega sebe in dajejo možnost lastnega vključevanja v kulturo in življenje drugih ljudi. Skupaj z gospo Sigi sva zastavile nove smernice, kjer bi delo in udejstvovanje temeljilo na
naravoslovnem znanju in ne zgolj jezikovnem.
Ko sva zapisali prve skupne cilje, se nama je z
navdušenjem pridružila še kolegica iz Poljske,
nato še iz Nizozemske, Italije, Madžarske in
Anglije. Skupaj smo zapisali program in cilje, ki
jih je nacionalna komisija v Sloveniji podprla in
prejeli smo sredstva za material za ustvarjanje
in za potovanja v države, iz katerih so naše partnerske šole.
 Kaj vas pri delu najbolj veseli in motivira?
Zelo cenim znanje, izobraževanje in vem, da je v
življenju poleg praznikov tudi in predvsem delo.
Menim, da je človek dolžan do sebe, da si nabira znanje, glede na svoje interese in svoje sposobnosti. To je moja glavna motivacija.
Zelo me veseli, kadar začutim, da sem z učenci v
razredu, ki ga poučujem, navezala pristen stik,
ki nas veže pri razmišljanju, razglabljanju, analiziranju, povezovanju elementov, ki sestavljajo
učno snov in znanja, ki so cilji, ki jih naj bi z
učenci usvojili. Vesela sem, ko vidim, da smo
pouk – učno uro, skupaj z učenci opravili dobro.
Prav tako je s projektom Comenius. Vedno je
nekaj novega, vedno si postavljen pred dejstvo,
da raziskuješ, brskaš, ustvarjaš. Primerjaš se
lahko z ostalimi udeleženci in jim pokažeš, kaj
znaš in kaj zmoreš.
 Kaj vam je pri delu z učenci najbolj pri srcu?
Delavnost. Ker so učenci zbrani v učni skupini ali
razredu z različnimi sposobnostmi in interesi, mi
je pravi izziv, da povežem skupaj svoje pedagoško znanje, strokovno znanje matematike ter
delo
2004 učencev.
2005 2006 2007 2008
Rada se z njimi nasmejem, saj pri pouku tudi
sama ponavadi povem kakšno šalo. Da se malo
"razelektrimo". Zelo hudo pa mi je pri srcu opazovati nedelo otrok ali pa preračunljivo izmikanje opravljanju šolskega in domačega dela.
Pri Comeniusu se to še posebej pokaže. Učencem predstavim neko temo ali pa nalogo, ki je
postavljena pred nas in skupaj iščemo rešitev in
izboljšujemo ideje in izdelke.
 Po vsej verjetnosti zelo radi potujete. Ali
imate pri potovanju kakšne strahove …?
Res zelo rada potujem. Straha pred letenjem
nimam, prav tako ne potovanja z ladjo in pri
potovanju zelo uživam. Rada vidim nove stvari
ali pa v realnosti tisto, kar gledam drugače na
slikah. Zelo rada pogledam muzeje, galerije in
arhitekturo, tako gradbeno kot krajinsko. Pred
potovanjem vedno preverim dokumente in
denar. Vse ostalo lahko na potovanju kupiš, če
si kaj pozabil doma. Sicer pa nisem zahteven
turist - čista soba in hrana tudi na ulici, če tako
nanese.
 Imate morda kakšno zabavno zgodbo iz
otroštva, ki bi jo radi delili z bralci?
Moje otroštvo je glede na že kar oddaljen čas
bilo kar drugačno kot je danes. Meni lepo. Imeli
smo soseda, ki se je vedno poskušal dokazovati,
da tudi on zmore. Zato je zelo rad sklepal stave.
Tako je na primer iz skakalne deske na morju
skočil tako, da si je na sprednjo stran telesa privezal zračno blazino, s smučmi se je povzpel na
vrh hriba in se peljal kar z dvema palicama iz
sosednjega gozda. Veliko časa sem preživela s
starši in z precej mlajšim bratom. In ko sva tako
šla enkrat na večerjo v restavracijo, je videl, da
sem račun poravnala s čekom. Zato je vedno,
vsakega, ki je kdaj potreboval denar, napotil
kar k meni, češ:"Keka bo samo ček napisala."
 Nekaj še malce za šalo… Veliko ljudi vas klice po vzdevku 'Keka'. Zakaj ravno ta vzdevek?
Kot sem že povedala, imam kar 15 let mlajšega
brata. Bila sem že v službi, ko je bil on še zelo
majhen otrok. Ker ni takoj izgovoril dobro imena Cvetka, ampak Keka, je to najprej postal moj
vzdevek pri njem in pri mojih domačih ter prijateljih. Brat je potem enkrat šel z menoj na planinski izlet, ko sem še vodila planinski krožek na
17
INTERVJU
 Zakaj ravno študij slovenščine?
Moja želja je bila v prvi vrsti postati učiteljica, in
najprej sem želela vpisati geografijo in zgodovino. »Žal ali k sreči« pa je bila ta smer precej
zasedena in bi morala opravljati sprejemne izpite iz pedagogike. Ker pa nisem obiskovale srednje pedagoške šole, je bilo to nemogoče. Na
slovenščini je bilo ravno takrat prostih še nekaj
mest in odločila sem se v trenutku. Seveda pa je
bila slovenščina po lestvici priljubljenih predmetov tako v osnovni kot srednji šoli vedno zelo
visoko.
 Kako preživljate svoj prosti čas?
Prosti čas zelo rada preživljam s svojo psičko
Coro, ki me je vedno vesela. Na sprehodu s Coro
zelo uživam. Sicer pa rada kolesarim, berem,
vrtnarim in nasploh uživam v naravi.
naši šoli. Tam me je vedno klical Keka. Učenci
zelo radi privzamejo kakšne vzdevke tudi za
učitelje in tako se je ta moj vzdevek vedno bolj
prenašal med učence in med starše. Danes se
zgodi, da me starši bolj poznajo po vzdevku, kot
pa po imenu in priimku. Jaz se s svojim vzdevkom kar dobro počutim, zato ga še vedno uporabljajo tako učenci kot starši. Sedaj pa se je
moj vzdevek prenesel že v Evropo, ker me tudi
nekateri kolegi v projektu kličejo kar Keka.
 Kaj bi želeli sporočiti učencem za prihodnje
leto?
Želim jim sporočiti, da cenim delo in pripravljenost otrok za učenje. Ni mi prijetno, ker včasih
kdo "ponudi" zgodbo, kako hudo in strašno je
pri meni pri učnih urah. Res je, da zahtevam
red in delo, ker sta po mojem mnenju to dve
dobri podlagi za uspešno delo. Včasih mi učenci
odkrito povedo, da so slišali veliko "hudih"
zgodb in pripovedovanj učencev, kako potekajo
moje učne ure in ocenjevanje.
Zelo sem vesela vsakega mnenja otrok, ko nasmejani povedo, da pa delo z menoj ni res nič
posebej hudega.
 Kaj bi povedali o svoji družini?
Družina mi pomeni ogromno, saj se v krogu svojih domačih sprostim, lahko sem takšna kot sem
in takšno me sprejemajo in imajo radi.
Pomembno se mi zdi, da v družini vladajo odprti
in sproščeni odnosi, kar smo v naši družini dosegli. Veselimo se trenutkov, ko smo skupaj, čeprav to ni zelo pogosto, saj je sin že odrasel in
ima veliko svojih opravkov. Zaenkrat pa še živi
doma, zato se zagotovo »takole vmes« najde
čas za pogovor, klepet, za dajanje nasvetov …
Zarja K.
ROMANA VEK
Delček svojega življenja, svojih misli, želja in
pričakovanj je z
nami delila učiteljica slovenščine
Romana Vek.
300,000
200,000
100,000

Kako ste preživeli študentska leta?
Bila sem povprečna študentka, kar pomeni, da
nisem ves čas sedela zgolj ob knjigah. Veliko
smo se tudi zabavali, ko pa je bilo treba, pa sem
študirala kar nekaj noči zapored. Bila sem namreč nočni tip in največ sem se učila ponoči.
Sicer pa sem študirala v Mariboru, kamor sem
se vozila z vlakom, kar pa ni bilo povsem enostavno. Najprej je bilo potrebno priti na železniško postajo Pragersko s kolesom (20–30 min),
potem pa še od železniške postaje do Pedagoške fakultete, kar je pomenilo še dodatnih 30
min. hitre hoje.
Vendar so bili takrat drugi časi. Tako je bilo in
nikoli nismo razmišljali, da je pretežko. Seveda
pa je dobra družba pripomogla, da res ni bilo
težko, prej zabavno in veselo. Prav uživali smo
med potjo.
 Kakšni ste bili v
otroštvu?
Otroštvo in mladost sem preživljala na podeželju, zato smo se z vrstniki veliko igrali v naravi,
se vozili s kolesi, se igrali razne družabne igre …
Velikokrat smo se igrali »šolo« in takrat sem si
običajno izborila mesto učiteljice. Sicer pa sem
bila po pripovedovanju staršev kot otrok precej
razvajena in samosvoja, ko pa sem začela obiskovati osnovno šolo pa pridna deklica in vestna
učenka.
2004 2005 2006 2007 2008
18
INTERVJU Z UČITELJICO ROMANO VEK

Kaj menite o OŠ Antona Ingoliča?
Na OŠ Antona Ingoliča sem zaposlena že dolgo
časa in od mojih prvih službenih let do danes se
je veliko spremenilo.
Pred leti smo imeli na naši šoli veliko prostorsko
stisko. Računalnica je bila veliko let v moji učilnici, učitelji kakšno leto nismo imeli niti zbornice, zasedeni so bili prav vsi kabineti in še bi lahko naštevala. Prizidek, ki so ga zgradili pred leti,
je bil res zlata vreden tako za učence kot učitelje. Danes je, kar se tiče prostorov in opremljenosti učilnic, pravi »luksuz«.
Sedaj, ko so dobili devetletko še na Pragerskem,
je tudi število učencev na Sp. Polskavi zelo
obvladljivo, kar se vidi v dobrih odnosih med
učitelji in učenci, v delovni disciplini, ki vlada na
šoli, v dobrih prireditvah in nasploh v dosežkih
učencev na različnih tekmovanjih tako iz znanja
kot iz športnega področja. Mislim, da smo dobra šola.
 Kakšno je vaše mnenje o vaših sodelavcih, o
drugih učiteljih naše šole?
Jaz se z vsemi sodelavci dobo razumem. Zagotovo je v delovnem razmerju vedno tako, da se z
nekom službeni kolega, s kom drugim pa tudi
prijatelj.
Mislim pa, da je učiteljski poklic tisti, ki zahteva
dobre odnose med sodelavci, saj bi se slabi
odnosi poznali na kvaliteti našega dela. Učitelji
pač moramo med seboj sodelovati in se usklajevati, sploh če gre za ožje predmetno področje.
domačega branja, bralne značke, domačih
nalog, mogoče pri kakšnem učencu še kakšen
namig, kje je bilo kaj zelo dobro ali zelo slabo.
Sicer pa imam že toliko izkušenj ali pa morda
sposobnost, da si ogromno stvari o učencih
zapomnim, tako da boste kakšne posebne skrivnosti težko našli v mojih zapisih.
Te so skrite v glavi.


200,000
Kateri razred na šoli vam je najljubši in
zakaj?
Zagotovo ima vsak razrednik rad svoj razred,
vsaj pri meni je bilo vedno tako, ne morem pa
trditi, da je moj razred tudi moj najljubši razred.
Ker poučujem zgolj v 7., 8. in 9. razredu, bi lahko dejala, katera skupina mi je najljubša.
Vedno rada učim v 3. učni skupini, ker se mi zdi,
da so tam zbrani učenci, ki mi dajo največ. Seveda pa to ne drži vedno, včasih te prav ti učenci
še bolj razočarajo, ker od njih veliko pričakuješ.
100,000

300,000

Najljubša izjava učencev?
Lepo mi je slišati v petek rutinsko izjavo nekaterih učencev »Lep vikend želim.«
Vikenda se vedno veselim vsaj tako kot učenci.

Najbolj smešna stvar, ki se vam je zgodila v
življenju?
Tole, kar sem se spomnila, ni najbolj smešna
stvar, zagotovo bo pa mojim najbližjim ostala
vedno v spominu.
Na svoje poročno jutro (bilo je v mesecu februarju, cesta pa povsem zaledenela), sem zgodaj
zjutraj polna pričakovanja hitela k frizerju. Ker
sem bila prehitra, vremenski pogoji pa slabi, me
je začelo zanašati in naenkrat je avtomobil obrnilo na streho in ga zaneslo v jarek. Uspelo se
mi je rešiti brez poškodb celo brez praske, še
sedaj se po spomnim panike, ki sem jo s tem
povzročila domačim.
Za mojega moža pa je bil to kljub vsemu precej
žalosten dogodek, saj je moral svojo prvo plačo
v zakonu nameniti popravilu avtomobila.
Najljubši spomin iz življenja/službe/šole?
Veliko je dogodkov, ki se jih rada spominjam.
Rada se spominjam utrinkov iz različnih potovanj, eden izmed lepših spominov pa je tudi
sinov maturantski ples. Najbrž to ostane v
lepem spominu prav vsakemu staršu.
Seveda se ob tem spomnim tudi svojega maturantskega plesa, ampak od takrat je že zelo dolgo in marsikaj je zabrisal čas.

Kaj bi sporočili našim učencem?
Morda si velja zapomniti:
Če si resnično želimo nekaj storiti, bomo našli
pot, če si ne želimo, bomo našli izgovor.
Kakšne skrivnosti se vse najdejo v vaši mali
redovalnici/beležki?
Zapisov v rokovnik je kar nekaj, zlasti kar se tiče
2004
2005
2006
2007
2008
Ana G.
19
INTERVJU s šolsko svetovalno delavko NATALIJO KOZAR
Šolsko svetovalno delo opravlja Natalija Kozar,
profesorica socialne pedagogike.
Njeno delo je zelo pestro in raznoliko: reševanje
pedagoških, psiholoških in socialnih vprašanj,
pomoč in sodelovanje z vsemi udeleženci
(učenci, učitelji, vodstvom, starši in zunanjimi
ustanovami), svetovanje, vsakodnevno reševanje konfliktov, prispevanje k čim večji uspešnosti
posameznikov, skupin in šole kot celote, individualna učna pomoč posameznikom, usmerjanje
nadarjenih in tistih s primanjkljaji, ne nazadnje
tudi poklicno svetovanje za učence 9. razredov,
skrb za NPZ-je in še bi lahko naštevali.
 Kaj vas je najbolj navdušilo ko ste prišli delat
na našo šolo?
Najprej dejstvo, da sem tako hitro dobila službo.
Ko na zaposlitev gledaš s hvaležnostjo, je vse
veliko lažje. Kolektiv učiteljev in ostalih strokovnih delavcev je bil izredno pozitiven, dajal mi je
zagon za nove izzive in priložnosti. Pa pridni,
marljivi učenci.
Prijazno nam je odgovorila na nekaj naših radovednih vprašanj.
 Zakaj ste se odločili za svoj poklic In kaj vas
je pri tem pritegnilo?
Odločitev za ta poklic sem sprejela popolnoma
nepričakovano po srednji šoli, ko nisem natančno vedela, kam naj se vpišem. Jasno je bilo, da
grem študirat in da se želim ukvarjati z mladino.
Ta program je bil takrat na Pedagoški fakulteti
v Ljubljani popolnoma nov in v uvajanju.
 S katerim od učiteljev se najbolje razumete?
Z učitelji nimam posebnih težav, tako da se težko odločim za enega ali dva. Od vsakega posameznika sem se že veliko naučila. Naše sodelovanje je odlično.
 Se še spomnite, če ste bili tudi vi v "dilemi"
kam v srednjo šolo, kot nekateri današnji
devetošolci?
Nisem bila v dilemi, saj sem že v 8. razredu
vedela, da grem v zdravstvo. Takrat nismo imeli
možnosti poklicnega svetovanja, starši so bili
tisti, ki so nas usmerjali.
300,000
200,000
100,000
 Vaša najljubša hrana in pijača.
Od hrane so to italijanske dobrote, največ pa
spijem vode. Občasno si pa privoščim pijačo
naše mladosti - Cockto.
 Kakšen je vaš življenjski moto, ali ga uresničujete?
Moj moto se veže na pozitiven pogled na življenje. Zagotovo ga uresničujem v polni meri.
 Ali lahko našim bralcem zaupate vašo najljubšo zgodbo iz šolskih klopi?
Zagotovo so mi ljube vse zgodbe iz srednje šole,
ko smo se kot razred ogromno družili tudi v prostem času in prirejali piknike, zabave … Tam
smo se resnično od srca nasmejali našim pubertetniškim norostim.
 Kaj ste si v življenju vedno želeli postati oz.
ste to sanjali kot majhen otrok?
Arhitektka ali otroška zdravnica, če se veže na
poklic. V osebnem življenju pa dobra prijateljica,
zanesljiva partnerka in spoštljiva sodelavka.
 Kako dolgo je po navadi trajal vaš pouk v
osnovni šoli?
Pouk je trajal od 8. ure do 14. ure.
 Kakšen je vaš najljubši stil oblačenja?
Nimam posebnega stila. Odvisen je od priložnosti, modnih trendov in trenutnega počutja.
Tina P.
2004
2005
2006
2007
2008
20
JESENSKI SLADKI UŽITKI
Jesen prinaša veliko užitkov; eden izmed njih so
tudi sladki kostanji. Ker jih je v naši okolici precej in ker se učenci naše šole še posebej radi
sladkamo, smo v četrtek, 17. 10. in petek 18.
10. uživali na kostanjevih piknikih na igrišču šol.
Piknik smo imeli na matični šoli na Spodnji Polskavi in na obeh podružnicah, na Pragerskem in
na Zgornji Polskavi, kjer so se piknika udeležili
tudi starši, očetje so poskrbeli za peči in peko.
Kostanje smo prinašali učenci, spekel pa jih je
gospod hišnik. Žejo smo pogasili s čajem, ki so
ga pripravile kuharice. Na igrišču so se najprej
zbrali učenci nižjih razredov, nato pa smo se jim
pridružili še starejši učenci. Čas ob lepem vremenu, kakršno je takrat bilo, smo si krajšali z
veselim druženjem, igranjem odbojke, nogometa, lovljenja, pogovori itd. Piknik se je zaključil
okoli 15. ure. Popoldne pa so se s kostanji sladkali še prvošolčki s starši in vsi na Zgornji Polskavi.
Kostanjev piknik na OŠ Pragersko
Zarja K.
Jesen je, listje že rumeni, a nebo se joče. Konec
septembra nas vsako leto zapuščajo lepi, topli
znaki poletnega sonca. Prihaja nov sijaj, jesensko sonce. Narava se odene v tople barve in
tako predvsem počiva. Ob odhodu v gozd lahko
zasledimo številne plodove, katere so drevesa
že odvrgla. Kar precej jih je: želod, oreh, lešnik,
kostanj …
300,000
200,000
100,000
Ob kostanjevem pikniku smo se veselili in igrali.
Preizkušali smo se v različnih zabavnih igrah, ob
katerih smo se pošteno nasmejali in utrudili.
Preživeli smo lepo popoldne, odeto v kostanje
in jesen.
Petar M.
Tako smo se na šoli odločili, da bomo imeli kostanjev piknik. Kostanjev piknik je bil 18. 10.
2013, lepega petkovega popoldne, ki je bil ves
topel in lepo obarvan. Za pečene kostanje je
poskrbel naš hišnik, za topel čaj pa gospe kuharice. Ob kostanjih in čaju smo poklepetali s
sošolci, prijatelji in učitelji.
2004
2005
2006
2007
2008
21
KOČNO — DOMAČIJA PODLESNIK
2. triada iz Zg. Polskave se je 6. 9. 2013 odpravila na Kočno in si ogledala domačijo Podlesnik.
Ogledali smo si njihov vinograd, videli pa smo
tudi delovne stroje, v katere smo pozneje tudi
lahko sedli.
Za konec so nam pokazali, kako naredijo jabolčni sok, s katerim smo se posladkali ob pecivu.
Na domačiji Podlesnik je bilo zelo zanimivo.
Ogledali smo si hlev, kjer oskrbujejo svoje prašiče, videli smo, kako jim pripravijo hrano, pri
tem smo tudi sodelovali. To je potekalo takole:
najprej smo
koruzo
in
pšenico
zdrobili,
potem pa še
zmleli. To je
bilo
zelo
zanimivo.
Lara P., 4. b
Učenka 9. c razreda, Maruša Mlakar, je za naš
časopis o izkušnji v Minimundusu povedala
nekaj besed:
V Minimundusu smo se zelo zabavali in se marsikaj tudi naučili. Najbolj všeč mi je bil Taj
Mahal, saj ima zelo zanimivo zgodovino. Zelo bi
mi bilo všeč, če bi k svoji zbirki dodali še Big Ben
in Buchinghamsko palačo.
IZLET ŠIROM SVETA
V soboto, 14. 9. 2013 smo se učenci 9. razredov, ki obiskujemo izbirni predmet Nemščina,
odpravili v Celovec v Minimundus. Minimundus
je pravcat svet v malem; v njem so razstavljene
modeli znanih atrakcij in znamenitosti iz vsega
sveta.
V Celovec in nazaj smo potovali z avtobusom. Izpred šole smo se odpravili okoli 8.
ure, nazaj domov pa smo prispeli šele
okoli 16. ure.
300,000
200,000
100,000
Dan je po besedah učencev bil precej
naporen, vendar smo lahko uživali ob
ogledu čudovitih maket, pojedini in
pijači.
Tudi za nakup spominkov se je našel
čas.
Zarja K.
22
KULTURNI DNEVI V GLEDALIŠČIH
ČAROVNICA HILLARY GRE V OPERO
OJ, ČUDEŽNI ZABOJ
8. 10. 2013 smo se učenci prve triade odpravili
na ogled predstave Čarovnica Hillary gre v opero. Predstavo smo si ogledali v SNG Maribor, do
koder smo prispeli z avtobusom. Predstava je
govorila o tem, kako čarovnica Hillary preko
radia zadane vstopnici za ogled opere. Sprašuje
pa se, kaj sploh opera je, zato iz svoje knjige s
čarobno palico pričara prijateljico—operno pevko, katera ji pove, kaj je opera. Hillary se z njo
odpravi v opero, kjer si ogledata predstavo.
Čarovnicama je bila predstava zelo všeč. Predstava je bila zelo všeč tudi nam učencem, ker je
bila zabavna, zanimiva in poučna.
4. in 5. razredi smo si v četrtek, 10. 10. 2013,
ogledali gledališko predstavo z naslovom: Oj,
čudežni zaboj v Mestnem gledališču Ptuj. Predstava je govorila o dveh prijateljih Brantenolju
in Kumini, ki sta imela vsak svoj zaboj, nekega
jutra pa sta se kar naenkrat začela prepirati
zaradi Koračničarja, ki si je v resnici želel prilastiti njuna zaboja. Predstava je temeljila na
pomenu PRIJATELJSTVA in govorila o tem, da
morajo prijatelji vedno držati skupaj. Oj, čudežni zaboj je lepa zgodba o prijateljstvu, ki doživi
svoje preizkušnje, a se na koncu potrdi in premaga vse ovire.
Zala, 3. b
Brina, 4. b
SHARLATANUS MAXIMUS
300,000
200,000
100,000
V četrtek, 24. 10. 2013 smo se učenci OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava in obeh podružnic
od 6. do 9. razreda odpravili v mestno gledališče Ptuj. Ogledali smo si predstavo Sharlatanus
Maximus.
Zjutraj smo najprej imeli razredne ure, kjer smo
se seznanili z obnašanjem in bontonom v gledališču, prebrali in ogledali smo si tudi gledališki
list predstave. Po malici smo se odpravili na
avtobus in se odpeljali proti Ptuju. Sprehodili
smo se po starem mestnem jedru in občudovali
arhitekturo.
Ko smo prišli v gledališče, nas je najprej direktor
in režiser gledališča seznanil z njihovim delom,
predstavil gledališče in vloge zaposlenih, nato
pa je sledil ogled predstave. Predstava je bila
čarobna, polna vznemirljivih in neverjetnih iluzionističnih efektov, ki brišejo mejo med realnostjo in domišljijo, odigral pa jo je Sam Sebastian.
2004
2005
2006
2007
2008
Njeno glavno sporočilo je bilo: »Nič ni nemogoče!«. Kot prostovoljci so igralcu pomagali tudi
učenci naše šole, saj je z njihovo pomočjo izvajal razne trike. Predstava je bila zelo pestra,
domov smo se vračali s spoznanjem, da nam je
dosegljivo skoraj vse, če si le to dovolj močno
želimo in nekaj za to tudi naredimo.
Tina P.
23
TEHNIŠKI DNEVI
PROMET
TEHNIŠKI DAN ZA OSMOŠOLCE
4. 10. 2013 smo imeli učenci 6. in 7. razredov
tehniški dan. Odvijal se je v učilnicah fizike in
nemščine. Učili smo se o prometu v tujini in o
prometu v statističnih podatkih. Pri gospe učiteljici Cvetki Govejšek smo risali diagrame, koliko
prometnih nesreč je bilo v zadnjih nekaj letih.
Pri nemščini in angleščini pa smo delali plakate,
na katerih smo primerjali angleško in nemško
napisana vozila, podobne stvari so delali tudi na
podružnicah Pragersko in Zgornja Polskava. Ta
dan je bil zelo zabaven in poučen.
V četrtek, 3. 9. 2013, je šola za
osmošolce organizirala tehniški
dan. Zjutraj, takoj po osmi uri, smo se z avtobusi odpeljali v Maribor in obiskali Srednjo strojno
šolo. Tam so nas razdelili v dve skupini. Najprej
smo si šolo ogledali, predstavili so nam tudi
učilnice in potek pouka. Preko raznih delavnic
smo čez dan spoznali uporabo računalnika pri
nastajanju izdelka, kar se imenuje CNC obdelava, predstavili so nam uporabe različnih virov
energije v strojništvu in celo robote, ki jih uporabljajo v avtomobilski industriji. To nas je večino zelo navdušilo, saj smo robote lahko upravljali sami in tako lastnoročno izkusili naprednost
tehnologije. Na šoli smo tudi malicali. Po delavnicah smo se učenci obeh skupin zbrali pred
srednjo šolo in informativni dan se je ob dvanajsti uri končal. Z avtobusi smo se nato odpeljali nazaj domov.
Anika, Nejc, Gašper
Matija Ž., 8. a
Potem smo si pa kar ''pod zemljo'' privoščili
malico (kranjsko klobaso, štručko in sok). Ogledali smo si še stroje, ki jih danes uporabljajo za
izkopavanje premoga in se počasi odpravili na
površje.
Na poti domov smo se ustavili še pod enem
izmed velenjskih gradov, nato pa se polni novega znanja odpeljali domov.
VELENJSKI RUDNIK
300,000
200,000
100,000
22. oktobra 2013 smo se učenci devetih razredov z avtobusom odpeljali v Velenje, kjer smo
obiskali rudnik in izvedeli veliko novega o termoelektrarni Šoštanj.
Najprej smo se odpravili na enourni sprehod
okoli jezer, ki so nastala zaradi izkopavanja premoga (ugrezanje zemlje). Potem smo se razdelili v skupine in odšli za vodičem proti rudniku. V
predprostoru smo si nadeli vsak svojo čelado in
jopič. Dobili smo tudi »knapovsko« (rudarsko)
malico. Sledil je najbolj dramatičen dogodek –
spust z dvigalom do globine 160 metrov. Malo
nas je zabolelo v ušesih, a smo se hitro privadili.
Ana G.
Za začetek smo poslušali zgodbo pesnika Antona Aškerca, ki nas je kasneje vodil skozi celoten
rov (muzej). Izvedeli smo marsikaj zanimivega.
2004
2005
2006
2007
2008
24
NARAVOSLOVNI DNEVI
BISTRIŠKI VINTGAR
OPAZUJEM, RAZISKUJEM IN
POVEZUJEM
V ponedeljek 23. septembra smo se učenci 7. a,
b in c razreda odpravili na pohod v Bistriški Vintgar. Avtobus nas je odpeljal v Zgornjo Bistrico,
nato pa smo se peš odpravili na Ančkino gradišče. Tam smo si odpočili, pojedli svojo malico in
si podrobneje ogledali Ančkino gradišče, saj
smo se o tem pogovorili pri pouku geografije.
Nato smo s polnimi trebuhi odšli do avtobusa,
ki nas je razvozil domov.
Na naši potekal šoli je 3. 10. 2013 potekal naravoslovni dan za devete razrede. Ob začetku
naravoslovnega dneva so nas učitelji razdelili v
tri skupine.
Vsaka skupina je imela svojega mentorja, s
katerim je izvajala določene dejavnosti. Naša
skupina je začela s terenskim delom ob potoku
Mlinščica. Določali smo globino, hitrost in tok.
Ko smo s tem končali, smo se napotili k naslednji delavnici. Raziskovali smo živali v stelji in
bazičnost ter kislost kamnin. Za tem je sledila
malica in nato ponovno zanimiva in poučna
delavnica. Odpravili smo se na šolsko igrišče in
določali lege krajev, mest in hribov. Naši pripomočki so bili kompas in naravna orientacija.
Tako se je naš naravoslovni dan tudi zaključil.
Sledilo je še kosilo in prevozi domov.
Ob zelo hladnem, vendar prijetnem dopoldnevu, smo se družili in marsikaj novega naučili.
Nejc G., Anika P., Gašper M.
NARAVOSLOVNO-ZGODOVINSKI DAN
300,000
200,000
V torek, 22. 10. 2013, smo se šestošolci z učiteljicama Bojano Marin in Jano Zadravec ter s svojimi razredničarkami odpravili na naravoslovnozgodovinski dan v Pokrajinski arhiv Maribor in v
Muzej narodne osvoboditve.
Prva skupina si je najprej ogledala muzej, kjer
smo med predstavitvijo zgodovinskih dejstev
reševali tudi učni list. Razstavljena je bila tudi
podoba stare obrtniške trgovine, v kateri je bil
predstavljen star denar, embalaže živil, gramofon, star televizor, igrače, razglednice, šivalni
stroj, hladilnik in še mnogo drugih starih stvari.
Muzej se nam je zdel zanimiv in poučen. Po
končanem ogledu smo se odpravili pred Prvo
gimnazijo, kjer smo pojedli malico, potem pa
smo se zamenjali. Prva skupina je odšla v arhiv,
druga pa v muzej. V arhivu smo najprej imeli
predstavitev, ogledali smo si slike naše domače
pokrajine v preteklosti, delavnico restavratorja,
čitalnico in shrambo. Najzanimivejše se nam je
zdelo, ko smo se učili izdelati pečat in ko nam je
vodič pokazal enega izmed prostorov, v katerem hranijo arhivsko gradivo ter nam povedal
zgodbo o nekdanjemu zaposlenem, ki je v
shrambi videl žensko v beli obleki.
Ta dan se nam bo zagotovo vtisnil v spomin, saj
smo se naučili veliko novega in utrdili svoje znanje o zgodovini.
100,000
Petar M.
Lina J., 6. c
2004
2005
2006
2007
2008
25
ŠPORTNI DNEVI
ŠPORTNI DAN 1. TRIADE NA ZG. POLSKAVI
LEPI VRH
18. 9. 2013 so imeli učenci 1. triade športni dan.
Po malici smo se preko travnikov odpravili na
pohod proti Bukovcu, v Gaju smo obiskali grob
padlih talcev in prisluhnili njihovi žalostni usodi.
Pri lovskem domu smo se okrepčali in nadaljevali našo pot čez naselje nazaj do šole. V športnem vzdušju smo na svežem zraku uživali ob
ogledovanju jesenske pokrajine.
4. 10. 2013 smo se četrtošolci iz Zgornje Polskave odpravili na Lepi vrh. Med potjo smo se kar
namučili, ampak nam je uspelo priti na cilj, kjer
smo občudovali krasen razgled v dolino. Ko smo
se vračali, smo šli na igrišče. Tam smo dobili
novo energijo tako, da smo se okrepčali z malico in sladkarijami ter igrali nogomet. V šolo smo
prišli zelo izmučeni in tako se je naš športni dan
končal.
Špela P., 4. b
ŠPORTNI DNEVI NA PRAGERSKEM
POHOD NA BOČ
Toplo petkovo dopoldne je bilo kot nalašč
ustvarjeno za pohod, ogled razstave malih živali
in razposajeno otroško igro.
V ponedeljek, 23. 9. 2013, smo se učenci
devetih razredov odpeljali do naše začetne točke pohoda, v Poljčane. Učitelji so nas hitro razdelili v skupine. Pot je bila najprej zelo preprosta, vendar je z vsakim korakom postajala zahtevnejša. Hodili smo po gozdu in se med potjo
zaradi (ne)kondicije velikokrat ustavljali in počivali. Kljub strmemu vzpenjanju smo na vrh prišli
zelo hitro. Najprej smo pred kočo na Boču pojedli malico, nato pa so se nekateri učenci, z željo,
da bi videli razgled s stolpa, povzpeli še nanj.
Preden smo odšli, nam je naša geografska učiteljica podala še nekaj zanimivih podatkov, ki
nam bodo koristili pri pouku. V dolino smo prišli
po cesti, sedli na avtobus in se odpeljali domov.
Dan je bil obdan s soncem in koristno preživet.
Tina P.
300,000
200,000
100,000
Tudi četrtošolci so imeli prvi športni dan. Hodili
so po, s soncem obsijani, domači pokrajini in se
imeli lepo.
26
INTERVJU S ŠPORTNIKOM—ALJAŽ PREDAN
 Pri katerem klubu igraš, si jih že kaj menjal?
Treniram v hokejski dvorani tabor. Ker pa je
premalo otrok smo pa ekipo sestavili s Celjem in
sedaj igram za Celje.
 Kako pogosto imaš treninge in kako potekajo? Kdaj so tekme?
Po končanem pouku z očetom vedno odhitiva
na trening. Ponavadi imam dva treninga na
dan, torej 10 v tednu. Toliko treningov pa imam
zato, ker igram in treniram za dečke (U14),
kadete (U16) in mladince (U18). Tekme imam v
soboto s kadeti in v nedeljo z dečki. Med tednom pa ponavadi szmladinci.
 Kako bi se sam na hitro predstavil?
Sem Aljaž Predan, učenec 8. a razreda. Veljam
za majhnega. Rad se pošalim, tudi na svoj
račun. Najraje imam svojo družino in šport, to je
hokej, s katerim se tudi ukvarjam.
 Kako usklajuješ obveznosti pri hokeju s
šolo?
Spat hodim pozneje, saj pridem domov iz treninga ob 19.30 in ko končam s šolskimi obveznosti
je ura že 22.00. Vsaj po navadi je tako.
 Kateri razred obiskuješ in kako si z njim
zadovoljen?
Obiskujem razred 8. a. V mojem razredu je vedno živahno, nikoli se preveč ne kregamo ali kaj
podobnega. Nekatere sošolce poznam že 9 let,
nekatere pa le eno leto. Te razlike v posameznih
letih pa sploh ne vplivajo na nas način druženja.
Skupine otrok oz. tabore pa smo v našem razredu odpravili.
300,000
 Kakšne so tvoje želje, načrti za prihodnost
pri hokeju?
Seveda, da bi zaigral v najmočnejši hokejski ligi
na svetu NHL, drugače pa načrtujemo, da bi
naslednje leto odšel v Celovec in zaigral za
hokejski klub Kac. Tega si pravzaprav ne želim
najbolj, saj bi vseeno osnovno šolo raje dokončal v Sloveniji.
 Kaj zate pomeni beseda šola?
Z eno besedo rečeno: učenje.
Drugače pa nekaj slabega in
nekaj dobrega. Pride dan, ko
zaradi ocen, domačih nalog
in učenja najraje sploh ne bi
šel v šolo. Takoj nato pa
pomislim na vse moje sošolce in prijatelje ter takoj z
veseljem odhitim v šolo.
Zarja K.
200,000
100,000
2004
2005
2006
2007
2008
27
NAŠI USPEHI — ŠPORTNI DOSEŽKI
KROS – 25. 9. 2013
MALI NOGOMET
Naši učenci so tekmovali tudi v krosu v Poljčanah. Proga je bila dolga kar 1,5 km. Vsi so se
odrezali zelo dobro.
V torek, 8. 10. 2013 se je ekipa naše šole udeležila medobčinskega šolskega prvenstva v
malem nogomet za mlajše učence (letnik 2001
in mlajši).
Učenci so zasedli zelo dobro 4. mesto med
devetimi šolami. Naša ekipa je bila med najmlajšimi na tekmovanju. Imeli smo nekaj smole
pri žrebu, saj smo izgubili le proti kasnejšim
zmagovalcem turnirja in ob tem zabeležili še tri
zanesljive zmage. Učence lahko pohvalimo za
disciplinirano in borbeno igro na vseh tekmah.
Šolo so zastopali: Alen Kokol (vratar), Vita
Žolek, Aljaž Kovačič, Jure Puhman, Žan Jevšenak, Timotej Rec, Domen Škrinjar, Jure Svenšek in Stjepan Krajinovič.
V kategoriji učencev po posameznih razredih je
Jan Šuntner dosegel odlično 1. mesto, Jure
Punhman 2. mesto in Denis Koren 3. mesto.
Skupno so fantje dosegli ekipno 3. mesto! Med
učenkami pa je Vita Žolek osvojila 1. mesto.
Dekleta so osvojila ekipno 7. mesto!
ATLETSKA OLIMPIJADA – 3. 10. 2013
Kot vsako leto so se učenci naše šole udeležili
atletske olimpijade v Slovenski Bistrici.
Jure Golob je med mlajšimi učenci na 60 m
dosegel odlično 1. mesto, Taja Senekovič pa je
med mlajšimi učenkami
na 300 m dosegla 2.
mesto.
Jure Puhman med mlajšimi učenci in Vita Žolek
med mlajšimi učenkami
na 600 m sta dosegla 3.
mesto.
Domen Pehar se je odlično izkazal v skoku v višino med mlajšimi učenci,
MEDOBČINSKO ŠAHOVSKO TEKMOVANJE
saj je dosegel kar 2.
mesto.
V četrtek, 28. 11. 2013, smo na naši šoli že tradicionalno izvedli medobčinsko tekmovanje v
šahu za posameznike. Tekmovanja se je udeležilo 80 učencev in učenk iz 6 šol iz občin, Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica. Tekmovanja
se je udeležilo tudi 13 učencev in učenk naše
šole. V kategoriji učencev do 9 let je zelo dobro
5. mesto dosegel Lin Blatnik, med učenkami do
9 let pa Saša Čelan, ki je zasedla 2. mesto. Med
učenci do 12 let sta se najbolje odrezala brata
Blaž in Gregor Ravnjak, ki sta dosegla 12. in 15.
mesto. Med najstarejšimi učenci, to je tistimi
do 15 let se je najboljše odrezal Jan Hartl, ki je
zasedel odlično 4. mesto, med učenkami pa
Nuša Vrbek, ki je dosegla 6. mesto.
Tudi v metu žvižgača
imamo odlična tekmovalca, saj je Jernej Volk dosegel 1.
mesto, Niki Fermišek pa 3. mesto.
300,000
200,000
100,000
V zasedbi Doroteje Falež, Ane Golob, Urške
Jerič in Lare Kovačec, pa je dekliška štafeta
osvojila 2. mesto.
Iskrene čestitke za vse dosežke!
Zbrala: Ana G.
28
NAŠI USPEHI — TEKMOVANJA
 Na tekmovanju iz ZNANJA LOGIKE so bronasta priznanja so dosegli: Maša Korošec 7. razred, Filip Kokol in Tijan Veingerl 8. razred ter
Niki Fermišek 9. razred. Učenca Maša Korošec in Filip Kokol sta na državnem tekmovanju dosegla srebrno priznanje.
 Na šolskem tekmovanju iz znanja biologije za
PROTEUSOVO PRIZNANJE je sodelovalo 23
učencev. Bronasto priznanje so dosegli: Katarina Auer, 8. c; Klara Dokič, 9. a; Ana Ravnjak,
9. a; Kristijan Žigart, 8. a. Na državno tekmovanje sta se uvrstili Katarina Auer in Klara
Dokič.
 Na državnem tekmovanju iz ZNANJA O SLADKORNI BOLEZNI je učenka Ema Beranič usvojila ZLATO priznanje, Ana Golob in Klara
Dokič pa srebrno priznanje!
 Na šolskem tekmovanju iz ZNANJA ANGLEŠKEGA JEZIKA za osmošolce so bronasto priznanje usvojili: Katarina Auer, Luka Godec,
Matija Žižek, Alen Ćelan, Filip Kokol, Tijan
Veingerl, Luka Arzenšek, Lucija Ana Kovačič in
Anja Klužer. Na državno tekmovanje sta se
uvrstila Katarina Auer in Matija Žižek, ki je
dosegel ZLATO PRIZNANJE!
Ana G.
KOLESARSKI IZPIT
Učenci 5. razredov so spoznali prometne predpise in varno vožnjo s kolesom ter opravili kolesarski izpit.
SVETOVNO MLADINSKO PRVENSTVO V JUDU
300,000
200,000
100,000
V zadnjih šestnajstih letih so slovenski judoisti
dosegali zelo dobra mesta. Tako je Urška Žolnir
lansko leto na olimpijskih igrah osvojila zlato
medaljo.
Letošnje svetovno mladinsko prvenstvo je eno
izmed večjih tekmovanj v Sloveniji. Na tekmovanju so bili udeleženci iz več kot 25 držav.
Učenci izbirnega predmeta Šport za sprostitev
smo dobili priložnost brezplačnega ogleda Svetovnega mladinskega prvenstva v judu, ki je
potekalo v Ljubljani od 23. 10. do 27. 10. 2013,
v organizaciji Judo zveze Slovenije.
Tako smo se v soboto, 26. 10. 2013 ob ob 6.45
odpeljali z avtobusnega postajališča na Zgornji
Polskavi. Vožnja proti Stožicam ni bila dolga, saj
smo se pogovarjali in zato je čas hitreje minil,
dobili pa smo tudi zelene navijaške majice. Po
prihodu avtobusa na VIP parkirišče smo najprej
imeli voden ogled dvorane v Stožicah, ogled
hrama slavnih športnikov, spoznavanje osnov
juda pod strokovnim vodstvom trenerja in spoznavanje sodniških pravil. Potem so nas poslali
na poligon, kjer smo se ogreli s prevali, spoznali
smo judo udarce in se tudi sami preizkusili v
borbi med sabo in s tekmovalci. Nato je sledil
ogled
dvobojev.
2004 tekmovalnih
2005 2006 2007
2008
Na tekmi se slovenski predstavniki niso preveč
dobro odrezali, saj je v moški ligi samo enkrat
zmagal Vito Dragič, član bistriškega Impola.
Drugače pa je bilo vse skozi zelo napeto, ogled
tekem, borb v judu, pa je bilo za nekatere učence čisto novo doživetje.
Kolikor sem opazil, imamo najstniki zelo radi
hitro hrano, kokice, hotdoge in ostale dobrote,
ki smo jih lahko kupili v dvorani, najraje pa sladkorno peno, saj smo si jo kupovali v velikih količinah.
Na poti domov smo se seveda ustavili še v Mc
Donaldsu in se potem polni novih vtisov pozno
popoldne vrnili domov.
Tine O., 8. a
29
FILMSKI KOTIČEK
KAJ SE DOGAJA V SVETU FILMA?
Jesen in zima letošnjega leta sta v filmski industriji izjemno pestra. Ne le, da je v tem času
izdano ogromno novih filmov s priznanimi igralci, odvija se tudi veliko dogodkov.
V naših kinematografih bomo si lahko ogledali
še marsikatere druge filme kot so: Dostavljalec,
Konec je tu, Svinjarija …
Zelo popularen film pa je tudi slovenski film
Gremo mi po svoje 2. Planet Tuš je doživel časten obisk igralske ekipe na premieri, s katerimi
so se lahko fotografirali in pogovorili tudi gledalci. Gledalci so bili nad filmom Mihe Hočevarja več kot navdušeni, prav tako pa je prodaja
kart izjemno velika.
Letos najbolj udarna premiera je seveda premiera filma Igre Lakote: Kruto maščevanje
(Hunger Games: Catching Fire), ki smo si jo v
naših kinematografih lahko ogledali 22. novembra.
Premiera v večjih državah po svetu je potekala
nekaj dni prej, saj so se je udeležili glavni igralci, ki so: Jennifer Lawrence (Katniss Everdeen),
Josh Huterchson (Peeta Mellark) in Liam
Hamsworth (Gale Hawthorne).
V glavnih vlogah sta
se predstavila ena
izmed najboljših slovenskih
komikov
Tadej Toš in Jurij
Zrnec.
Utrinek iz svetovne premiere:
Film je zaradi izjemno visoke gledanosti in
dobrih ocen kritikov izbran za film meseca
(novembra).
(Liam, Jennifer,
Josh)
300,000
200,000
100,000
Lestvica najbolj gledanih filmov minulega
meseca:
Film je nadaljevanje prvega dela Iger lakot:
Arena smrti (Hunger Games). V drugem delu se
Katniss in Peeta spet znajdeta v areni, saj predsednik Snow ni zadovoljen z uporom, ki ga širita po okrožjih. Poleg tega se v Katnissinem življenju odvija tudi ljubezenski trikotnik, saj je
razdvojena med Peeto in Gale-a.
1.
2.
3.
4.
Gremo mi po svoje 2
Igre lakote: Kruto maščevanje
Jelenček Niko 2
Nesramni dedi
5. Legende v Vegasu
Film je režiral Fransic Lawrence, napisal pa ga
je Simon Beaufoy po istoimenski knjižni predlogi Suzanne Collins.
2004
2005
2006
2007
Zarja K.
2008
30
GLASBENI KOTIČEK
Tudi v svetu glasbe je bilo zelo pestro.
GLASBENE LESTVICE
Zelo pestro je bilo za Directionerje, tako imenovane oboževalce najbolj priljubljene skupine na
svetu One Direction.
10. novembra so izdali videospot za njihovo
najnovejšo pesem Story O f My Life. Directionerji so se potrudili in hoteli podreti VEVO
rekord – pridobiti čim vem ogledov videa v 24
urah. Rekorda žal niso podrli in ga še vedno
drži Miley Cyrus s pesmijo Wrecking Ball.
25. novembra pa bo izšel že njihov 3. album z
naslovom Midnight Memories.
TOP 7:
1.
Lorde - Royals
2.
Wrecking Ball - Miley Cyrus
3.
Roar - Katy Perry
4.
Wake Me Up! - Avicii
5.
Hold On, We're Going Home - Drake featuring Majid Jordan
6.
Counting Stars - OneRepublic
7.
Applause - Lady Gaga
TOP 10 BOŽIČNIH PESMI:
1. Train: SHAKE UP CHRISTMAS
2. Justin Bieber: MISTLETOE
3. Gene Autry: RUDOLPH THE REDNOSED REINDEER
4. Mariah Carey: ALL I WANT FOR CHRISTMAS IS YOU
5. Jose Feliciano: FELIZ NAVIDAD
6. John Lennon and Yoko Ono: HAPPY
XMAS (WAR IS OVER)
7. Justin Bieber: SANTA CLAUS IS
COMING TO TOWN
8. Bepop - BELA SNEŽINKA
9. Bobby Helms: JINGLE BELL ROCK
10. Pop Design: NA BOŽIČNO NOČ
10. 11. so se v Amsterdamu odvijale podelitve
zelo pomembnih glasbenih nagrad; EMA
(Europe Music Award). Nagrade so zelo
pomembne, saj pokažejo priljubljenost izvajalcev v Evropi. Vsako leto jih v različnem mestu
po Evropi organizira MTV Corporation.
300,000
200,000
100,000
NAGRAJENCI:
NAJBOLJŠA PESEM:
Bruno Mars: Locked out of Heaven
NAJBOLJŠA POP GLASBA: One Direction
NAJBOLJŠA ŽENSKA IZVAJALKA: Katy Perry
NAJBOLJŠI MOŠKI IZVAJALEC: Justin Bieber
NAJBOLJŠI NASTOP V ŽIVO: Beyonce
NAJBOLJŠI NOVI IZVAJALEC:
Macklemore and Ryan Lewis
NAJBOLJŠA ROCK GLASBA: Green Day
NAJALTERNATIVNA GLASBA:
30 Seconds to Mars
NAJ HIP HOP GLASBA: Eminem
NAJ ELEKTRONSKA HOUSE GLASBA: Avicii
NAJ IZGLED: Harry Styles
NAJ VIDEOSPOT: Miley Cyrus: Wrecking Ball
2004
2005
2006
2007
2008
Tina P.
31
MODNI KOTIČEK
KAJ SE NOSI V LETOŠNJI ZIMI
IN KAJ JE MODERNO?
* Ujemajoči se vzorci
* Oblačila, ki ožajo predel pasu oz. oblačila,
ki so v pasu speta
VICTORIA'S SECRET FASHION SHOW
14. novembra tega leta se je spet, kot je v navadi že od leta 1996, odvijala najbolj popularna
modna revija v svetu mode in zabave.
To je modna revija priznane ameriške modne
znamke Victoria's Secret.
Odvijala se je v New Yorku, kamor je na ogled
revije bila povabljena največja elita zvezdnikov.
* Peresa, kovice, bleščice
* (Pre)veliki udarni modni dodatki
* Metaličen izgled
Navadni smrtniki smo si lahko predstavo ogledali 10. decembra na različnih socialnih omrežjih, svetovnem spletu ali pa tudi na malih zaslonih.
Kot med povabljenci, je elita tudi med manekenkami, ki jih izbirajo po strogih modnih standardih. Organizator je povedal, da na manekenki ni pomembna samo postava, vendar šteje
tudi oblika stopal, ušes, čistost kože, stanje las
…
Najbolj znane predstavnice so Alessandra
Ambrosio, Adriana Lima, Candice Swanpoel,
Cara Delavinge, Karlie Kloss in Behati Prisloo.
* Usnje (jakne, plašči, hlače in čevlji)
* Preveliko krojena oblačila, še posebej plašči
* Žamet
* Kape različnih vrst
* Različne dolžine in širine oblačil
* Črn suknjič za vse priložnosti
300,000
200,000
100,000
Zarja K.
2004
2005
2006
2007
2008
32
VICI O ŠOLI
"Barbara, kateri dve besedi sta v šoli najpogosteje uporabljeni?"
"Ne vem!"
"Točno!" je rekel učitelj.
URA GEOGRAFIJE
"Janezek, pridi k meni in mi na globusu pokaži
Severni tečaj!" reče učiteljica.
"To ni pošteno!" se jezi Janezek. "Še Cook ga ni
našel, pa ga je tako dolgo iskal in jaz naj ga kar
takoj odkrijem?"
URA ZGODOVINE
Učiteljica je vprašala Aleša: "Kaj se je dogajalo
po Titovi smrti?"
Aleš: "Po Titovi smrti je bil pogreb!"
URA MATEMATIKE
"Marko," je rekel učitelj, "imaš čokolado in si jo
boš pravično razdelil s svojim bratom. Koliko bo
dobil vsak?"
"S katerim bratom?" je protestiral Marko. "Jaz
nimam brata!"
URA SLOVENŠČINE
Učenci so se učili o rimah in vsi so morali povedati vsaj eno rimo.
Nazadnje se je oglasil še Janezek, ki je rekel:
"V vodi stoji gospod Jurca in voda mu sega do
kolen."
"Kje je pa tu rima?" se je začudila učiteljica.
"Ko bo prišla grozna plima, bo pa tukaj tudi
rima!" je končal Janezek.
URA FIZIKE
Učitelj je Mihcu poskušal pojasniti pojem kratkega stika in je rekel:
"Vstopim v prostor, pritisnem na stikalo za luč,
toda luč ne gori. Ugasnem in zopet pritisnem
stikalo, toda svetlobe ni. Kaj je lahko temu
vzrok?"
"Morda niste plačali elektrike!" je rekel Mihec.
URA KEMIJE
Učitelj: "Zdaj bom v kislino vrgel kovanec. Ali se
bo stopil?"
"Ne!" je odgovoril Jure.
"Prav imate! Zdaj pa pojasnite še to, zakaj se ne
bo stopil?"
"Ker ga niste vrgli v kislino." so enotni učenci.
Ana G.
300,000
200,000
100,000
2004
2005
2006
2007
2008
33
BOŽIČNI ČAS
BOŽIČNI FILMI
Božič je čas, ki ga preživimo z ljudmi, ki so nam
najbližje. Ob dobri, okusni hrani, prijetnemu
zimskemu vzdušju in polni pričakovanja pa si
lahko ogledamo tudi zanimive filme z božično
tematiko.



BOŽIČNA HRANA
Nekoč so naši predniki za božič
najpogosteje jedli poprtnik (sladek kruh, okrašen z različnimi motivi, pokrit s prtom), kislo
zelje in klobase,
potico in sadni kruh
(klecnprot).
White Christmas (Beli božič)
The Santa Clause (Božiček)
Home Alone (Sam doma)
Najbolj so se praznika veselili otroci, ki so bili
obdarjeni s kruhom, orehi in lešniki.













Danes pa so
naše mize v
božičnem času
veliko bolj polne. Za bogato
obloženo mizo
se po navadi
zbere
cela
družina.
A Christmas Story (Božična zgodba)
Love Actually (Pravzaprav ljubezen),
It's a wonderful life (Čudovito življenje)
Falling in Love (Zaljubljena zaljubljenost)
The
Nightmare
Before
Christmas
(Predbožična nočna mora)
Miracle on 34th Street (Čudež na 34. ulici)
Christmas Angel (Božični angel)
Ernest saves Christmas (Ernest reši božič)
Polar Express (Polarni vlak)
The Christmas candle (Božična sveča)
The Year without a Santa Claus (Leto brez
Božička)
Rudolph
Elf
Prevladujejo različne domače jedi, pečenke v
slastnih omakah, puran z različnimi nadevi,
bogate priloge, pečena jabolka z orehi in seveda raznorazne vrste
piškotov, potic in ostalih sladic.
300,000
Tudi otroci so v
današnjem
času
bolj bogato obdarovani kot otroci
nekoč.
200,000
100,000
2004
2005
2006
2007
2008
Zarja K.
34
KUHARSKI KOTIČEK
BOŽIČNI KEKSI — OSNOVNO TESTO ZA
IZREZOVANJE
MEHKI MEDENJAKI
OSNOVNE SESTAVINE ZA BOŽIČNE KEKSE:
 250 g moke (ostre)
 150 g masla
 150 g sladkorja
 1 jajce
 2 vaniljeva sladkorja
 1 rumov sladkor (ali
žlica ruma)
SESTAVINE:
 50 dag moke
 kavna žlička sode bikarbone
 15 dag masla ali margarine
 15 dag sladkorja v prahu
 2 jajci
 15 dag segretega in ohlajenega medu
 žlička cimeta
 Po želji lahko dodaš še: ščep klinčkov,
ingverja, pimeta, kardamona, pomaračne
ali limonine lupinice
POLJUBNI DODATKI K BOŽIČNIM KEKSOM:
 mleti lešniki, mandlji, orehi
 kokosova moka
 žlička cimeta
 nastrgana limonina lupinica
Iz naštetih sestavin
zamesimo testo in ga
damo v vrečko ali folijo.
Počiva naj 1 uro ali več
v hladilniku.
Nato iz testa oblikujemo kroglice poljubne
velikosti in jih dajemo v pekač, obložen s peki
papirjem (z modelčki lahko izrežemo tudi možičke). Pečemo pri 180 stopinjah okoli 12—15
minut.
PRIPRAVA BOŽIČNIH KEKSOV
Vse navedene osnovne sestavine hitro umesimo skupaj (ročno ali z mešalnikom). Testu lahko
po želji dodamo dodatke in s tem dobimo spet
nove piškote. Testo zavijemo v folijo in ga damo
na hladno za kakšne pol urice, da ga potem
lažje oblikujemo in izrezujemo.
Na pomokani površini ali silikonski podlagi ga
razvaljamo na slab centimeter debeline in z različnimi modelčki izrežemo piškote (v nekatere
lahko naredimo luknjice).
Naložimo na pekač, v katerega smo prej položili
peki papir in damo v pečico na 200 °C za približno 12—15 minut.
NASVET:
Pečene in ohlajene hranimo v dobro zaprti
posodi.
Premažemo jih lahko z mešanico stepenega
beljaka in sladkorja v prahu ali pa sladkor v prahu zmešamo z limoninim sokom.
NASVET:
Pečene božične piškote lahko zlepimo z različnimi marmeladami ali jih po želji potopimo v
čokolado, posujemo z mrvicami, sesekljanimi
lešniki, okrasimo z jedilno barvo.
300,000
200,000
100,000
2004
2005
2006
2007
2008
35
BOŽIČNA DELAVNICA
Bliža se tisti čas v letu, ko naše domove okrasimo s pisanimi bučkami in svetlimi lučkami. Na
mizo postavimo adventni venec, kot dnevne
sobe pa krasi smrečica.
Lepe okraske lahko izdelamo tudi sami, če le
imamo čas in voljo. Izdelek, ki smo ga poimenovali Super zvezda je enostaven za oblikovati in
vam lahko polepša vašo sobo ali smrečico.
5. Razpri papir kot pahljačo in stranici prilepi
skupaj z lepilnim trakom.
IZDELAJ SUPER ZVEZDO
Kaj potrebuješ?

BARVNI LIST POLJUBNE VELIKOSTI

ŠKARJE

PISALO

LEPILNI TRAK

VRVICO
6. Iz pahljače naredi krog in prilepi še drugo
stran.
Kako narediš Super zvezdo?
1. List prepogibaj kot harmoniko
6. Prilepi vrvico in zvezdo obesi.
2. Zložen papir prepogni po sredini.
3. Nariši črte, kot kaže slika.
4. Papir reži po narisanih črtah.
300,000
200,000
Veliko užitkov ob ustvarjanju!
100,000
Nina, Sara, Matjaž; 4. b
2004
2005
2006
2007
2008
36
BOŽIČNO NOVOLETNE ŽELJE NAŠIH UČITELJEV IN DELAVCEV ŠOLE
Želim si, da bi bil svet ubran in ljudje hvaležni za vse velike in majhne izkušnje, ki jih prinaša življenje.
Naj devetošolci najdejo svojo pot v srednješolski svet in uresničijo svoje sanje.
Želim dobro počutje vsem učencem in delavcem šole, kjer prijazna beseda in nasmeh krojita odnose.
Suzana K. Sattler, razredničarka 9. a
V novem letu želim učencem 4 žlice strpnosti, 3 žlice vedoželjnosti, 1 žlico poguma,
merico domišljije in ščepec otroške igrivosti ter mladostniške razposajenosti.
Moja osebna novoletna želja je, da bo naslednje leto ustvarjalno. Za vse nas pa velja, da naj bo
naš korak odmeven in da imamo želje ter upe, ker nam teh ne more nihče vzeti.
David Vodušek, razrednik 9. b
Želje? Premalo prostora za vse, ki bi se že dolgo tega morale uresničiti vsem prebivalcem tega planeta …
… videti želim obraze staršev, ki zaslužijo dovolj, da lahko nahranijo svoje otroke; gledati želim otroke, ki v
svoje delo vlagajo trud, ki se zavedajo, kako pomembno je biti zanesljiv in marljiv; slišati želim smeh mojih
»dojenčkov«, ki jim je uspel vpis v »njihovo« srednjo šolo; čutiti si želim dotik tistih, ki pomenijo vse!
Želim si, da bi se zbudili iz dolgega sna, v katerem smo, zdi se mi, pozabili sanjati in si zares želeti … ali narediti veliko za to, da bi se nam želje uresničile!
Želim nam, da bi končno postali DOBRI ljudje! Bomo zmogli že v letu 2014!?
Jana Zadravec, razredničarka, 9. c
Želim, da bi gledali s srcem, da bi hodili po poteh, ki vodijo k sreči in kjer so mostovi med
ljudmi zgrajeni in stiski rok iskreni. Želim zdravje, mir in da bi soustvarjali lepe trenutke, ki
se jih bomo ob letu z veseljem spominjali.
Irena Novak, razredničarka 2. b, vodja podružnice Zg. Polskava
Naj bo leto, ki prihaja, iskreno, radoživo in vedoželjno, polno optimizma in strpnosti.
Želim si, da bi v novem letu znali prisluhniti in si vzeti čas za družino, prijatelje, sošolce,
sodelavce … predvsem pa, da naše sanje postanejo resnica..
Marjetka Šetar, razredničarka 5. c, vodja podružnice Pragersko
V letu 2014 želim vsem učencem in delavcem šole zdravja in osebnega zadovoljstva.
Učencem veliko pridobljenega znanja in lepih ocen, učencem 9. razredov pa želim, da
uspejo izbrati pravo srednjo šolo, kjer bodo nadaljevali svoje izobraževanje.
Zvonko Hraš, pomočnik ravnateljice
Želim si mirne praznične dni v družbi prijaznih otrok. V novem letu pa prijetno
sodelovanje ter veliko srečnih trenutkov z vami.
Tanja K. Tertinek, učiteljica angleščine
37
Hitro, hitro mine čas.
Kaj v tem letu čaka nas?
Vsaka zvezda ena želja,
za veselje, zdravje, srečo!
Vse težave pozabimo,
novih dni se veselimo.
Naj vam vsaka zvezdica izpolni željo,
vsaka snežinka nariše nasmeh
in vsak korak prinese srečo v teh prazničnih dneh!
38