1. No category

Ime in priimek:………………….
Naslov:……………………….
…………………………………
Datum:………………………………….
Okroţno drţavno toţilstvo v ………………………..
Naslov:………………………………
………………………………………….
Oškodovani……………………,
EMŠO:……………………..,stalno
Republike
Slovenije,
redno
podajam:
roj…………………..
v……………..
,
prijavljen za bivanje v……………………., drţavljan
zaposlen………………………………………………………,
KAZENSKO OVADBO
zoper neznane storilce
zaradi podanega utemeljenega suma, da so izvršili več kaznivih dejanj in sicer:
- Poneverba in neupravičeno uporabo tujega premoţenja po členu 209/I,IV,V KZ-1,
- Preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti po členu 230/I,II KZ-1,
- Zloraba poloţaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po členu 240/I,II,III KZ-1,
- Pranje denarja po členu 245/I, II, III, IV, V, VI KZ-1,
- Davčna zatajitev po členu 249/I, II, III, IV, V KZ-1,
- Hudodelsko zdruţevanje po členu 294/I,II KZ-1,
- Nedovoljena proizvodnja in promet oroţja ali eksploziva po členu 307/I,II KZ-1
OBRAZLOŽITEV:
Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je dne 22.10.2013 podal uradno
izjavo, katere zapis je bil objavljen v časopisni izdaji dnevnika Večer, dne 23.10.2013:
Citiram: »Zaradi gospodarskega kriminala in korupcije, kjer so posamezniki okradli
državo za več milijard evrov, moramo sedaj davek plačevati vsi drugi, nedolžni
državljani in smo zaradi njih tam, kjer smo. Posledično imamo zaradi razmer, v katerih
se je znašla Slovenija, tudi zaradi teh vplivnih ljudi, ki so nas okradli, ker so delali v
državnih bankah, podjetjih in še bi lahko našteval, višje davke, nižje plače in
pokojnine. Zato v Sloveniji ustvarjamo okolje, da bodo ti ljudje prišli pred roko pravice,
pred policijo, tožilstvo in sodišča, kjer jim bodo izrečene pravične sodbe. Dobri
rezultati dela policije namreč kažejo, da v Sloveniji ne bo nedotakljivih in svetih krav,
ker smo pred zakonom vsi enaki in to naj bo jasno vsem. V Sloveniji naj bo jasno, da
nobeden od tistih, ki so nas okradli, ne bo varen, niti njegov denar v davčnih oazah v
tujini in sicer pred slovensko policijo, tožilstvom, sodišči, davčno inšpekcijo in
drugimi organi pregona. Pri pregonu gospodarskega kriminala in korupcije so imeli
policisti veliko težav z bankirji, ki so se, ko bi bilo treba policiji izročiti zahtevane
dokumente, izgovarjali na bančne tajnosti. Sedaj ni več tako, saj novo sprejeti zakon o
bančništvu nalaga bankirjem, da morajo izročiti policiji in tožilstvu vse dokumente v
zvezi s sumi kaznivega dejanja, ki ga preiskujejo v okviru bančnega sistema.«
Stran 1 od 7
Jaka Demšar, predsednik društva slovenskih kriminalistov je prav tako podal uradno izjavo,
katere zapis je bil objavljen v časopisni izdaji dnevnika Večer, dne 23.10.2013:
Citiram: »Ne delajmo si iluzij, da pri nas ne obstajajo različne kriminalno mafijske
združbe. Obstajajo, samo drugače jih imenujejo, včasih celo z evfemizmom, da gre za
nekakšne politične in gospodarske elite, ki so nas izmozgale in izropale, ob tem pa
nas drogirajo z nadvsem lepimi besedami o učinkovitosti privatizacije in nedotakljivi
zasebni lastnini, podprti s premalo domišljeno zakonodajo ( zemljiški dolg ).«
Navedena izjava ministra Gregorja Viranta jasno in utemeljeno dokazuje to, da moramo
zaradi gospodarskega kriminala in korupcije, kjer so posamezniki okradli drţavo za več
milijard evrov, sedaj davek plačevati vsi drugi, nedolţni drţavljani in smo zaradi njih tam, kjer
smo. Glede na to, da je minister Gregor Virant oseba, ki predstavlja vrh slovenske politike,
oseba, ki mora biti moralno in poklicno neoporečna ter oseba, ki zastopa celotno
zakonodajo, je njegovo izjavo vzeti kot resnično in utemeljeno, saj smatram, da brez osnov in
preverjenih dejstev tega ne bi izjavil. Enako velja za izjavo gospoda Jako Demšarja.
Spletni medij MMC RTV SLO je dne 12.5.2013 objavil članek z naslovom Razkrivanje
slovenskih lastnikov podjetij v davčnih oazah. V članku je navedeno, da bi naj najbogatejši
sloj svetovnega prebivalstva v davčnih oazah pred davki ali s podobnimi nameni skrival na
tisoče milijard dolarjev vredno premoţenje. Lastniki druţb s sedeţem v davčnih oazah.
Izkazalo se je, da so njihovi lastniki pogosto pripadniki vladajočih elit, bogati poslovneţi,
pomembne javne osebnosti. Med njimi pa je tudi kar nekaj Slovencev. Lastništvo podjetij v
davčnih oazah samo po sebi ni sporno oziroma nekaj nelegalnega. Sporno je le, če jih
lastniki uporabljajo denimo za davčne utaje, pranje denarja. Ali je zadeva legalna ali
nelegalna, je vprašanje za drţavne organe, ki so zadolţeni za to. Glede na dejstvo, da
ţivimo v svetu, kjer so bogatejši vedno bolj bogati, revni pa vedno bolj obuboţani, je
razkrivanje podjetij iz davčnih oaz prav gotovo v javnem interesu. Podjetja v davčnih oazah
se namreč pogosteje odpirajo s točno določenim razlogom. Do prvega srečanja pomembnih
Slovencev z davčnimi oazami je prišlo ţe ob osamosvojitvi. Denar, najmanj milijon in pol
nemških mark, iz trgovine z oroţjem je zagotovo končal na računu podjetja Cranex v
švicarskem mestu Zürich. Podjetje Cranex AG se je nekaj let pozneje, leta 1997, preselilo v
pol ure voţnje oddaljeno mesto Zug. V podjetju Cranex AG v tem malem mestu pa je po
uradnih švicarskih registrih ( tako povzema spletni medij MMC RTV SLO ) imel vodilno vlogo
Dušan Šešok, ki je bil predsednik druţbe. Kje je končal ta denar davkoplačevalcev, lahko bi
ga bilo še več, je treba še preiskati. V proračunu ga po uradnih evidencah ni. Pri trgovini z
oroţjem so se iz Slovenije in tudi drugih nekdanjih republik SFRJ-ja začele črpati ogromne
količine denarja, ki je končal na avstrijskih, švicarskih, madţarskih, nemških in britanskih
bankah. Od tam pa je le še korak do davčnih oaz. Dušan Sešok, trenutno je širši javnosti
poznan iz afere z mariborskimi radarji, kjer napoveduje, da bo toţil mariborsko občino za
prekinitev pogodbe za več kot 700 milijonov evrov, sodi med tisto peščico Slovencev, ki si je
med tranzicijo finančno močno opomogla ( navedba spletnega medija MMC RTV SLO ).
Osnovna hipoteza je, da so se politične elite okoristile s trgovino z oroţjem. Druga hipoteza
pa je, da so s prikrivanjem svojih dejanj onesposobile sodni sistem. Ţe leta 1994 so bili
zbrani vsi dokazi, da bi lahko kazensko preganjali nekatere najpomembnejše
osamosvojitelje. Februarja 1995 sta bila Janez Janša in Igor Bavčar kazensko ovadena
zaradi nedovoljene trgovine z oroţjem, skupaj z Ludvikom Zvonarjem, Francijem Kosijem,
Nikolajem Omanom ter mednarodnim trgovcem z oroţjem Konstantinom Dafermasom.
Kmalu nato so na toţilstvu, kjer je pomembno vlogo imela Barbara Brezigar, poskrbeli, da sta
bila Bavčar in Janša umaknjena iz kazenskega postopka. Razvoj tovrstne kulture, v kateri so
nekateri politiki nedotakljivi, saj so se, čeprav so policisti in kriminalistični inšpektorji zbrali
dovolj dokazov, zadeve ustavile na toţilstvu, ki bi moralo vloţiti obtoţnice, je tudi eden od
odgovorov na vprašanje, zakaj je danes Slovenija v takšnem poloţaju, kot je. Pravna varnost
je za tiste, ki premorejo milijone, drugačna od drugih drţavljanov, čeprav naj bi bili vsi enaki
pred zakonom.
Stran 2 od 7
Evroposlanka Tanja Fajon je v razpravi v Odboru CRIM ocenila, da bi z denarjem,
pridobljenim iz davčnih utaj in izogiba plačilu davka v Sloveniji iz leta 2009, lahko štirikrat
napolnili proračune ministrstev za šolstvo in šport, kulturo ter visoko šolstvo, znanost in
tehnologijo.Vsota iz neplačanih davkov znaša kar 108 odstotkov izdatkov za javno zdravstvo
navaja evropska poslanka Fajonova. V davčne oaze je iz Slovenije leta 2010 odteklo 1,64
milijarde evrov. Skoraj 14 milijonov evrov so nakazali t.i. ljudje z najniţjimi prihodki. V letu
2010 je v 42 davčno ugodnejših območij nakazila izvedlo 4.493 fizičnih in 5.000 pravnih
oseb,” je v intervjuju marca 2012 povedala Mojca Centa Šircelj, nekdanja direktorica
republiške davčne uprave (DURS). Gre za odlive z računov, ki so odprti pri slovenskih
bankah, na račune pri bankah v katerikoli drugi drţavi. Povedala je osupljiv podatek, da je
bilo v letu 2010 v povprečju vsak dan 200 nakazil v skupni vrednosti 4,5 milijona evrov. Ob
tem se je začudila, da so v te podatke zajeti tudi zavezanci iz najniţjega dohodninskega
razreda, ki so izvedli za 5,3 milijona evrov nakazil. “V Sloveniji so v letu 2010 kar 8,3 milijona
evrov nakazil izvedli zavezanci, za katere informativni izračun dohodnine sploh ni bil
sestavljen, se pravi, da so uradno pod dohodkovnim pragom”, je dejala Centa –Šircelj v
intervjuju januarja 2012. V okoliščinah, ko v Sloveniji tretjina staršev s teţavo kupuje šolske
potrebščine za svoje otroke, ko je skoraj petina prebivalstva revna, ko manjša podjetja, ki v
pomanjkanju priloţnosti kljub dobrim idejam in kvalitetnim kadrom le steţka preţivijo, ko so
upokojenci zadovoljni ţe če prejemajo 400 evrov pokojnine in izobraţeni perspektivni kadri
iščejo delo v tujini, so takšni argumenti milo rečeno nevzdrţni. Razen tega so ti posamezniki
ali skupine premoţenje ustvarili v matični drţavi (Sloveniji) kjer uporabljajo vse javne,
pogosto brezplačne storitve od infrastrukture do zdravstvenih, izobraţevalnih in drugih
storitev. S tem ko denar prenesejo v davčne oaze, prelagajo breme javnih stroškov na
ostale, povečini manj premoţne prebivalce, ki plačujejo davke po nacionalni zakonodaji.
Pohlep nekaterih slovenskih skupin in posameznikov, ki jim ni mar za solidarnost do
slovenske drţave in/ali njenih prebivalcev je začudujoč. Denar, ki bi se v bankah v Sloveniji
lahko investiral v naloţbe slovenskih podjetij, kroţi po davčnih oazah in tujih investicijah.
Slovenski uporabniki davčnih oaz si pri tem manejo roke ob maksimiziranju dobičkov in
plačevanju niţjih davkov v drugih drţavah.
Iz različnih pisanih in spletnih medijev je mogoče razbrati, da Banka Slovenije pojasnjuje,
kako je portfelj vseh bank sestavljen iz 18 milijard kreditov. Ko se je začela kriza, se je
povečala plačilna nedisciplina, s tem pa tudi slabitve bank. Če jih je bilo leta 2007 samo 161
milijonov evrov, jih je bilo leta 2011 ţe 1,2 milijarde evrov. Najbolj pa izstopajo prav tri
največje drţavne banke – NLB, NKBM in Abanka. "Po ocenah Banke Slovenije je 31. maja
lani NLB imel za 878 milijonov evrov izkazanih slabitev, NKBM jih je imel za 229,4 milijona,
Abanka pa za 251,8 milijona evrov," poroča revija Reporter. Navaja še, da je med 50
največjimi dolţniki NLB-ja 25 teh ţe v stečaju, pri dolţnikih NKBM-ja jih je med 50 največjimi
kar 29 v stečaju, Abanka pa ima 21 stečajnikov. Če je denar od stečajnikov skoraj izgubljen,
utegne biti izgubljen tudi denar od kreditov podjetjem, ki sicer še "ţivijo", so pa njihove
obveznosti do bank označene z zelo tveganima ocenama C in D. Daleč pred vsemi je Merkur
z 285 milijoni evrov, sledijo pa kranjska Sava (235,7 milijona evrov), Pivovarna Laško (181,4
milijona evrov), ACH (126,4 milijona evrov) in T-2 (124,9 milijona evrov). Največ dolga
seveda pade na pleča treh največjih drţavnih bank. Največ pa podjetja dolgujejo NLB-ju.
Njeni največji dolţniki v segmentu slabih terjatev so: SCT (207,8 milijona evrov), Zvon 1
holding (207,1 milijona evrov), Energoplan (138,9 milijona evrov), Vegrad (135,3 milijona
evrov) in Primorje (127,9 milijona evrov). Za slovenske razmere je to velik finančni zlom.
Doktor Matej Lahovnik, ekonomist in bivši gospodarski minister navaja, da bo reševanje,
oziroma sanacija dveh zasebnih bank, Factor banke in Probanke bremenilo slovenske
davkoplačevalce. Izbrani model likvidacije obeh bank v Sloveniji sproţa kar nekaj za
drţavljane zelo perečih vprašanj. Najprej, ali je prav, da je vlada zagotovila kar milijardno
poroštvo za sanacijo bank, ki sta v zasebni lasti, in kakšno sporočilo je s tem poslala ljudem?
Navsezadnje vlada s tem spodbuja moralni hazard in podrţavlja izgube, ki so jih ustvarili
zasebni upravljavci bank. Zasebne banke bi morali najprej reševati lastniki, nato imetniki
Stran 3 od 7
bančnih obveznic in na koncu tudi deponenti večji zneskov, nad 100.000 evrov, nikakor pa
ne drţavljani. Lahovnik se sprašuje, ali je logično, da namesto lastnikov banko sedaj rešujejo
drţavljani, ki jim vlada dviguje davke, tistim v javnem sektorju pa zniţuje plače. Finančni
minister Čufer je še pred dnevi, na blejskem forumu, izjavljal, kako bo treba dodatno zategniti
pas. Pred tem je omenjal tudi moţnost zniţanja pokojnin in socialnih transferjev, čeprav po
javno dostopnih podatkih kar 45 odstotkov upokojencev prejema manj kot 500 evrov
pokojnine. Po drugi strani pa je vlada namenila milijardno poroštvo za reševanje dveh
zasebnih bank, ki sta v preteklosti financirali vrsto tajkunskih poslov. Ob tem nihče v vladi ni
problematiziral predhodne prakse lastnika ene izmed bank, ki je raje izplačal denar za
dividende, kot pa da bi ga bil namenil reševanju svoje banke. Stranke vladne koalicije se
razhajajo v tem, kaj je primerneje. Ali da se dodatno dvignejo davki in prispevki in se s tem
še poslabša poslovno okolje podjetij. Ali pa se še ostreje zareţe v javno porabo in v socialne
pravice drţavljanov. Skoraj dnevno lahko spremljamo burne polemike, kje in na čigav račun
bi lahko še zarezali v javne izdatke. Zato je toliko bolj presenetljivo, s kakšno lahkotnostjo je
vlada odločila, da bo v imenu drţavljanov jamčila za obveznosti dveh manjših zasebnih bank,
pri čemer je velika verjetnost, da bo del poroštva tudi unovčen in bo tako postal neposredni
strošek vseh drţavljanov.
Skrbni pregled NLB je terjatve banke razvrstil v tri skupine: neproblematične, ki se redno
odplačujejo, tako imenovane rumene terjatve, kjer so zamude pri plačilih, a se ta lahko z
ustreznim prestrukturiranjem izvedejo, in tako imenovane rdeče terjatve, ki se jih najbrţ ne
bo dalo izterjati. Kot je poročal Pop TV, ki je pridobil rezultate skrbnega pregleda, je na
seznamu 20 podjetij, ki so dobila največje tvegane kredite ter tako povzročila banki največ
teţav, med drugim je na seznamu precej gradbincev. Pri posojilih SCT je pričakovana izguba
za banko 84 milijonov evrov, pri Vegradu 85 milijonov evrov, pri Primorju 72 milijonov evrov,
pri Kraškem zidarju pa 23 milijonov evrov. Zaradi posojil druţbi Viator&Vektor v NLB
pričakujejo izgubo v višini 51 milijonov evrov, zaradi posojil Istrabenzu pa 20 milijonov evrov.
Za tretjino tako imenovanih rdečih terjatev so bile rezervacije ţe oblikovane, za tretjino pa jih
je po mnenju izvajalcev skrbnega pregleda moţno unovčiti iz zavarovanj, vezanih na
posojila. Merkur, ki je za razliko od prej naštetih sicer v kategoriji rumenih kreditov, je na
seznamu 20 podjetij, ki so dobila najbolj rizične kredite, pričakovana izguba pa znaša 23
milijonov evrov. Med gradbinci so na seznamu še Energoplan, GPG, Vektra cestno podjetje,
Konstruktor. Pri ţe omenjenem cerkvenem Zvonu je ocenjena pričakovana izguba za NLB na
seznamu največja, in sicer 126 milijonov evrov. Pop TV na seznamu navaja še sarajevsko
pivovarno, pa Ram Invest Igorja Jurija Pogačarja, ki je znan po oddaji stavbe za Nacionalni
preiskovalni urad prejšnji vladi. Zaradi kreditov Pogačarju lahko NLB ostane brez 23
milijonov.
Bine Kordeţ, bivši direktor Merkurja postavlja vprašanja in analizira zlom cerkvenih skladov.
Odprto je vprašanje izgubljenih milijonov v cerkvenih skladih Zvon ena in Zvon dve.
Obstajata dve tudi zelo ključni vprašanji. Kot prvo je zanimiv sam znesek, kjer lahko
zasledimo številke od 800 milijonov do 1,8 milijarde evrov, kot da je nekaj sto milijonov več
ali manj popolnoma nepomembno. Prav tako pa se redko kdo ukvarja z dilemo, kje naj bi ta
denar pravzaprav bil! Je bil ukraden, ga je kdo dobil, se je z njim kdo okoristil, ga je moţno
dobiti nazaj. Upravljavci sklada Zvon ena in Zvon dva so v času gospodarske rasti,
optimističnih pričakovanj o rasti vrednosti podjetij ter preseţnih finančnih sredstev, videli
priloţnost v dodatnih naloţbah ter nakupih podjetij. Seveda na kredit. In banke so jim na 100
milijonov kapitala radodarno odobrile še kakih 500 milijonov kreditov za svojo ekspanzijo v
povečanje lastniških deleţev in obvladovanje podjetij na eni strani (npr. Helios, Cinkarna,
Mladinska knjiga, Rogaška, Abanka ), na drugi pa za nove naloţbe, največ v
telekomunikacijsko podjetje T-2, pa tudi za nekatere turistične projekte na Hrvaškem ter
razna posojila. A prišla je kriza in vrednost naloţb, premoţenja skladov je močno padla.
Najprej gre za naloţbe v podjetja, kupljene po relativno visokih cenah, katerih vrednost se je
v času krize precej zniţala. Podobno kot velja npr. za delnice Krke, če so bile kupljene po
120 evrov, danes pa so vredne le 50 evrov. Ključno pri tem je, kako je bil nakup financiran.
Stran 4 od 7
Če so bile delnice kupljene z lastnimi viri, potem pač lastnik lahko čaka na ponovno rast in
povečanje svojega premoţenja, v primeru nakupa na kredit pa je vprašanje ali so
kreditodajalci (banke) pripravljene čakati do morebitne ponovne rasti. Od skupne vrednosti
naloţb obeh skladov v višini 600 milijonov evrov (100 milijonov začetnega kapitala in 500
milijonov bančnih kreditov – NLB, Gorenjska banka, Abanka, NKBM…) je bilo za te nakupe
angaţiranih pribliţno 370 milijonov evrov, katerih vrednost je danes mogoče samo še 100
milijonov. Druga pomembna naloţba je bila investicija v podjetje T2 in glede na kasnejša
dogajanja (prisilno poravnavo), je projekt zgrešena poslovna odločitev, v kateri sta sklada
Zvon izgubila celotni vloţek v višini okoli 150 milijonov evrov. Glede na vrednost gre
vsekakor za enega največjih propadlih projektov. Vprašanje je, ali je šlo samo za napačno
predvidevanje ali pa so v ozadju še kakšni drugi razlogi. Tretji del naloţb pa so še nekatere
druge investicije, prvenstveno turističnega značaja ter razna dana, a nevrnjena posojila,
katerih razloge, izgube in pot denarja je vsekakor smiselno preveriti. Okvirna ocena izgub na
tem delu se giblje okoli 80 milijonov evrov. Bine Kordeţ vidi sodelovanje tako cerkve kot
lastnika, bank kot financerjev celotne zgodbe ter tudi preostalih malih delničarjev, ki niso
ţeleli izstopiti, preprosto kot posledico optimističnega pričakovanja nadaljnje rasti
gospodarstva, povečevanja vrednosti premoţenja ter priloţnosti za zasluţek ( pohlep ). Ko
pa je pričela vrednost premoţenja (naloţb) padati in propadati, pa so se soočili z izgubami.
Lastniki (cerkev, mali delničarji) jih seveda trpijo sami, pri bančnih pa mora vstopiti tudi
drţava (davkoplačevalci).
Na podlagi vsega zgoraj navedenega ugotavljam, da so v večjem delu od osamosvojitve
Republike Slovenije, posamezniki in zdruţbe iz tako imenovane elite ( politiki, gospodarski
subjekti ) načrtno izvrševali v uvodu navedena kazniva dejanja, pri čemer so povzročili
materialno škodo drţavi Sloveniji in nam drţavljanom Slovenije ( davkoplačevalcem ) v
neugotovljeni višini. V javnosti se omenjajo različne vsote in sicer bi naj bilo v davčnih oazah
opranega in utajenega slovenskega denarja cca. od 53 milijard pa celo do 300 milijard eurov
( povzeto iz spletnih in tiskanih medijev ). Tudi nepovrnjenih slabih kreditov bi naj bilo za cca.
2 milijardi eurov ali več. Če so te vsote realne, potem bi ob vrnitvi le teh Slovenija poplačala
vse zunanje dolgove in nadaljnja desetletja ţivela v blagostanju.
Sem eden od cca. 2 milijona drţavljanov Slovenije, ki sem oškodovan z navedenimi
kaznivimi dejanji. Po 146/I-II. členu ZKP sem kot fizična oseba dolţan naznaniti vsako
kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolţnosti, drţavni toţilec pa je po 20. členu ZKP
dolţan začeti kazenski pregon, če nekdo poda utemeljen sum, da je storjeno kaznivo
dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolţnosti, v kolikor zakon ne določa
drugače. Prav tako 148/I člen ZKP določa, da morajo organi pregona narediti vse potrebno,
da se izsledi storilec kaznivega dejanja, da se storilec ali udeleţenec ne skrije ali ne
pobegne, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti
dokaz in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo
kazenskega postopka. Prav tako 96. člen ZKP določa, da se oškodovancu kot toţilcu smejo
naloţiti v plačilo samo tisti stroški, ki so nastali po tem, ko je prevzel pregon od drţavnega
toţilca, do tedaj nastali stroški pa obremenijo proračun. V podani kazenski ovadbi gre za
kazniva dejanja, ki se vsa preganjajo po uradni dolţnosti in ne na predlog ali zasebno toţbo.
Iz dosedanjih ugotovitev preiskovalnih organov, medijev, preiskovalnega novinarstva, raznih
političnih in drugih analitikov je evidentno, da je bila drţava Slovenija v zadnjih dvajsetih letih
pokradena in s tem potisnjena v stanje, v kakršnem smo ta trenutek. V kolikor bodo
ugotovitve Okroţnega drţavnega toţilstva in drugih preiskovalnih organov nasprotujoče
mojim, potem je zakonodaja nesporno sestavljena in prirejena tako, da legalno omogoča
tovrstno početje, oziroma izvrševanje kaznivih dejanj posameznikom in zdruţbam. V tem
primeru zahtevam, da se kazensko preganja vse snovalce, predlagatelje in sprejemalce te
kazenske zakonodaje.
Stran 5 od 7
S podano kazensko ovadbo naznanjam kot posameznik oškodovanec utemeljen sum
izvrševanja v uvodu navedenih kaznivih dejanj zoper neznane storilce. Po Zakonu o
kazenskem postopku ste zaradi tega dolţni izslediti storilce in jih procesuirati. V danem
primeru bo ta preiskava zahtevala veliko dela, zbiranja obvestil in materialnih dokazov,
vendar gre za dobrobit, pravico in zaupanje v pravno drţavo mene kot posameznika
oškodovanca in dveh milijonov drţavljanov R Slovenije. Ne zmoremo več spremljati propada
naše drţave ob ugotovitvah in dejstvu, da posamezniki in hudodelske zdruţbe »elite« pred
našimi očmi ropajo našo drţavo in s temi kriminalnimi dejanji posredno in neposredno davek
plačujemo preostali nedolţni drţavljani. Zavedam se, da s to kazensko ovadbo ne
utemeljujem izvršenih kaznivih dejanj s konkretnimi imeni in priimki ter konkretnimi kaznivimi
dejanji, je pa dobra osnova, da se sprovede en širok proces preiskovanja propadanja naše
drţave zaradi navedenih vzrokov.
Čas je, da tudi drţavljani posamezniki pokaţemo, da nam ni vseeno za našo drţavo, še
posebej, ker to ropanje neposredno vpliva na nas same, našo eksistenco, fizični, materialni
in psihološki status. Z vsem zgoraj navedenim smo edini oškodovanci mi drţavljani
davkoplačevalci. Preiskovalni organi imate popolnoma vse vzvode, pooblastila, da pričnete
preiskovati in procesuirati vse, ki rušijo naš sistem. Kazenska zakonodaja je popolnoma
jasna, določa, kaj kdo sme in česar ne ter kakšne so sankcije. V kolikor so domneve o višini
utajenega in opranega denarja v davčnih oazah vsaj deloma resnične, je potrebno ta denar
in premoţenje vrniti tja, kamor spada. Tudi za denar in premoţenje iz slabih kreditov, ki ga je
za nekaj milijard eurov, velja enako. To vam nesporno omogoča Zakon o kazenskem
postopku v členu 74., ki pravi da nihče ne more obdrţati premoţenjske koristi, ki je bila
pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega. Tudi člena 75. In 77. ZKP sta jasno berljiva
in razumljiva ter preiskovalnim organom narekujeta, da se:
75. člen - (1) Storilcu ali drugi prejemnici oziroma prejemniku (v nadaljnjem besedilu:
prejemnik) koristi se odvzamejo denar, dragocenosti in vsaka druga premoţenjska korist, ki
je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, če pa mu jih ni mogoče odvzeti, se
mu odvzame premoţenje, ki ustreza premoţenjski koristi.
(2) Če storilcu ali drugemu prejemniku koristi ni mogoče odvzeti premoţenjske koristi ali
premoţenja, ki ustreza premoţenjski koristi, se mu naloţi, da mora plačati denarni znesek, ki
ustreza tej premoţenjski koristi. Sodišče sme v upravičenih primerih dovoliti, da se lahko
denarni znesek, ki ustreza premoţenjski koristi, plača tudi v obrokih, pri čemer pa rok plačila
ne sme biti daljši od dveh let.
(3) Premoţenjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, se lahko odvzame
tudi tistim, na katere je bila prenesena brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski
vrednosti, če so vedeli ali bi bili mogli vedeti, da je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali
zaradi njega.
(4) Če je bila premoţenjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega,
prenesena na bliţnje sorodnike storilca kaznivega dejanja (razmerja iz 224. člena tega
zakonika), ali če je bilo zaradi onemogočanja odvzema premoţenjske koristi po prvem
odstavku tega člena na te osebe preneseno kakšno drugo njegovo premoţenje, se jim
odvzame, razen če dokaţejo, da so zanj plačali dejansko vrednost.
77. člen - Če je bila s kaznivim dejanjem ali zaradi njega pridobljena premoţenjska korist
pravni osebi, se ji taka korist odvzame. Pravni osebi se odvzame tudi premoţenjska korist ali
premoţenje, ki ustreza premoţenjski koristi, če ga osebe, navedene v prvem odstavku 75.
člena tega zakonika, prenesejo nanjo brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski
vrednosti.
Podatek, da je več kot 120.000 drţavljanov Slovenije brez redne ali začasne zaposlitve, da
ima več kot dve tretjini zaposlenih drţavljanov Slovenije osebni dohodek pod povprečjem,
neto osebni dohodek polovice pa je pod 896,00 euri, je alarmanten in skrb vzbujajoč. Na
drugi strani si elita deli enormne zneske ter skupaj z denarjem v davčnih oazah in pri
posameznikih, ki so ga utajili, predstavlja groţnjo za nadaljnji obstoj naše drţave Slovenije(
nesprejemljivih in nerazumljivih se mi zdi milijon eurov odpravnine predsedniku uprave NLB
Kramarju pred leti ).
Stran 6 od 7
Velik del davkoplačevalcev smo danes zaradi tega na robu sprejemljivega, nekateri na robu
eksistence in preţivetja. Izgovorom, da je temu kriva globalna kriza, ki je zajela celoten svet,
ni moč verjeti, vsaj dokler je znano, kdo in na kakšen način je pokradel Slovenijo ter kje in
koliko je tega premoţenja. Če bi vsaj del tega premoţenja uspelo pridobiti nazaj, današnje
krize ne bi bilo.
Zato prosim, da mojo kazensko ovadbo vzamete resno ter poskušate iz nje izluščiti vse, kar
je moţno uporabiti pri nadaljnjem preiskovanju navedene kriminalitete.
Stanje v naši drţavi je v zadnjem letu tako naelektreno, da je potrebna samo iskra in prišlo
bo do nasilne revolucije drţavljanov, vzrok pa je ţal vse to, kar zgoraj opisujem. Tega ne
smemo dovoliti, vsako nasilje je nepotrebno, nesprejemljivo in ne prinese dodane vrednosti
na kratek ali dolgi rok. Vse več je protestov, vstaj po celotni Sloveniji, kjer drţavljani
izkazujemo nestrinjanje s sedanjim stanjem v drţavi, izkazujemo pa tudi nemoč, da bi na ta
način uspeli premakniti voz iz mrtve točke.
Zato ţelim, da bi čimveč drţavljanov tudi na ta način, kot ga sedaj jaz prezentiram, pokazalo,
da nam je mar za našo drţavo in vse nas drţavljane, ki smo po ustavi osnovni in
nenadomestljivi člen te institucije. Z obravnavo te kazenske ovadbe in morebiti podobnih
kazenskih ovadb v prihodnosti, se bo videlo, kako deluje in ali sploh obstaja pravni red v naši
drţavi. V kolikor bo zavrnjena kot neutemeljena in neargumentirana, potem se bomo
vprašali, ali je to res to, kar se pričakuje od zakonodajne veje oblasti in pravne drţave.
V danem primeru podajam kazensko ovadbo po neznanih storilcih, čeprav so v javnosti
priimki in imena osumljenih splošno znani. Zato pričakujem, da boste s preiskavami uspešno
identificirali in posledično procesuirali kar največ osumljencev in smatram, da je lepša in
človeka vredna prihodnost naše drţave in vseh drţavljanov v vaših rokah.
V tem začaranem krogu propadanja naše drţave smo vsi drţavljani oškodovani, vendar
ugotavljam, da je skoraj nemogoče vsaj pribliţno določiti višino te škode. Koliko je izgubil
vsak posameznik z niţanjem osebnih dohodkov, niţanjem pokojnin, višanjem davkov,
višanjem cen vseh osnovnih potrebščin in drugih artiklov, ki jih drţavljani potrebujemo za
ţivljenje? Nemogoče je določiti natančno vsoto, zato podajam pavšalni odškodninski
zahtevek v višini 30.000,00 EUR zaradi oškodovanja mene kot drţavljana R Slovenije s
storitvijo zgoraj navedenih kaznivih dejanj, izjavljam pa, da bom polovico te vsote javno in
osebno izročil večim pomoči najbolj potrebnim osebam v sorazmernem deleţu.
V kolikor mi bo toţilstvo ali sodišče kljub zakonskim določbam iz 96. člena ZKP odredilo
plačilo kakršnihkoli sodnih stroškov ali takse, potem odstopam od te kazenske ovadbe, saj
finančnih sredstev za to v teh kriznih časih nimam.
S spoštovanjem!
Ime in priimek:………………………..
Priloge:
1 x kazenska ovadba
Poslano:
1 x naslovnik
1 x lasten arhiv
Stran 7 od 7