REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE Generalni davčni urad Šmartinska cesta 55, p.p. 631, 1001 Ljubljana T: 01 478 29 39 F: 01 478 29 47 E: [email protected] www.durs.gov.si Vmesno poročilo Davčne uprave Republike Slovenije o ciljnem nadzoru poslovanja z davčno bolj ugodnimi območji Ljubljana, marec 2014 1/9 1. Uvod Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: davčna uprava) objavlja drugo vmesno poročilo projekta ciljnega nadzora poslovanja z davčno bolj ugodnimi območji na podlagi velikega interesa javnosti in zaveze v vmesnem poročilu iz oktobra 2012, da bo v marcu 2014 predstavljeno končno poročilo projekta. Poročilo je pripravljeno na podlagi podrobnih analiz pridobljenih podatkov in usmeritev, ki si jih je zastavila projektna skupina znotraj davčne uprave. Davčna uprava je tako kot je opredelila že v prvem vmesnem poročilu nadaljevala z vsemi zastavljenimi aktivnostmi in glede na aktualna dogajanja in ugotovitve analiz dodala še nekatere druge aktivnosti. Davčna uprava je posamezne rezultate in o konkretnih vprašanjih s področja projekta obveščala javnost glede na izražen interes posameznih medijev in hkrati sodelovala s svojimi prispevki na srečanjih oziroma predavanjih združenj ali nevladnih organizacij. Tudi v prihodnje bo nadaljevala z obveščanjem javnosti v zvezi z nadaljnjimi postopki nadzora, ugotovitvami in tudi učinki v smislu javno-finančnih prihodkov, predvsem pa bo tudi razkrivala splošne ugotovitve glede nepravilnosti, ki smo jih oz. ki jih bomo odkrili. Pri tem upamo, da bo tovrsten način delovanja privedel do povišanja prostovoljnega plačevanja davčnih obveznosti oz. do zmanjšanja fiktivnega poslovanja z davčno bolj ugodnimi območji. Slednje pa je tudi eden od razlogov, da javno objavimo drugo vmesno poročilo, ki predstavlja aktivnosti davčne uprave, hkrati pa omogoča tudi podlago za morebitne dodatne analize, ki bi bile v javnem interesu. Projekt je zastavljen dolgoročno, rok za dokončanje projekta je bil predviden za marec 2014. Glede na javni interes, aktualno problematiko in seveda na podlagi rezultatov opravljenih davčnih nadzorov smo ugotovili, da je potrebno s projektom nadaljevati. Pri tem je davčna uprava sledila tudi mednarodnim aktivnostim in trendom na področju preprečevanja davčnih utaj in davčnega izogibanja z uporabo davčno ugodnejših območij. Poslovanje z davčno ugodnejšimi območji ni prepovedano, vendar pa je pri svojem delu prek projekta davčna uprava, enako kot tudi drugi davčni organi združeni v OECD in IOTO, ugotovila, da se ta območja uporabljajo za kršitev davčnih predpisov, davčna izogibanja in davčne utaje. Pri tem se tovrstnih območij ne poslužujejo zgolj velike multinacionalke, temveč tudi manjša podjetja in fizične osebe z načinom prikrivanja dohodkov ali skrivanja premoženja. Razlogi za uvedbo ciljnega nadzora in cilji projekta ostajajo enaki, kot so bili predstavljeni že v vmesnem poročilu v oktobru 2012. Poslovna upravičenost projekta pa se izkazuje skozi rezultate in aktivnosti davčnega organa v času trajanj projekta. Glede na to, da so bili rezultati aktivnosti do septembra 2012 podani že v vmesnem poročilu iz oktobra 2012, v nadaljevanju davčni organ predstavlja nadaljnje aktivnosti, ki so se izvajale v obdobju od oktobra 2012 do februarja 2014. 2/9 2. Postopki oz. aktivnosti, ki jih je davčna uprava izvedla v obdobju od oktobra 2012 do februarja 2014 Davčna uprava je nadaljevala z izvajanjem davčnega nadzora nad poslovanjem davčnih zavezancev, ki opravljajo različne transakcije z družbami s sedežem na davčno ugodnejših področjih ali prek računov odprtih na teh območjih ali uporabljajo druge oblike delovanja z območji z davčno ugodnejšo obravnavo zgolj in samo z namenom zmanjšanja davčnega bremena in posledično izogibanja in utajevanja davčnih obveznosti. Pri tem nadzor ni bil omejen zgolj na pravne osebe, ampak tudi na transakcije, ki so jih z davčno ugodnejšimi področji vršile fizične osebe. Davčna uprava je na podlagi 39. člena Zakona o davčnem postopku sama pridobila podatke bank za obdobje do konca leta 2012. Pri tem gre za podatke: - o prilivih, ki so jih pravne osebe, samostojni podjetniki in fizične osebe (rezidenti in nerezidenti) prejeli na transakcijske račune iz računov, katerih imetniki so subjekti z davčno ugodnejših območjih ali iz računov odprtih na davčno ugodnejših področjih in - podatke o odlivih, ki so jih pravne osebe, samostojni podjetniki in fizične osebe (rezidenti in nerezidenti) opravili (prek TRR ali prek denarnih nakazil) na račune prejemnikov nakazil s sedežem v davčno ugodnejših območjih ali na račune v davčno ugodnejših območjih. Davčni nadzori pa se niso izvajali zgolj na podlagi analize bančnih transakcij, ampak tudi glede na informacije, ki jih davčni organ pridobil od drugih državnih organov in na podlagi informacij objavljenih v medijih. V okviru projekta so se spremljale tudi informacije, ki so se nanašale na odkritja neodvisnih preiskovalnih novinarjev. Pri tem pa je potrebno ponovno poudariti, da zgolj udeležba posameznega davčnega zavezanca v kapitalu družbe s sedežem v davčno ugodnejšem območju ali pa imetništvo bančnega računa na teh področjih, še ne prejudicira kršitve davčnih predpisov. Pomeni pa dolžnost davčnega zavezanca, da tovrstne podatke prijavi davčnemu organu. V tem kontekstu so bila poslana opozorila zavezancem za davek, fizičnim osebam, za katere je davčni organ razpolagal s podatki, da imajo odprt račun na davčno ugodnejših območjih in tega računa niso prijavili davčnemu organu, da morajo skladno z določili Zakona o davčni službi podatek prijaviti pri davčnemu organu, v nasprotnem primeru gre za prekršek zavezanca za davek. Ker gre v okviru projekta za obravnavo zavezancev za davek na različnih nivojih, t.j. od fizičnih oseb, ki niso pravilno prijavili svojih podatkov o računih do goljufivih shem davčnega utajevanja, smo sprejeli odločitev, da se najtežje oblike kršitve davčnih predpisov z uporabo davčno ugodnejših območij prenesejo v delovno področje nove organizacijske enote, ki je organizirana na nivoju Generalnega davčnega urada, t.j. Sektorja za preiskave. Ta je začel s svojim delovanjem 1. 1. 2014 in bo v okviru postopka preiskave obravnaval najhujše oblike utaj in izogibanja davčnim obveznostim. 3/9 3. Davčno ugodnejša območja Davčna uprava je pred podajo zahtevka slovenskim bankam pripravila seznam področij, ki smo jih opredelili kot tvegana. Od bank smo zahtevali pridobitev podatkov o transakcijah z različnimi rizičnimi območji. Seznam teh smo določili glede na pretekle izkušnje v nadzorih, glede na informacije o uporabi posameznih območij za namene davčnega izogibanja iz razlogov ugodne davčne obravnave posameznih prihodkov države oziroma tistih s katerimi ni vzpostavljen primeren sistem izmenjave podatkov in iz objavljenega seznama držav na podlagi določil Zakona o davku od dohodka pravnih oseb. Podatki, s katerimi razpolaga davčna uprava po posameznih obdobjih so razvidni iz spodnjega prikaza. 2009 2010 2011 in 2012 Odlivi Odlivi in prilivi Odlivi in prilivi PO, SPP PO, SPP, FO PO, SPP, FO 29 držav 42 držav 46 držav Subjekti imajo sedež v državi z davčno bolj ugodnim okoljem Subjekti imajo sedež v državi z davčno bolj ugodnim okoljem Subjekti imajo sedež (račun odprt) v državi z davčno bolj ugodnim okoljem Transakcija z »off–shore« območjem zajema odlive iz transakcijskih računov ter prilive na transakcijske račune, ki so odprti pri slovenskih bankah, in sicer iz oziroma na račune, odprte v katerikoli drugi državi, če ima imetnik tega računa sedež v državi z davčno bolj ugodnim okoljem. To na primer pomeni, da davčna uprava razpolaga tudi s podatki o nakazilu, ki ga neka slovenska pravna oseba izvede na račun avstrijske banke v Avstrijo, pri čemer je imetnik računa pravna oseba s sedežem v Lihtenštajnu, ali pa recimo na Bahamih. Davčna uprava ne želi razkriti celotnega seznama držav oz. območij, ki so vključene v nadzor, saj bi to omejilo cilje projekta oziroma dalo »navodila« davčnim zavezancem v smislu izogibanja plačilu dajatev. Poleg tega bi ti podatki, skupaj s podatki o vsoti prilivov in odlivov v te države v javnosti porajali nepravilne zaključke o obsegu transakcij, ki predstavljajo kršitve predpisov v obdavčenju. V nadaljevanju podajamo zgolj obseg transakcij s tistimi davčno ugodnejšimi okolji, ki se nahajajo na javno objavljenem seznamu Ministrstva za finance. 4/9 Med državami na seznamu Ministrstva za finance, v katerih je splošna oziroma povprečna povpre nominalna stopnja obdavčitve čitve dobi dobička ka družb nižja od 12,5% (pri tem pa to niso nis države članice EU) so: 1. Bahami, 2. Barbados, 3. Belize, 4. Brunej, 5. Dominikanska Republika, 6. Kostarika, 7. Liberija, 8. Lihtenštajn, 9. Maldivi, 10. Maršalovi otoki, 11. Mauritius, 12. Oman, 13. Panama, 14. Saint Kitts in Nevis, 15. Saint Vincent in Grenadines, 16. Samoa, 17. Sejšeli, 18. Urugvaj in 19. Vanuatu. Obseg transakcij z zgoraj navedenimi območji obmo v obdobju 2010 do 2012 je razviden iz tabele v nadaljevanju: 5/9 4. Skupni rezultati davčnega nadzora Postopki davčnega nadzora so potekali tako kot v predhodnih obdobjih tudi v obdobju, ki ga zajema to vmesno poročilo. Skupni rezultati vseh opravljenih nadzorov za obdobje od oktobra 2012 do februarja 2014 so razvidni iz prikazane tabele. število pregledov z učinkom 272 delež 100 obračunan davek 36,76% 13.155.270,82 EUR Iz prikaza v tabeli izhaja, da so bile v dobri tretjini primerov pri zavezancih za davek ugotovljene nepravilnosti, od katerih je bilo odmerjenih dodatnih dobrih 13 mio EUR davkov, pri čemer gre za različne vrste nepravilnosti in različne oblike obdavčitve ne zgolj iz transakcij, ki se nanašajo na davčno ugodnejša območja. Kot je že davčna uprava v več primerih predstavitve rezultatov v nadzorih s projekta poudarila, je pri zavezancih za davek, ki poslujejo z davčno ugodnejšimi območji, mogoče zaznati tveganja tudi na področju nepravilnega obračunavanja davka na dodano vrednost ali pa druge nepravilnosti. Davčni nadzori so se v okviru projekta vršili na različnih nivojih, in sicer tako pri gospodarskih subjektih in drugih pravnih osebah kot tudi pri fizičnih osebah, kjer so bile izvedene še nekatere druge aktivnosti, ki se nanašajo na obveznost prijave odprtih računov v tujini. Eden od ciljev projekta je tudi vzpodbujanje prostovoljnega plačevanja davčnih obveznosti. Davčna uprava zato tudi spremlja rezultate prejetih samoprijav zavezancev za davek. Pri tem je glede na obseg izvedenih nadzorov odstotek vloženih samoprijav nizek, saj je le 18 zavezancev za davek v obdobju od oktobra 2012 do februarja 2014 vložilo samoprijavo oziroma predložilo obračun. Zato je davčna uprava z aktivnostmi v drugi polovici leta 2013 poskušala dvigniti zavest zavezancev za davek za izpolnjevanje davčnih obveznosti in bo z aktivnostmi na tem področju tudi nadaljevala. a. Rezultati davčnega inšpekcijskega nadzora Rezultati davčnega inšpekcijskega nadzora se nanašajo predvsem na davčne inšpekcijske nadzore zavezancev, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo, to so pravne osebe in v manjši meri samostojni podjetniki. Ti so prikazani v spodnji tabeli: število pregledov Z učinkom 157 Delež 67 42,68% Dajatve v breme 12.844.982,11 EUR Vsebinsko se ugotovljene nepravilnosti pri davčnem inšpekcijskem nadzoru nanašajo na: nepravilno stopnjo pri obračunavanju davčnega odtegljaja, nepriznavanje odhodkov zaradi prikazovanja navideznih poslov (navidezne storitev, navidezna vračila are, provizije), nepravilno izkazovanje prihodkov iz naslova obresti od danih posojil off shore družbam, neupravičeno izkazovanje odhodkov iz naslova odpisa terjatev, prenizko izkazani prihodki zaradi ne izkazovanja prilivov na prihodkovni strani, prikrito izplačilo dobička preko off shore družb, nepriznavanje odhodkov na podlagi neverodostojnih listin, nakazila fizični osebi na račune v davčnih oazah in ne obračunani davčni odtegljaji, 6/9 - plačila letalskih kart fizičnim osebam nezaposlenim in ne obračunani davčni odtegljaji od drugih dohodkov, delo na črno (trgovanje z rabljenimi prevoznimi sredstvi), druge nepravilnosti, ki niso povezane s poslovanjem z davčnimi oazami (prikrito izplačilo dobička, davčni odtegljaji po 74. členu ZDDPO-2, na področju transfernih cen, nepravilni popravek DDV zaradi prisilne poravnave, neupravičeno zmanjševanje prihodkov, brezobrestna posojila povezanim osebam, povečanje akontacij zaradi prejema odškodnine). Transakcije z davčno ugodnejšimi območji, kjer se ne ugotavljajo nepravilnosti so predvsem transakcije povezane z nabavo, proizvodov, polizdelkov in blaga, prejemom kredita za nakup nepremičnine, posojila in naložbe, ki nimajo vpliva na višino davčnih obveznosti, prenos sponzorske pogodbe, izvajanje reklamnih in marketinških storitev, izvajanja storitev prevoza in montaže. b. Rezultati davčnega nadzora v pisarni Poleg davčnega inšpekcijskega nadzora nad poslovanjem gospodarskih subjektov, so bili v okviru nadzora v pisarni opravljeni nadzori nad uporabo davčno ugodnejših območij s strani zavezancev za davek - fizičnih oseb, kjer so bile tovrstne transakcije zaznane. Rezultati so prikazani v tabeli, ki sledi. število pregledov 115 z učinkom delež 33 28,70% dajatve v breme 310.288,71 EUR V okviru davčnega nadzora pri fizičnih osebi so bili ugotovljeni: drugi dohodki iz naslova navidezno prejetih posojil, prejem dohodkov na račun fizične osebe, ki so bila plačila izdanih računov s.p., katerega nosilec je povezana oseba, prejem darila, ki ni bil napovedan, neprijavljeni dohodki iz najemnin, neprijavljeni dohodki iz zaposlitve v tujini ali drugi dohodki iz tujine. Transakcije, ki niso vplivale na spremembo davčnih obveznosti iz območij davčnih oaz pa so se nanašale na: forex posle, prejeta posojila, dediščine, prihranke družinskih članov za zavezance, ki niso imeli urejenega rezidentskega statusa. V primeru nadzora fizičnih oseb je zaslediti, da si le - te ažurno ne urejajo rezidentskega statusa oziroma sprememb glede statusa ne sporočajo Davčni upravi. Obstajajo pa tudi primeri, ko zavezanci fiktivno poskušajo prikazati nerezidentski status. Davčna uprava je posebno pozornost namenila tudi transferjem iz lastnih računov, ki jih imajo zavezanci za davek odprte v tujini. V primeru, da ti računi niso prijavljeni je potrebno pri zavezancu za davek uvesti prekrškovni postopek, saj gre za kršitev 47. člena Zakona o davčni službi, ki se sankcionira po drugi točki 51. člena istega zakona. Pri fizičnih osebah se ugotavljajo tudi dohodki iz davčno ugodnejših območij, kjer ostaja njihov izvor nepojasnjen. Posebno pozornost davčna uprava posveča tistim zavezancem za davek, ki 7/9 imajo visoke prilive iz lastnih računov v tujini in nizke prijavljene dohodke. V takem primeru je zavezanec za davek dolžen pojasniti vir sredstev na tujem računu. V primeru nepojasnjenih virov se učinki nadzorov izkazujejo v okviru projekta, ki obravnava prijavo premoženja. 5. Aktivnosti na področju prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti Pri analizi transakcij, ki je bila opravljena na podlagi prejetih podatkov bank, je bilo ugotovljeno, da različne fizične osebe prejemajo dohodke na račune v tujini od tujih družb, ki se ukvarjajo z dejavnostjo mrežnega marketinga. Glede na dejstva, da je bilo: področje mrežnega marketinga oziroma področje direktne prodaje že v opravljenih davčnih inšpekcijskih nadzorih zaznano kot tvegano z vidika ne prijave doseženih dohodkov; da gre v več primerih na zunaj prikazane dejavnosti mrežnega marketinga tudi za nedovoljene denarne verige in posledično nezakonito dejavnost, je bila v Davčni upravi sprejeta odločitev, da se tudi v kontekstu boja zoper sivo ekonomijo in dela na črno organizira sestanke z nekaterimi od predstavnikov tovrstne dejavnosti ter pridobi mnenja teh predstavnikov o izboljšanju davčne discipline na tem področju. V pripravi je tako navodilo o obravnavanju različnih vrst dohodka, ki se v tovrstni dejavnosti pojavljajo in obveznosti prijave teh dohodkov oziroma ureditvi statusa oseb, ki se s to vrstno dejavnostjo ukvarjajo. V pripravi je tudi zloženka za širšo uporabo, ki opozarja tudi na nedovoljene denarne verige in druge sheme. Načrtuje pa se tudi širši poziv zavezancem za davek, da tovrstne dohodke prijavijo oziroma opozorilo, da bodo v primeru, ko se jih odkrije ustrezno sankcionirani. Z vidika obravnave zavezancev za davek, ki se ukvarjajo z dejavnostjo mreženja oziroma direktne prodaje, ki so se zaznali v okviru projekta, gre na eni strani za kršitev Zakona o davčni službi zaradi ne prijave računa odprtega v tujini, po drugi strani pa v primeru, da navedenih dohodkov niso prijavili, tudi za davčne utaje oziroma izogibanje plačevanju davčnih obveznosti. 6. Načrti za prihodnost Davčna uprava bo tudi v prihodnje nadaljevala z aktivnostmi davčnega nadzora na vseh segmentih, tako v okviru kontrole oziroma nadzora v pisarni, kot tudi na področju davčnega inšpekcijskega nadzora in področju preiskav. Z novim načinom dela v okviru preiskav si bomo prizadevali odkrivati predvsem tiste davčne utaje, ko zavezanci poskušajo z različnimi shemami zmanjšati davčna bremena pravnim subjektom in hkrati s prelivanjem prek družb in računov v davčno ugodnejših območjih, zabrisati sled denarnega toka. Te aktivnosti se v končni fazi realizirajo v povečanju premoženja različnih fizičnih oseb ali pa so ta sredstva namenjena plačevanju nedovoljenih provizij (povezanih s korupcijo). Lahko pa ima prelivanje teh sredstev namen doseči tudi navidezno legalizacijo. Na 8/9 tej poti pa se poleg legalizacije posledično povečuje premoženje tistih, ki sodelujejo pri legalizaciji teh sredstev. Na drugi strani se bo v okviru preiskav poskušalo raziskati tudi tiste združbe, ki prek različnih gospodarskih subjektov ustanovljenih na območju Slovenije ob hkratni uporabi navideznih družb na davčno ugodnejših območjih, izčrpavajo sredstva družb, ki so v delni državni lasti. Prek rednih inšpekcijskih nadzorov transakcij z davčno ugodnejšimi območji se bo nadzorovalo pravilnost izpolnjevanja davčnih obveznosti in hkrati s prisotnostjo na tem področju preprečevalo nadaljnje sheme, ki se pojavljajo na trgu za izogibanje davčnim obveznostim z uporabo davčno ugodnejših območij. S spremljanjem aktivnosti na mednarodnem področju, predvsem prek organizacij OECD in IOTA, se bo zagotavljalo prenos znanja in izkušenj ter s preizkušenimi ukrepi drugih držav, ki so primerni za uporabo v našem davčnem okolju, izboljševati prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti. Jana Ahčin, generalna direktorica 9/9