1. No category

Medgeneracijsko učenje – naša
odločitev za prihodnost sožitja
ZAPIS MODERIRANEGA SREČANJA
14. in 15. oktobra 2011 v Ljubljani za
- oktober 2011 –
MEDGENERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
AKTIVNO SODELUJOČI UDELEŢENCI IN
UDELEŢENKE: 50
1. Alenka Pegan
2. Aleš Gebert
3. Andrej Tomšič
4. Andreja Murgelj
5. Andreja Tomplak
6. Anita Jakše
7. Anja Kristan
8. Barbara Škoberne
9. Barbara Šmid
10.Barbara Zakotnik
11.Biserka Plahuta
12.Blanka Nerad
13.Darinka Dekleva
14.Darja Butina
15.Darja Kokalj
16.Dušan Slavec
17.Gaja Pattzelt
18.Janez Platiše
19.Julija Remenik
20.Karin Crnek
21.Karmen Vaupotič
22.Klara Vidmar
23.Marija Androjna
24.Marija Stavanja
25.Marjana Frantar
26.Marta Reberc
27.Maruša Bajt
28.Meta Ţgur
29.Metka Bulc
30.Miran Morano
31.Mojca Garvas
32.Mojca Harmandić
33.Natalija Ţunko
34.Nataša Elvira Jelenc
35.Neja Blagovič
36.Neţa Krek
37.Nina Štraser
38.Polona Muhič
39.Polona Roţman
40.Raduška Ţepič
41.Sabina Jager
42.Saša Bem
43.Špela Koţelj
44.Tatjana Gostiša
45.Tina Kočar
46.Veronika Bezgovšek
47.Vesna Olenik
48.Vladimira Škof
49.Zdenka Pašić
50.Ţarka Fišinger
ter predavatelji in moderatorji:
51.
52.
53.
54.
Tanja Hozjan
Marjan Jarnjak
Dušan Sušnik
Karin Elena Sánchez
Strokovne vsebine in slike (2.1, 2.2., 4.4., 5.7): Tanja Hozjan
Povzetek okrogle mize: Dušan Sušnik
Fotografije: Marjan Jarnjak, Janez Platiše in Karin Elena Sánchez
Zbrala, prepisala in uredila: Marjan Jarnjak in Karin Elena Sánchez
Lektorirala: Karin Elena Sánchez
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
-1-
MEDGENERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-2-
KAZALO VSEBINE
1.
1.1
1.2
1.3
1.4
1.5
2.
2.1
2.2
3.
3.1
3.2
3.3
3.4
4.
4.1
4.2
4.3
4.4
5




5.1
5.2
5.3
5.4
5.5
5.6
5.7
5.8
5.9
5.10
6
7
8
9




KJE SMO IN KAM GREMO
Cilji in vsebina srečanja
Kaj je moderiranje in kaj vloga moderatorja
Metode in oblike dela
Zakaj delo v skupini?
Kdo smo in kaj pričakujemo/prispevamo? ali DAM-DOBIM in
dogovor o sodelovanju
ZAKAJ TO SREČANJE IN IZZIVI SODOBNEGA ČASA
Razseţnosti staranja ter evropski dokumenti, ki govorijo o
problemu in razseţnosti staranja
Izzivi starostne segregacije in paradoks staranja
O RAZLIČNIH GENERACIJAH
Generacija veteranov
Otroci blaginje – baby boom generacija
Generacija X - Xarji
Generacija Y - Nexterji
MEDGENERACIJSKO UČENJE – NUJA, ODLOČITEV IN
PRIHODNOST po metodi Svetovne kavarne
Česa se lahko starejši naučijo od mlajših?
Česa se lahko mlajši naučijo od starejših?
Koristi medgeneracijskega učenja za/na:
posameznike – učeče se
podjetja, nevladne organizacije, društva in druge institucije
lokalno okolje
nacionalni/mednarodni ravni
Značilnosti organizacij, ki spodbujajo medgeneracijsko učenje
MEDGENERACIJSKO UČENJE IN MEDGENERACIJSKO SOŢITJE –
OD CILJEV DO AKCISJKEGA NAČRTA
Medgeneracijsko soţitje: prve asociacije, gradniki/elementi, viri
in ovire
Medgeneracijsko učenje: cilji/namen, potrebe, pogoji in ovire
Medgeneracijsko učenje: tehnike, metode, pristopi, načini
Medgeneracijsko učenje: veščine, spretnosti, znanja,
sposobnosti, lastnosti, kompetence
Soodvisnost generacij in soodvisnost znanja: primeri, okolja,
vrste in intenzivnost
Medgeneracijski dialog: kaj je to in kako ga vzpostaviti?
Medgeneracijski programi – trije osnovni modeli glede na
vključenost
Primeri dobrih praks: česa se lahko naučimo iz njih in kaj lahko
takoj uporabimo?
Kriteriji za presojo medgeneracijskega učenja
Pričakovani učinki medgeneracijskega učenja
Literatura in viri
Bilanca uspeha in zadovoljstva
7 razlogov za udeleţbo
Vaši predavatelji in moderatorji:
Tanja Hozjan
Marjan Jarnjak
Dušan Sušnik
Karin Elena Sánchez
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
str.
str.
str.
str.
str.
str.
3
3
4
4
5
6
str. 13
str. 18
str.
str.
str.
str.
str.
str.
str.
16
21
24
26
28
30
33
str.
str.
str.
str.
str.
str.
str.
str.
str.
35
35
37
38
38
38
39
40
45
str. 46
str. 48
str. 50
str. 51
str. 52
str. 54
str. 57
str. 61
str.
str.
str.
str.
str.
str.
str.
str.
str.
str.
66
68
69
70
76
76
76
76
77
77
MEDGENERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-3-
1. KJE SMO IN KAM GREMO
1.1 CILJI IN VSEBINA SREČANJA
CILJI MODERIRANEGA SREČANJA
Udeleţenci:
opredelijo osnovne pojme: medgeneracijsko učenje in medgeneracijsko
soţitje,
2.
ozavestijo pomen in nujnost medgeneracijskega učenja,
3.
opredelijo potrebe, priloţnosti, koristi in učinke medgeneracijskega učenja,
4.
spoznajo 4 različne generacije in njihove značilnosti, izzive,
5.
prepoznajo in upoštevajo različne učne stile različnih generacij,
6.
ozavestijo in premagajo tabuje staranja, stereotipe, predsodke in ageizem,
7.
raziščejo moţnosti in načine medgeneracijskega sodelovanja in učenja,
8.
spoznajo tehnike, metode, načine in pristope medgeneracijskega učenja,
9.
s pomočjo medgeneracijskih programov pomagajo generacijam, da
prerastejo stereotipe, nezaupanje in odpor do medgeneracijskega
sodelovanja,
10.
spoznajo primere dobre prakse medgeneracijskega učenja v Sloveniji ,
11.
izmenjajo svoje izkušnje na področju medgeneracijskega učenja,
12.
pripravijo mini akcijski načrt za medgeneracijsko učenje.
Karin Elena Sánchez
1.
9
VSEBINE MODERIRANEGA SREČANJA
1.
3.
4.
5.
6.
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
Karin Elena Sánchez
2.
KJE SMO IN KAM GREMO
ZAKAJ TO SREČANJE IN IZZIVI
SODOBNEGA ČASA
O RAZLIČNIH GENERACIJAH
MEDGENERACIJSKO UČENJE – NUJA,
ODLOČITEV IN PRIHODNOST
MEDGENERACIJSKO UČENJE IN
MEDGENERACIJSKO SOŢITJE – OD CILJEV
DO AKCIJSKEGA NAČRTA
VSEBINA, KI JO BOSTE PRISPEVALI
UDELEŢENCI SAMI
10
MEDGENERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-4-
1.2 KAJ JE MODERIRANJE IN KAJ VLOGA MODERATORJA
MODERATOR
KAJ JE MODERIRANJE?
Karin Elena Sánchez
Je način skupinskega dela, pri
katerem moderator pomaga
skupinam in organizacijam, da
delujejo učinkoviteje in da
njihovi člani sodelujejo tako, da
se med seboj dopolnjujejo,
ustvarjajo sinergijo in da
v čim večji meri izkoristijo svoje
potenciale z namenom
doseganja skupnega,
dogovorjenega in vrednega cilja
za vse člane skupine.
… s svojimi veščinami, tehnikami in orodji:
• ustvarja komunikacijsko okolje, v katerem
lahko vsakdo razkrije svojo resnico in
spoštuje resnico drugih,
• je do vsebine skupinskih procesov
nepristranski in v njih ne sodeluje s svojimi
osebnimi stališči.
• … jeva temeljna naloga je, da vsakega
izmed članov skupine spodbudi k
razmišljanju, in tako prispeva k
aktivnejšemu sodelovanju, medsebojnemu
razumevanju in delitvi odgovornosti vseh
članov skupine v skupinskem procesu z
namenom doseči dogovorjeni cilj
skupinskega dela: porajanje idej,
sprejemanje odločitev, razreševanje
konfliktov, strateško planiranje, organizacija
dogodkov, doseganje soglasja ….
12
1.3 METODE IN OBLIKE DELA
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGENERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-5-
1.4 ZAKAJ DELO V SKUPINI?
“Če bi sam lahko rešil vse
probleme, bi jih!”
Karin Elena Sánchez
Thomas Edison,
ko so ga vprašali,
čemu potrebuje 21 asistentov.
16
ZAKAJ DELO V SKUPINI?
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Sami ne zmoremo vsega.
Nihče ni otok.
Več ljudi več ve.
Skupaj je lepše.
Česar ne znam/ zmorem jaz, zna/
zmore kdo drug.
Skupaj smo močnejši.
Vsi smo deli verige.
Samo skupaj lahko doseţemo cilj(e).
Karin Elena Sánchez
1.
17
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGENERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-6-
Karin Elena Sánchez
MODROST
20
1.5 KDO SMO IN KAJ PRIČAKUJEMO/PRISPEVAMO? ALI
DAM-DOBIM IN DOGOVOR O SODELOVANJU
KDO SMO IN KAKŠEN JE NAŠ VELIKI CILJ?
Delo v 6-ih skupinah:
 Predstavimo se
 Kaj imamo skupnega –
kaj nas druţi? – velja za
vse člane skupine!
 Čas: 15 minut


Karin Elena Sánchez

Prva asociacije na
medgeneracijsko učenje
 (maks. 2)
Kakšno je ime naše
skupine – izberimo ga!
Veliki cilj naše skupine
– z eno besedo ali enim
stavkom

Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
22
MEDGENERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
PRVE ASOCIACIJE
Kvaliteta ţivljenja
Medsebojno mreţenje
Različni pogledi
Sodelovanje
Učenje
Medsebojna pomoč
Izmenjava izkušenj
Medgeneracijsko učenje ???
Deliti = dobiti
Sprejemanje različnosti
Win–win (daj-dam)
Prenos znanja
Izmenjava energij in izkušenj
Pristne vezi
...Da bi bila TO ţelja mladih...
-7-
CILJI
Enaki v različnosti – soţitje
generacij
Drugačnost kot izziv
Ideje za delo + akcija!
Uporabno znanje za prenos v
prakso
Naredi kar moraš s tistim, kar
imaš, ravno tam, kjer si (T.
Roosevelt)
Mreţenje (poiskati področja za
medgeneracijska sodelovanja) &
Prenos izkušen (nabor povezav,
skupnih interesov ...)
Kaj bi starost brez spominov
in mladost brez sladkih sanj.
Čas lepoto nam ponuja,
le verjeti moraš vanj.
(Neznan avtor)











VLOŢIM - PRISPEVAM
Pozitivno energijo
Znanje
Pripravljenost
Otroka v sebi
Sebe!
Sodelovanje
Energijo
Izkušnje
Dobro voljo
Vraţjo voljo
Ţivljenjske recepte












DOBIM - POTREBUJEM
Ideje za soţitje in sodelovanje (dobre
prakse)
Spoštovanje različnosti (bodi & pusti
& ceni)
Širino
Izkušnjo
Dobre prakse
Kontakte, mreţenje
Nova spoznanje
Nova poznanstva
Metode (ideje) za mreţenje
Drugi pogled na medgeneracijsko
sodelovanje
Ţelim kontakte (ţive!)
Listo naslovov elektronske pošte
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGENERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
skupine: SONČNI ASI, RUMENI LISTKARJI, ZAČIMBE,
VRAŢJE ŢENSKE, VEDOŢELJNI KOKOŠNJAK, KREATIVNE
KLEPETULJE
Hmmm, kaj bi
radi in kaj bomo
prispevali …?
To je sedaj
vprašanje ….
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
-8-
MEDGENERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-9-
Piii, piii.. ??

No, pa vi
klepetajte
kreativno, če
znate ….
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGENERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
-10-
MEDGENERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
-11-
MEDGENERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
-12-
MEDGENERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-13-
2. ZAKAJ TO SREČANJE IN IZZIVI SODOBNEGA
ČASA
2.1 RAZSEŢNOSTI STARANJA TER EVROPSKI DOKUMENTI,
KI GOVORIJO O PROBLEMU IN RAZSEŢNOSTI
STARANJA
O staranju prebivalstva govorimo, kadar v druţbi narašča število starejših ljudi. Staranje
prebivalstva je eden najpomembnejših druţbenih pojavov ob koncu prejšnjega stoletja in se
nadaljuje tudi danes. Govori se o t.i. dolgoţivih druţbah.
Pojav staranja prebivalstva v zadnjem desetletju intenzivno proučujejo v Zdruţenih narodih,
v OECD in v Evropski uniji. Rezultat tega so številne demografske raziskave, poročila,
strategije itd. V gradivu se bomo naslanjali predvsem na naslednje aktualne dokumente:
- Zelena knjiga Evropske Unije »Odziv na demografske spremembe: nova solidarnost
med generacijami« (2005), Sporočilo komisije (v nadaljevanju: Zelena knjiga),
- Prebivalstvo Slovenije danes in jutri, 2008 – 2060: Projekcije prebivalstva EUROPOP
2008 za Slovenijo (2009),
- Strategija varstva starejših do leta 2010 – Solidarnost, soţitje in kakovostno staranje
prebivalstva (2006) (v nadaljevanju: Strategija).
Ključna vzroka staranja druţbe sta:
- prenizka rodnost (zoţena reprodukcija) in
- upadanje umrljivosti oz. daljšanje ţivljenjske dobe.
Na prenizko rodnost vplivajo številni dejavniki, ki pa se od drţave do drţave po svetu
razlikujejo. Ti dejavniki so: nadzorovanje rodnosti in načrtovanje druţine, dostopnost do
kontracepcijskih metod in splava, višja starost ţenske ob rojstvu prvega otroka, spremembe
vrednot, gospodarska kriza, trajanje šolanja, stanovanjska problematika, brezposelnost
mladih oz. nestabilna delovna mesta, nezadostna prilagoditev trga dela in programov
varstva otrok, pomanjkanje spodbud s strani drţave (druţinski dodatki, starševski dopust…)
itd.
Med dejavnike upadanja umrljivosti oz. doseganja daljše ţivljenjske dobe uvrščamo:
višjo kakovost bivanja, razvoj v medicini in farmaciji, dostopnost do zdravstvenih uslug in
do zdravstvenega zavarovanja, višji higienski standardi itd.
Za današnje obdobje je specifično še staranje in upokojevanje t.i. »baby boom«
generacije (osebe rojene okvirno v desetletju po 2. svetovni vojni, ki zaradi spremenjenih
druţbenih razmer same niso imele toliko otrok kot njihovi starši).
Zgoraj navedene pojave spremlja tudi večanje koeficienta starostne odvisnosti1,
teţavno vključevanje mladih in hitro izključevanje srednje ter tretje generacije iz
trga dela ter nemoč druţine, da bi skrbela za najstarejše člane (Strategija, 2006: 56).
1
Koeficient starostne odvisnosti je kazalnik, ki kaţe število starostno odvisnih prebivalcev na 100 delovno
sposobnih prebivalcev, je ključen za izraţanje demografskega »pritiska« v prihodnosti na ekonomsko dogajanje v
druţbi. Kot starostno odvisni prebivalci so opredeljeni otroci (stari pod 15 let) in stari prebivalci (stari 65+)
(Prebivalstvo Slovenije se stara – potrebno je medgeneracijsko soţitje, 2008: 35).
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGENERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-14-
Demografska slika sveta
Staranje prebivalstva je del širšega trenda in se
pojavlja v vseh regijah po svetu, razen v Afriki in na
bliţnjem Vzhodu, kjer je prebivalstvo trenutno veliko
mlajše (s povprečno starostjo 20 let ali manj) v
primerjavi z Evropo (povprečna starost 35 let ali
več). Tudi na Kitajskem je rast števila prebivalstva
hitra, po letu 2025 pa bo upadla. Tudi v Afriki in na
Bliţnjem vzhodu bo prišlo do staranja prebivalstva,
vendar kasneje kot pri nas (Zelena knjiga, 2005: 4).
Novonastala demografska slika sveta bi lahko
zmanjšala vpliv Evrope v svetu, saj se bo odstotek evropskega prebivalstva na svetu med
letoma 2000 in 2030 zmanjšal iz 12% na 6% (Zelena knjiga, 2005: 13).
Demografske spremembe v Evropi
Evropa se danes sooča z demografskimi spremembami, ki so po svojem obsegu in teţi brez
primere. Leta 2003 je bil letni naravni prirastek v Evropi le 0,04 %; v večini novih drţav
članic pa je prebivalstvo celo upadlo. V številnih drţavah je priseljevanje postalo nujno za
zagotavljanje rasti prebivalstva. Stopnja rodnosti je v Evropi niţja od meje, ki je potrebna
za obnovo prebivalstva (pribliţno 2,1 otroka na ţensko). V številnih drţavah članicah je
stopnja rodnosti padla celo pod 1,5 otroka na ţensko (Zelena knjiga, 2005: 2).2
Mediana starosti prebivalstva drţav članic EU-27 se bo od leta 2008 do leta 2060 po
napovedih dvignila s 40,4 leta na 47,9 leta. Deleţ oseb v starosti 65 let in več med skupnim
prebivalstvom naj bi se tako povečal s 17,1 % na 30,0 %; to pomeni, da naj bi se število
toliko starih prebivalcev od leta 2008 do leta 2060 predvidoma povečalo s 84,6 milijona na
151,5 milijona. Podobno naj bi se število ljudi, starih 80 let ali več, v obdobju od 2008 do
2060 po napovedih skoraj potrojilo: z 21,8 milijona naj bi naraslo na 61,4 milijona3.
Evropska Unija bo med letoma 2005 in 2030 izgubila 20,8 milijonov posameznikov iz
skupine t.i. aktivnega prebivalstva. Staranje prebivalstva bi lahko zniţalo potencialno letno
rast BDP v Evropi iz 2,25 % leta 2005 na 1,25% leta 2040. Stopnja celotne demografske
odvisnosti se bo dvignila z 49 % leta 2005 na 66 % leta 2030. Treba bo ne samo doseči,
temveč tudi preseči cilj Lizbonske strategije – 70 % stopnjo zaposlenosti – da bi nadomestili
pričakovani upad delovno sposobnega prebivalstva (Zelena knjiga, 2005: 2-3).
Demografske spremembe v Sloveniji
Slovenija sodi med drţave z eno najniţjih stopenj rodnosti v Evropi. Slovenija se je, po
intenzivnem upadanju rodnosti od začetka 80. let, v 90. letih prejšnjega stoletja soočila z
izredno nizko rodnostjo. Pred 30 leti se je v Sloveniji rodilo nekaj manj kot 30.000 otrok
letno, na začetku 21. stoletja pa se je to število skoraj prepolovilo. Najniţje število
ţivorojenih je bilo zabeleţeno leta 2003, ko se je v Sloveniji rodilo le 17.321 ţivorojenih
otrok, stopnja celotne rodnosti pa je bila 1,20 (t.i. »demografsko dno«) (Prebivalstvo
Slovenije danes in jutri, 2009: 18-19).
Za Slovenijo je značilno tudi upadanje umrljivosti in podaljševanje pričakovanega trajanja
ţivljenja ob rojstvu. Deček, rojen v letih 2006–2007, lahko pričakuje, da bo dočakal 75 let,
deklica, rojena v prav tem obdobju, pa 82,3 leta, to je pri dečkih za 8,9 leta več, pri
2
Najvišjo stopnjo celotne rodnosti sta imeli leta 2006 med drţavami članicami EU-27 Francija in Irska, najniţje pa
Slovaška, Poljska, in Slovenija ter Litva in Romunija (Prebivalstvo Slovenije danes in jutri, 2009: 18).
3
http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3266
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGENERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-15-
deklicah pa kar za 10,3 leta več kot v začetku 60. let (Prebivalstvo Slovenije danes in jutri,
str. 22). V Sloveniji naj bi se deleţ ljudi v starosti 80+ med skupnim prebivalstvom povečal
s 3,5 % na 14,1 % oziroma z 71.200 na 249.500 prebivalcev. V Sloveniji so bile leta 2008
še 4,3 osebe, stare 15–64 leta, na osebo v starosti 65+, leta 2060 pa bo le še 1,6 osebe v
starosti 15–64 leta na osebo v starosti 65+ (Prebivalstvo Slovenije danes in jutri, 2009: 3031).
Projekcije deleţev prebivalcev v starosti 65+, Slovenija in EU, 2008–2060
35
30
25
%
SI
EU 27
20
15
10
2010
2015
2020
2025
2030
2035
2040
2045
2050
2055
2060
leto projekcije
Vir: Eurostat, Projekcije prebivalstva EUROPOP2008 (v: Prebivalstvo Slovenije se stara, 2008:16)
Demografske spremembe oblikujejo novo druţbo in se bodo po letu 2010 še okrepile: vedno
manj bo mladih in odraslih in vedno več „starajočih se delavcev“, upokojencev in ostarelih.
Naše druţbe bodo morale najti nove načine za izkoriščanje potenciala rasti, ki ga
predstavljajo mlade generacije in starejši drţavljani. Za obvladovanje teh sprememb bo
potreben prispevek vseh udeleţencev: razviti se morajo nove oblike solidarnosti med
generacijami z medsebojno podporo in prenosom znanja ter izkušenj (Zelena knjiga, 2005:
6). Ker se spremembe odvijajo izredno hitro je potrebno takojšnje ukrepanje s konkretnimi
programi in dobrimi praksami ter pospešen dialog med gospodarstvom, drţavo in subjekti
produkcije znanja.
V razmislek:
Recimo, da bi Evropska Unija uspela zvišati rodnost in izravnati porušeno
demografsko razmerje v naslednjih petdesetih letih. Katere od težav bi to
rešilo? Bi nam to prineslo nove, drugačne izzive?
Priseljevanje je ublažilo posledice upadanja rojstev v številnih državah. Zakaj se ga kljub
temu tako bojimo?
Kako naj gledamo na reforme evropske politike zaposlovanja, izobraževanja ter socialnih
sistemov v luči današnje gospodarske krize? So se razne reforme, pakti, zaveze, dokumenti,
strategije itd. do sedaj izkazale za učinkovite? Ali še obstaja (za)upanje?
Ali je naš sistem zaposlovanja pretog za uvedbo prehodnih programov med zaposlitvijo in
upokojitvijo? Kaj bi lahko naredili na tem področju?
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGENERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-16-
Vaja 1:
1. V Sloveniji so bile leta 2008 še 4,3 osebe, 2060 pa bo le še 1,6 osebe v starosti 15-64
na osebo v starosti 65+ (Prebivalstvo Slovenije danes in jutri, 2009: 30-31).
Zapišite
TRI SKRBI, ki vam prve padejo na pamet glede tega scenarija.

odnos zdravstvenega sistema – krčenje pravic, neusposobljenost

osebje v domovih – lačni pozornosti

Ali bo Slovenija pripravljena/zmoţna na zrel način pristopiti k upokojevanju?

Bo druţba sposobna spodbujati rojstva? Stiska mladih – otroci?

izključenost starostnikov, Univerza za tretje ţivljenjsko obdobje

porast duševnih bolezni – osamljenost

Kako ozavestiti mlade o pomembnosti starejših generacij?

Ali bomo znali izkoristiti potencial starostnikov?

stigma mater (z več otroki)

daljše delo

finance – pokojnine, zdravstvo

podeţelje nepokrito z infrastrukturo: vrtci, domovi za starejše …

podeţelje – nepokrito z medgeneracijskimi programi

nemobilnost starih na podeţelju

odtujenost generacij

podeţelje se prazni: načrtno izseljevanje starostnikov
Se je pojavila tudi kakšna
LEPA MISEL v povezavi s predvidenim scenarijem?

naraščanje ozaveščenosti o problematiki

druţini prijazna podjetja

interni vrtci

posvojiti dedija in babico

poslovna priloţnost
»Biti moraš srečen,
da lahko nekoga
osrečiš.
Treba je nekoga
osrečiti, da bi sam
ostal srečen.«
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGENERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-17-
2. V Sloveniji obstaja oster rez med obdobjem zaposlitve in upokojitve. Ali je naš sistem
zaposlovanja pretog za uvedbo prehodnih programov med zaposlitvijo in upokojitvijo?
Kaj bi lahko naredili na tem področju? Podajte en konkreten predlog prehodnega
programa oz. en PREDLOG
na tem področju.
SPREMEMBE
v trenutnem sistemu in zakonodaji

informacije mladih – zaposlenih starejšim o upravičenosti pravic: dodatek za nego,
hoduljice …

4 ure zaposlitve, 4 ure mentor

uvedba mentorstva v podjetjih (sofinanciranje)

postopen prehod v pokoj: 8 – 6 – 4 – 2 (število ur)

individualni program
V razmislek:
V skupini izberite vprašanje, ki se vam zdi najzanimivejše in se pogovorite o njem.

Priseljevanje je ublaţilo posledice upadanja rojstev v številnih drţavah. Zakaj se ga kljub
temu tako bojimo?

Recimo, da bi Evropska Unija uspela zvišati rodnost in izravnati porušeno demografsko
razmerje v naslednjih petdesetih letih. Katere od teţav bi to rešilo? Bi nam to prineslo
nove, drugačne izzive?

Kako naj gledamo na reforme evropske politike zaposlovanja, izobraţevanja ter socialnih
sistemov v luči današnje gospodarske krize? So se razne reforme, pakti, zaveze,
dokumenti, strategije itd. do sedaj izkazale za učinkovite? Ali še obstaja (za)upanje?
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGENERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-18-
2.2 IZZIVI STAROSTNE SEGREGACIJE IN PARADOKS
STARANJA
Starostna segregacija
Druţbene razmere, ki izhajajo iz trenutne
spremenjene starostne strukture prebivalstva
načenjajo nekatera druţbena ravnovesja. Ravno
starejši so ena izmed najbolj ranljivih kategorij, saj
so izpostavljeni nekaterim specifičnim tveganjem,
kot so poslabšanje finančnega poloţaja, krčenje
socialnih omreţij, zmanjšanje avtonomije in
kakovosti ţivljenja (Kump in Krašovec, 2010:8).
Starost je velikokrat povezana z izgubo različnih
dobrin, ugleda in moči. Zaradi številnih predsodkov
in stereotipov, ki obstajajo v druţbi o starih ljudeh so podvrţeni osamljenosti in ker je
velikokrat omejena tudi njihova mobilnost (zaradi bolezni, oslabelosti, finančne stiske ali
preprosto strahu pred zunanjim svetom), starostniki hitro postanejo izolirani od preostale
druţbe. Kadar imajo ljudje slabši druţbeni poloţaj zaradi svoje starosti govorimo o
starostni diskriminaciji. Razčlenjenost ţivljenjskega cikla, ki vodi do institucionalne,
prostorske in kulturne separacije ljudi, ki so v različnih fazah ţivljenja pa povzroča
starostno segregacijo (Hagestad in Uhlenberg, 2005 v Mastnak, 2004:11). Raziskovalci
ugotavljajo, da so današnje generacije segregirane in izolirane v prostorskem,
emocionalnem ter kulturnem smislu (Böstrom v Kump, 2008: 65).
O starosti4 ne moremo govoriti enoznačno. K starosti lahko pristopamo v okviru različnih
teorij, npr. teorije vlog (stari ljudje se obnašajo kot se od njih v določeni druţbi pričakuje),
funkcionalistične teorije (kako se starostniki prilegajo v obstoječi druţbeni red), kritične
teorije (staranje je druţbeni konstrukt) ali teorije življenjskega kroga (pomembne so
prelomnice v ţivljenju človeka, njegova biografija in soustvarjanje ţivljenjskega poteka).
Definicija starosti5 se spreminja, in sicer v teorijah druţboslovcev, pa tudi v besednjaku
politikov in različnih organizacij ter v medijskem diskurzu. Ena najpopularnejših besed je
postala skovanka »aktivno staranje«, ki predstavlja nasprotje starosti kot odvisnemu,
pasivnemu obdobju ţivljenja (Kuhar, 2008).
Še nedavno je bil čas med upokojitvijo in smrtjo razmeroma kratek in zato smo ga
spregledali. Pogosto je veljalo, da je ţivljenje po upokojitvi pač predsmrtno obdobje, ne pa
obdobje ţivljenja. Druţba se ni ukvarjala s tem, kako so pri starejših zadovoljene njihove
temeljne psiho-socialne potrebe po varnosti, socialni pripadnosti, po čustvih in vrednotah,
potreba po odkrivanju in spoznavanju novega, potreba po lepem in po samopotrjevanju
osebnosti (Findeisen, 2005). To je pripeljalo do tega, da doţivljamo starost kot nekaj
4
-
Starostna meja, ki razmejuje »starejše« od »mlajših«, je v literaturi različna (Bogataj in Findeisen, 2008:7):
45 let (Strategija aktivnega staranja, 2007)
60 let (Strategija varstva starejših, 2006, DeSimone, 2002)
65 let (Erickson, 1963, DeSimone, 2002),
69 let (Koţuh Novak, 2007)
75, 85 oz. več od 85 (Strategija varstva starejših, 2006).
5
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO, 2002: 12) definira aktivno staranje kot »proces optimiziranja
priloţnosti za zdravje, participacijo in varnosti, da bi izboljšali kakovost ţivljenja starostnikov«. Tudi definicija
Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD, 2000: 126) razbija stare stereotipe o staranju: »Aktivno
staranje se nanaša na zmoţnost starajočih se ljudi za produktivno ţivljenje v druţbi in gospodarstvu«. Aktivno
staranje lahko v najširšem smislu razumemo kot neprekinjeno udejstvovanje na socialnem, ekonomskem,
kulturnem in civilnem področju, in sicer ne samo kot povečane fizične aktivnosti starostnikov ali moţganskega
fitnesa in podaljševanja zaposlenosti.
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGENERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-19-
slabega, nekaj česar se bojimo, starostnike pa kot druţbeno breme. V raziskavi
Eurobarometer z naslovom »Medgeneracijska solidarnost« je 23 % vprašanih prebivalcev
Slovenije menilo, da so starostniki breme za druţbo.6 Tudi trenuten medijski diskurz, ki
poudarja predvsem rušenje socialnih in pokojninskih sistemov ter poglabljanje
brezposelnosti ustvarja vtis, da so starostniki nečesa »krivi«. Hitro se lahko zgodi, da
postanejo grešni kozli.
Paradoks tretjega ţivljenjskega obdobja
Paradoks tretjega ţivljenjskega obdobja je nasprotje med osebnim osvobajanjem zunanjih
socialnih pritiskov, ki so jih ljudje prej čutili, in dejstvom, da se socialne, ekonomske,
kulturne, izobraţevalne in druge moţnosti z upokojitvijo naglo zmanjšujejo (Krajnc,
1999:6). To pomeni, da imajo starejši več osebne svobode, moţnosti za uresničevanje ciljev
pa manj.
Nastali paradoks je moţno in potrebno odpraviti z različnimi ukrepi na družbeni ravni
(odpravljanje stereotipov o starosti in staranju – ţe v druţini, vrtcu, šoli, spodbujanje
izobraţevanja v 3. ţivljenjskem obdobju, razvoj socialnih mreţ in programov
medgeneracijskega učenja itd.) in individualni ravni (priprava posameznika na starost in
upokojitev, pospeševanje nadaljnjega osebnega razvoja starostnika). Kvaliteta ţivljenja
vseh generacij je odvisna tudi od tega, koliko so zadovoljene njihove psiho-socialne
potrebe. Ni dovolj, da imajo starejši v poznejših letih zgolj svobodo. Morajo imeti tudi
druţbene moţnosti za socialne stike, za ustvarjanje, delo, druţenje, pripadanje, dajanje,
prejemanje (Findeisen, 2005).
Slovenija se zaveda nastalih izzivov in si je ţe zastavila cilje skladne s trenutnim stanjem v
druţbi. Vse več je dejavnosti, ki blaţijo posledice nepripravljenosti na nove demografske
razmere. Toda ali nam bo uspelo vzpostaviti trdne in trajne mreţe medgeneracijskih
programov in ustvariti »druţbo za vse starosti«?
V razmislek:
Zakaj ne upamo reči »stara« generacija (ampak raje tretja, starejša)?
Ali je pri definiranju in raziskovanju starosti kronološka urejenost življenja po
posameznih obdobjih ustrezna in dovolj aktualna za današnjo individualizirano
družbo (glede na to, da imajo ljudje različne izkušnje in življenjske poti, npr. eni so se
šolali, drugi ne, eni poročili, drugi ostali samski, nekateri so imeli več poklicev ali pa
nobenega, nekateri nimajo otrok itd.)?
S katerimi nevtralnejšimi izrazi bi lahko zamenjali obstoječe konotativne izraze v današnjem
diskurzu (npr. pasivno prebivalstvo, problem staranja, delovno (ne)sposobno
prebivalstvo, demografska odvisnost ipd.)?
Ali ni paradoks, da se je človeštvo dolga leta trudilo, da bi podaljšalo življenjsko dobo, sedaj
pa nam je to postalo breme in problem?
Ali obstaja v današnji družbi tudi ta paradoks - dve »pasivni« generaciji in ena
preobremenjena? Če da, zakaj je temu tako?
Ali je res, da bi skorajda vsi ljudje radi dočakali starost, nihče pa ne želi biti star7?
6
http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3095
To vprašanje si postavi avtorica na začetku članka Sociološki vidik: prevrednotenje staranja in starosti (glej:
LITERATURA IN VIRI).
7
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGENERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-20-
Vaja 2:
1. Če zaprete oči in pomislite na starost, kaj vidite? Sogovorniku čim podrobneje opišite
sliko (barve, osebe, dogodke …).
2. S katerimi nevtralnejšimi izrazi bi lahko zamenjali obstoječe konotativne izraze v
današnjem diskurzu (npr. pasivno prebivalstvo, problem staranja, delovno
(ne)sposobno prebivalstvo, demografska odvisnost ipd.)? Pogovorite se s
sogovornikom in napišite konkretne predloge.



STAR IZRAZ
pasivno prebivalstvo
problem staranja
nesposobno prebivalstvo



NOV IZRAZ
manj aktivno prebivalstvo
izziv staranja – priloţnost starejših
pripravljeno prebivalstvo: zaposleni
in upokojeni
V razmislek: Izberite vprašanje, ki se vam zdi najzanimivejše in se v paru pogovorite o
njem.

Ali obstaja v današnji druţbi ta paradoks - dve »pasivni« generaciji in ena
preobremenjena? Če da, zakaj je temu tako?

Ali je res, da bi skorajda vsi ljudje radi dočakali starost, nihče pa ne ţeli biti star? Ali ni
paradoks, da se je človeštvo dolga leta trudilo, da bi podaljšalo ţivljenjsko dobo, sedaj
pa nam je to postalo breme in problem?
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGENERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-21-
3. O RAZLIČNIH GENERACIJAH
IN KAJ STE IZBRALI?
SKUPINA 2
Veterani
Baby boom
SKUPINA 3:
Generacija X
Karin Elena Sánchez
SKUPINA 1
SKUPINA 4
Generacija Y
36
KAJ NAS ZANIMA O POSAMEZNI GENERACIJI?
ZNAČILNOSTI



Kaj jih motivira/kaj
jim je všeč?
Kaj jih
demotivira/česa ne
marajo?
Karin Elena Sánchez
Čas odraščanja in
značilnosti tega časa
 Vrednote
 Načini dela
 Stili učenja

MOTIVACIJA
Tipični predstavnik v
Sloveniji
37
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGENERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-22-
KATERE GENERACIJE TOREJ?
VETERANI, 1922 - 1943
BABYBOOMERJI,
1944 - 1960
Karin Elena Sánchez
XARJI, 1961 - 1980
NEXTERJI,
1981 - 2000
39
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGENERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
Takrat so bili
Beatli pa čas
hipijev pa …
No, jaz pišem, vi
pa govorite ..
Medsosedska
pomoč je bila
zakon ….
Pa zaupanje v
drţavo je bilo tudi
veliko …
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
-23-
MEDGENERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-24-
3.1 GENERACIJA VETERANOV
ZNAČILNOSTI ČASA









rojeni 1922 – 43
(danes stari 68 –
89)
čas vojne
recesija
odrekanja
stiske
čist zrak
tovarištvo
več sodelovanja
več časa za
druţenje
VREDNOTE








privrţenost delu
moralnost (do
avtoritet)
spoštljivost do
drugih
kolektivizem
disciplina
delo pred
osebnimi interesi
enake moţnosti za
vse (zdravstvo,
šolstvo, …)
poţrtvovalnost
NAČINI DELA





brezplačna
sosedska pomoč
privrţenost
pripadnost
kolektivu
skupinsko: kolhozi
samoprispevek
STILI UČENJA





izmenjava znanja
spontan prenos
znanja
širina znanja
izkustveno učenje
pasivno
memoriranje











KAJ JIH
MOTIVIRA/
DEMOTIVIRA
mentorstvo
prenos znanja
zaupanje v
institucije
občutek
izvršenega dela
nedostopnost
materialnih dobrin
brezdelje
medsebojni odnosi
prevelika
indvidualizacija
tekmovalnost
sprtost
egoizem
»Nekje na Dolenjskem so kraji,
hiša, vinograd in košček polja,
tam so meseci sami moji,
tam nekoč bil(a) sem doma.«
Tone Pavček
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
TIPIČNI
PREDSTAVNIK






Janez Stanovnik
Spomenka Hribar
Dubravka Tomšič
Milena Zupančič
Lojze Slak –
dolenjski godec
Tone Pavček –
dolenjski slavček
MEDGENERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-25-
Pa še kako
aktivni!
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGENERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-26-
3.2 OTROCI BLAGINJE – BABY BOOM GENERACIJA
ZNAČILNOSTI ČASA










rojeni 1944 - 60
veliko druţenja
meje so bile
vrednote
humanizem
glasba
idiličen čas
prevevanje
optimizma
pozitivna
naravnanost
čas novih
gospodarskih
priloţnosti
tradicionalizem
VREDNOTE










izobrazba
redna zaposlitev
poštenost
iskrenost
varnost
delovna disciplina
pomoč drug
drugemu: »Vsi za
enega, eden za
vse.«
z aktivnostmi
(kult.) zapolnjen
prosti čas
branje
druţina
NAČINI DELA




timsko delo
timska
dogovarjanja
skupinska
odgovornost
osebnostni razvoj
STILI UČENJA




okosteneli stili
učenja – otrokom
neprijazna šola
»piflanje«
neprivlačni,
dolgočasni
učbeniki
dolgočasno
organizirano
učenje














Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
KAJ JIH
MOTIVIRA/
DEMOTIVIRA
romantika in
ljubezen (Sex,
drugs & Rock'n
Roll)
finančne
spodbude
(pravilno
razporejene)
umetnost
napredovanje v
karieri
potovanja, nove
priloţnosti za delo
v tujini
karierno tveganje
izvrševanje
kazenskih sankcij
izguba del. mesta
sluţba je morala
biti ista od prvega
dne do penziona
ločitev
nezvestoba
tekmovalnost
rivaliteta
strah pred
spremembami
TIPIČNI
PREDSTAVNIK



Avseniki
The Beatles
Maria Calas
MEDGENERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
-27-
SKUPAJ ZMOREMO VEČ_zapis delavnice – Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje
3.3 GENERACIJA X - XARJI
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
-28-
SKUPAJ ZMOREMO VEČ_zapis delavnice – Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje
Prišla je
kot pomlad...
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
-29-
SKUPAJ ZMOREMO VEČ_zapis delavnice – Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje
3.4 GENERACIJA Y – NEXTERJI
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
-30-
SKUPAJ ZMOREMO VEČ_zapis delavnice – Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje
Pa smo tudi
empatični in nam
je mar …
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
-31-
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
No, generacija Y …
Malo posebna, kot
vse generacije …
No, kaj še vemo?
Katere so njihove
vrednote?
Kaj praviš?
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
-32-
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-33-
4. MEDGENERACIJSKO UČENJE – NUJA, ODLOČITEV
IN PRIHODNOST PO METODI SVETOVNE
KAVARNE
http://www.theworldcafe.com/
PRAVILA SVETOVNE KAVARNE










Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
Karin Elena Sánchez

3 omizja, vsako ima gostitelja/moderatorja
20-minutni pogovor o določeni temi
Gostitelj spodbuja razpravo
Zapis misli, idej, ugotovitev na plakat
Zamenjava omizja
Gostitelj seznani udeleţence s prispevki prejšnjega
omizja
15-minutni pogovor
Zamenjava omizja
Gostitelj seznani udeleţence s prispevki prejšnjih omizij
10-minutni pogovor
Nadgradnja prispevkov prejšnjih dveh omizij
48
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-34-
Karin Elena Sánchez
49
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-35-
(1) ČESA SE
LAHKO STAREJŠI
NAUČIJO OD
MLAJŠIH?
MEDGENERA=
CIJSKO UČENJE
(2) ČESA SE
LAHKO MLAJŠI
NAUČIJO
OD STAREJŠIH?
4.1 ČESA SE LAHKO STAREJŠI NAUČIJO OD MLAJŠIH?
Vzgoja (kako vzgajati vnuke)
Mladi ohranijo starejše v koraku s časom (računalnik, internet...)
Drugačnega pogleda na svet
Vrnitev občutka pomembnosti
S pogovorom, strpnostjo naučiti razumeti nove mlajše generacije
Naučiti vzpostavljati socialno mreţo (kino, kavarna, facebook)
Dati elan za nove stvari (aerobika, zumba, pilates...)
4.2 ČESA SE LAHKO MLAJŠI NAUČIJO OD NAUČIJO OD
STAREJŠIH?
Zgodovine (običajev – pesmi, ples)
Vrednot, načel
Obrti
Modrosti o ţivljenju
Strpnosti
Toka ţivljenja
Izkušenj
Navad, vedenjskih vzorcev
Stila ţivljenja
Ciljev / vztrajnosti
Mentorstva
Hobijev
Tolerance
Izvenvrstniškega dialoga
Razbijanje stereotipov o starosti /
starejših
Diagnosticiranja situacij
Učenja na napakah
Generiranja novih idej
Odgovornosti
Drugačnega preţivljanja prostega časa
Ţivljenja brez telefona
Ohranjanja narave in kulturne
dediščine
Poznavanja starostnih sprememb
(bolezni)
Odpuščanja / odpustljivosti
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-36-
Tihoţitje...
in
soţitje...
... v Svetovni
kavarni
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-37-
4.3 KORISTI MEDGENERACIJSKEGA UČENJA ZA …
(2) ZA PODJETJA,
NEVLADNE
ORGANIZACIJE,
DRUŠTVA IN
DRUGE
INSTITUCIJE
(1)
ZA POSAMEZNIKE
– UČEČE SE
KORISTI
MEDGENERA=
CIJSKEGA
UČENJA
(4)
NA NACIONALNI
IN MEDNARODNI
RAVNI
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
(3)
ZA LOKALNO
OKOLJE
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-38-
Koristi medgeneracijskega
učenja za/na:
POSAMEZNIKE – UČEČE SE





















HITREJŠE, LAŢJE, BOLJŠE
Pridobivanje znanj + izkušenj
Krepitev socialne mreţe
Razvoj novih idej
Zapolnitev + kvalitetno preţivljanje
prostega časa
Spoznavanje generacij
Premagovanje stereotipov +
predsodkov
Občutek koristnosti
Krepitev samopodobe
komunikacijske + socialne veščine
Motivacija za VŢU
nove vrednote
razvoj + identifikacija potencialov
Ohranjanje kulturne dediščine
Krepitev varnega prostora
Izboljšanje medosebnih odnosov
Postavljanje mej – zdrav odnos
(vloge)
Reševanje teţav vsakdanjega
ţivljenja
Celovito doţivljanje sebe + drugega
Empatija
Dodatni zasluţek
PODJETJA, NEVLADNE
ORGANIZACIJE, DRUŠTVA IN DRUGE
INSTITUCIJE
























Izmenjava energij
Zmanjšan beg moţganov
Prenos znanja na mlajše
Hitrejši razvoj
Hitrejša vključenost mlajših
Širši pogled
Manjši stroški
Ustvarjalnost
Nadgradnja znanj o starejših
Širitev socialne mreţe
Kvalitetni odnosi med vsemi
Mentorstvo
Kuratorstvo
Sposobnost prilagajanja – empatija
Prostovoljno delo – razbremenitev zaposlenih
Pomembnost vseh generacij
Izmenjave projektov in ljudi
Reference za zaposlitev (socialne veščine)
Vzgoja
Dobra socialna klima
Sluţba
Gradimo mostove
Osebnostna rast vseh
Novi projekti, ideje
LOKALNO OKOLJE
KJE:
 Četrtne skupnosti
 vas
 okolje, kjer ţiviš
KORISTI:
 Povezanost članov lokalne
skupnosti
 Strpnost mladi – stari, stari
mladi
 Čut odgovornosti
 Prenos izkušenj . znanje
ostaja
 Manj izseljevanja =
dolgoročna varnost
 Skrb / pomoč za starejše in
mlajše











Samoozaveščenost
Spoznavanje,
zadovoljevanje potreb
starejših in mlajših
Boljša kvaliteta ţivljenja
Skupinska odgovornost
za večjo aktivnost civilne
druţbe
Ustvarjanje pogojev za
večjo aktivnost in
smiselnost ţivljenja vseh
Manjša negotovost
Občutek varnosti
Ohranjanje tradicije
Sprejetost
Pripadnost
Informiranost
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
STARI – MLADI
 Čuvanje
 Aktivnosti (Igre,
delavnice)
 Obdarovanje
 Veščine – praktične
(vrt, ročne spretnosti)
 Tradicionalna znanja
MLADI – STARI
 Obdarovanje
 Nakupi
 Plačevanja (klik,
internet)
 Spremstvo
 Mobilnost
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-39-
NACIONALNI IN MEDNARODNI RAVNI












aktivni posamezniki (dejavno
drţavljanstvo)
razgledanost in odprtost do
drugačnosti
prenašanje in spoznavanje kulture
spoznavanje jezika
potovanja  izmenjava idej in
izkušenj
razbijanje predsodkov
občutek varnosti (dejansko)
povezovanje
svetovno soţitje  večja kvaliteta
ţivljenja ljudi
samostojnost
vzgoja za strpnost
kulinarika








kultura, spoštovanje, razumevanje
novi projekti na nacionalni in
mednarodni ravni
tradicionalnost/folklora, pesem,
glasba
moţnost prepoznavanja, ohranjanja
in predvidevanja teţav ter
preprečevanje zaradi tesnega
medgeneracijskega in mednarodnega
sodelovanja
prepoznavnost regij in Slovenije
prepoznavanje posebnosti regij
SKUPAJ SMO MOČNEJŠI!
(medgeneracijsko in regijsko)
RAZVIJANJE PRIPADNOSTI NARODU
»Kdor s hrano, ki jo izbira,
hrani tudi svojo dušo, izbira
najboljšo hrano.«
Rudi Kerševan
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-40-
4.4 ZNAČILNOSTI ORGANIZACIJ, KI SPODBUJAJO
MEDGENERACIJSKO UČENJE
V gradivu se bomo osredotočili predvsem na organizacije, ki spodbujajo medgeneracijsko
učenje oz. druge oblike medgeneracijskega sodelovanja v Sloveniji.
V Sloveniji medgeneracijsko učenje še nima širokih razseţnosti kot ponekod drugod po
svetu (npr. na Nizozemskem, v Veliki Britaniji, na Švedskem, Finskem ali v ZDA, kjer se taki
programi izvajajo ţe od 70. let prejšnjega stoletja). Kljub temu pa je v zadnjem desetletju
opaziti nagel porast organizacij, ki se ukvarjajo z medgeneracijskim učenjem oz. drugimi
oblikami krepitve medgeneracijskega soţitja.
Avtorji Strategije varstva starejših do leta 2010 – solidarnost, sožitje in kakovostno staranje
prebivalstva trdijo, da Slovenija odgovarja na »staranje prebivalstva in na evropske zahteve
po skrbi za novo solidarnost med generacijami. Osnovni namen strategije je uskladiti in
povezati delo pristojnih vladnih resorjev z gospodarstvom in civilnim tretjim sektorjem, tako
da se povečata solidarnost in kakovost medčloveškega soţitja med tretjo, srednjo in mlado
generacijo ter zagotovita kakovostno staranje in oskrbo naglo rastočega deleţa tretje
generacije« (Strategija, 2006: 3). Leta 2007 je bil na podlagi strategije ustanovljen Svet
Vlade RS za solidarno sožitje generacij in za kakovostno staranje prebivalstva katerega
naloga je spremljanje uresničevanja ciljev strategije. Leta 2008 je bila v Kranju
mednarodna konferenca z naslovom Medgeneracijska solidarnost za družbe sožitja in
socialne povezanosti. Namen konference je bil poudariti nujnost medgeneracijskega
sodelovanja in solidarnosti kot ene najpomembnejših prvin v času vse izrazitejših
demografskih sprememb. Na njej sta bila podana predloga za določitev 29. aprila kot
evropskega dneva medgeneracijske solidarnosti in za določitev leta 2012 kot evropskega
leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Leta 2010 je bilo v Sloveniji
ustanovljeno Gibanje za medgeneracijsko sodelovanje.
Pobudniki medgeneracijskih programov so bile v
preteklosti večinoma organizacije, ki se ukvarjajo s
starostniki. Veliko medgeneracijskih društev se je
razvilo v povezavi s skupinami starih ljudi za
samopomoč. Namen skupin je ustvarjanje pogojev in
moţnosti za kakovostno ţivljenje starih ljudi na
področju medčloveških odnosov, medgeneracijske
povezanosti in priprave na lastno starost. Za
izvajanje in širitev programa kot krovna organizacija
skrbi Zveza društev za socialno gerontologijo
Slovenije. Večina teh programov se izvaja v domovih za ostarele. Številne spodbude za
medgeneracijske dejavnosti izhajajo tudi iz Univerz za 3. življenjsko obdobje in društev
upokojencev. Priloţnost za medsebojno povezovanje generacij vsako leto nudi tudi Festival
za tretje življenjsko obdobje. Medgeneracijsko učenje predstavlja velik del njihovega
programa. Pomembno vlogo na področju medgeneracijskega sodelovanja ima v Sloveniji
Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, kjer razvijajo
socialne mreţe za kakovostno staranje in soţitje med generacijami. Ukvarjajo se tudi z
vzpostavljanjem medgeneracijskih središč.
Razne medgeneracijske dejavnosti organizira Slovenska filantropija (projekt vzpostavitve
medgeneracijske hiše). Od leta 2008 naprej deluje Zavod za medgeneracijsko sodelovanje
»Zlata leta« v obliki spletnega portala. Veliko novic iz področja medgeneracijskih aktivnosti
najdemo tudi na spletni strani http://www.seniorji.info/.
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-41-
Pobuda za medgeneracijske dejavnosti pa prihaja vse bolj tudi iz strani mlajših generacij.
Zveza prijateljev mladine Slovenije denimo pripravlja medgeneracijske tabore, Inštitut
Ypsilon se zavzema za pomoč starejšim pri spoznavanju z novimi tehnologijami (projekt
Simbioz@), Inštitut za osebno rast in sinergijo se ukvarja z druţabništvom med starejšimi in
mladimi (projekt »Poveži generacije«). Zveza tabornikov Slovenije in Zveza slovenskih
katoliških skavtov in skavtinj imata prav tako veliko izkušenj v izvajanju medgeneracijskih
programov. Skupaj s partnerji (Socialna akademija in drugi) so vzpostavili Mrežo MGS –
Mrežo za razvoj potencialov mladinskih organizacij za medgeneracijsko sožitje in
sodelovanje. Marca 2011 so organizirali konferenco z naslovom
Pogled mladih na
medgeneracijsko sodelovanje, kjer so bili predstavljeni tudi izsledki istoimenske raziskave.
Ne smemo pozabiti na številne izvirne projekte pod okriljem slovenskih vrtcev, šol, fakultet,
ljudskih univerz, raznih centrov ipd., medgeneracijsko učenje dobiva prostor tudi v
nekaterih slovenskih podjetjih. Veliko medgeneracijskih programov se odvija v
medsebojnem sodelovanju med zgoraj naštetimi organizacijami.8 Slovenija se je vključila
tudi v nekatere mednarodne projekte (Grundtvig in LACE).
Organizacije, ki spodbujajo medgeneracijsko učenje v Sloveniji so si po svojih programih in
organizaciji različne, opazimo pa lahko, da se z medgeneracijskim učenjem aktivno
ukvarjajo predvsem nevladne organizacije. Večina jih temelji na prostovoljskem delu.
Programi so osnovani na konceptu vseţivljenjskega učenja (izobraţevanja).
Medgeneracijski programi odraţajo vizijo trajnostnega razvoja, kar se odraţa na
poudarku na socialnem, biografskem in dialoškem učenju, razvijanju druţabništva med
mladimi in starimi, razvijanju osebnosti, krepitvi socialnega omreţja itd. Trajnostni razvoj
namreč sloni na učnem procesu, ki oblikuje zmoţnosti ljudi za bolj uravnoteţeno ţivljenje
drug z drugim in v soglasju z okoljem (Ličen in Bolčina, 2010:10).
V razmislek:
V svojih programih organizacije pri navajanju ciljev in nalog uporabljajo
podobno terminologijo (medgeneracijsko sodelovanje, učenje, izobraževanje,
dialog, solidarnost, sožitje itd.). Kljub podobnosti imajo ti izrazi različen
pomen. Kaj lahko storimo na področju usklajevanja terminologije? Je to
pomembno?
Ali so medgeneracijske organizacije v Sloveniji dostopne vsem? So se dovolj približale in
prilagodile podeželju?
Ali se medgeneracijske organizacije povezujejo tudi medkulturno? Kakšne odnose imajo s
podobnimi organizacijami v sosednjih državah?
8
Navedene organizacije so izvedle in izvajajo še številne druge izvirne in koristne programe ter dejavnosti, ki jih
nismo navedli (podrobnejše informacije se med drugim nahajajo na spletnih straneh omenjenih organizacij).
Obstaja več organizacij, ki z dobrimi praksami vključujejo medgeneracijsko sodelovanje v svoje delo (in bodo v
prihodnje, upajmo, bolje raziskane in popisane). Izpostavili smo le nekatere z namenom, da dobimo splošno sliko o
dogajanju na področju medgeneracijskosti v Sloveniji, nikogar pa nismo ţeleli namenoma izpustiti.
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-42-
Skica 1: Medgeneracijske dejavnosti in organizacije v Sloveniji (1)
Svet za solidarno
soţitje generacij in
za kakovostno
staranje
Gibanje za
medgeneracijsko
sodelovanje
razne vzgojnoizobraţevalne
ustanove (vrtci,
šole, fakultete),
zdruţenja, domovi
za starejše občane,
skupine za
samopomoč,
ljudske univerze,
razni centri…
Univerze za 3.
ţivljenjsko obdobje
Zveza društev
upokojencev
Slovenije
Zveza društev za
socialno
gerontologijo
Slovenije
Medgeneracijske
dejavnosti
in
organizacije
v Sloveniji
Mreţa MGS
(projekt »Razvoj
potencialov
mladinskih
organizacij za
medgeneracijsko
soţitje in
sodelovanje«)
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
Zavod Ypsilon
(projekt
»Simbioz@«)
Zavod za medgen.
povezovanje »Zlata
leta«
Inštitut za osebno
rast in sinergijo
(projekt »Poveţi
generacije«)
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-43-
Skica 2: Medgeneracijske dejavnosti in organizacije v Sloveniji (2)
Festival za 3.
ţivljenjsko
obdobje
Zveza tabornikov
Slovenije
Konference:
Medgen.
solidarnost za
druţbe soţitja in
socialne
povezanosti,
Pogled mladih na
medgen.
sodelovanje
Zveza slov.
katoliških skavtov
in skavtinj
Socialna
akademija
Medgeneracijske
dejavnosti
in
organizacije
v Sloveniji
Inštitut Antona
Trstenjaka za
gerontologijo in
medg. soţitje
(projekt
»Razvijanje
socialne mreţe za
kakovostno
staranje in soţitje
med
generacijami«
idr.)
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
Zveza prijateljev
mladine Slovenije
Slovenska
filantropija
Medgeneracijske
hiše
Medgeneracijski
tabori
Medgeneracijska
društva
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-44-
Vaja 3:
1. V svojih programih organizacije pri navajanju ciljev in nalog uporabljajo podobno
terminologijo (medgeneracijsko sodelovanje, učenje, izobraţevanje, dialog, solidarnost,
soţitje itd.). Kljub podobnosti imajo ti izrazi različen pomen.
 Kaj lahko storimo na področju usklajevanja terminologije?
 Je to pomembno?
Napišite kaj je po vašem mnenju razlika med navedenimi pojmi.

medgeneracijsko sodelovanje/soţitje:

medgeneracijsko učenje/izobraţevanje:
SODELOVANJE =
 bolj tehnično,
 nekaj, kar se dogaja
SOŢITJE =
 je širši pojem potrebno
je tudi srce, vključuje
tudi sodelovanja –
globlja kvaliteta
 vedno tudi sodelovanje
 je cilj vseh programov:
učenja, izobraţevanja,
sodelovanja
IZOBRAŢEVANJE =
 konkreten cilj
 odnosi niso tako
pomembni
 vsak dan bolj usmerjeno
UČENJE =
 bolj splošno
 usmerjeno v stranske
produkte (osebna rast,
…)
 priloţnostno, formalno,
neformalno
2. Naštejte 5 značilnosti organizacije, v kateri sodelujete v medgeneracijski dejavnosti.
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
5. MEDGENERACIJSKO UČENJE IN
MEDGENERACIJSKO SOŢITJE – OD CILJEV DO
AKCIJSKEGA NAČRTA
MEDGENERA=
CIJSKO SOŢITJE
MEDGENERA=
CIJSKO UČENJE





prve
asociacije
gradniki/ele
menti
viri
ovire



MEDGENERA=
CIJSKO UČENJE




tehnike
metode
pristopi
načini
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
cilji/namen
potrebe
pogoji
ovire
MEDGENERA=
CIJSKO UČENJE






veščine
spretnosti
znanja
sposobnosti
lastnosti
kompetence
-45-
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
5.1 MEDGENERACIJSKO SOŢITJE: PRVE ASOCIACIJE,
GRADNIKI/ELEMENTI, VIRI IN OVIRE
MEDGENERACIJSKO
SOŢITJE
PRVE ASOCIACIJE













Svoboda v odnosu
Rak samotar + morska vetrnica
Ujemanje
Simbioza
Soodvisnost
Soţitje
Lepo mi je – je tudi tebi?
Skupaj
Razlog za ţivljenje
Smisel ţivljenja
Ljubezen
Prijateljstvo
Medgeneracijsko izobraţevanje
ELEMENTI/GRADNIKI









(Za)upanje
Pomoč
Socialni čut / veščine
Upoštevanje
Jaz – ti – on
Pozitivna komunikacija
Empatija
Toplina
Toleranca
VIRI







Izkušnje
Znanje
Jaz – ti - on
Varen prostor
Komunikacija
Socialni čut / veščine
Odprtost
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
-46-
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-47-
OVIRE









Neujemanje
Vpliv medijev
Nepomoč
Pomanjkanje socialnega čuta,
veščin
Izgorelost
Narazen
Strah
Netoleranca
Predsodki
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-48-
5.2 MEDGENERACIJSKO UČENJE: CILJI/NAMEN, POTREBE,
POGOJI IN OVIRE
MEDGENERACIJSKO
UČENJE
CILJI/NAMEN





















Krepitev kompetenc
Koristi
Novo znanje
Druţenje
Razumevanje generacij
Sinergija
Prenos znanja
Dejavni upokojenci
Boljše ţivljenje
Preprečitev osamljenosti
Volja – pot
Odkritje
Izkušnje
Spoznanje
Aktiviranje mladih
Kvaliteta ţivljenja
Razbremenitev formalnih oblik
izobraţevanja
Varnost
€, €, €
Nove ideje
Modrost
POTREBE











Pomanjkanje izkušenj
Občutek pomanjkanja varnosti
Egoizem
Ţelja po izboljšanju / dvigu kvalitete ţivljenja cele druţbe
Pomanjkanje empatije
Dolgočasje mladih & starih
Radovednost
Nastali konflikti med generacijami
Ţelja po sodelovanju
Občutek nekoristnosti
Različnosti interesov (Ljubljansko obreţje...)
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-49-
POGOJI in OVIRE























Osveščanje širše javnosti, vseh deleţnikov
Dostopnost
Motivacija
Vzajemnost
Primeren program (primerni urniki) za vse generacije
Prosti čas
Prostovoljstvo
Sprejemanje različnosti
Mreţenje – solidarnost znotraj mreţe
Odprtost za razbijanje stereotipov & spremembe
Partnersko sodelovanje
Finance
Usposobljenost voditeljev
Neodgovornost (prelaganje odgovornosti)
Introvertiranost
Nezaupanje
Nezanimanje
Apatičnost
Nobena ni nepremostljiva (ovira)!
Nizka samopodoba
Nezaupanje
Prenasičenost z dejavnostmi
Teţko se odločajo za določeno dejavnost
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
5.3 MEDGENERACIJSKO UČENJE: TEHNIKE, METODE,
PRISTOPI, NAČINI
Simulacija
Igra vlog
Sneţene kepe
Študijski kroţek
Kviz
Konferenca
Projektna metoda
Delavnice
Feedback
Diskusije
Kuharske delavnice (stari + mladi)
Debatni večeri
Plesne urice (otroci učijo starejše,
starejši otroke)
Nenasilna komunikacija (kako)
Pisanje dnevnika
Trţnice, bolšji sejmi izdelkov (skupnih
produktov, izdelkov)
Likovna terapija
Muziko terapija
Modne revije (skozi čas)
Literatura
Samostojno delo
Promocijska kampanja
Metoda svetovne kavarne
Skupni izlet
Bralni kroţek
Trening asertivnosti
Formalna izobraţevanja
Pripovedovanje pravljic
Terapija s pomočjo plesa
Pripovedovanje pravljic
Tabor, letovanje
Pogovorne skupine
Socialne igre
Trening socialnih veščin
Vrtičkanje
Okrogle mize
Raziskave
Medgeneracijski pevski zbor
Pri medgeneracijskem
učenju se je dobro
tudi malo razgibati
……
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
-50-
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-51-
5.4 MEDGENERACIJSKO UČENJE: VEŠČINE, SPRETNOSTI,
ZNANJA, SPOSOBNOSTI, LASTNOSTI, KOMPETENCE
VEŠČINE/SPRETNOSTI



Biti bolj vešč
Branje
Proţnost
ZNANJA/KOMPETENCE




Strokovnost
Soočenje, sprejemanje, uvajanje
Biti zmoţen organizirati neko stvar
(projekt, delavnico)
Komunikativnost












Strpnost
Ljubeznivost
Ljubeč odnos
Samoiniciativnost
Elokvenca (zgovornost)
Vedoţeljnost
Nismo superiorni
Nismo pokroviteljski
Pripravljenost pomagati
Biti odprt za nove ideje
Samozavestnost
Proaktivnost
SPOSOBNOSTI








Zmoţnost empatije
Sposobnost slišati
Prilagodljivost
Sprejemanje mnenj drugih brez
obsojanja
Imeti rad
Sposobnost poslušanja
Sposobnost kompromisov
Zmoţnost / sposobnost dela v skupini
LASTNOSTI
Še malo premikanja …
Bodo moţgani dobro
delali … Verjemite,
imam izkušnje …
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-52-
5.5 SOODVISNOST GENERACIJ IN SOODVISNOST ZNANJA:
PRIMERI, OKOLJA, VRSTE IN INTENZIVNOST
SOODVISNOST
GENERACIJ IN
SOODVISNOST ZNANJA




primeri
okolja
intenzivnost
vrste
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
-53-
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
5.6 MEDGENERACIJSKI DIALOG: KAJ JE TO?
MEDGENERACIJSKI
DIALOG


Kaj je to?
Kako ga vzpostaviti? –
predlogi, ideje
1. KAJ JE TO?



Iskanje skupnega jezika
način skupnega sobivanja
Pot, kako doseči
2. KATERI SO CILJI/NAMEN:














Skupna pot
Osebna rast
Spoznati drug drugega
Soţitje
Vsi imamo nekaj od tega – koristi
Prenašanje tradicije, izkušenj,
Preseganje kulturnih razlik
Laţje reševanje problemov
Boljši juri
Medsebojno razumevanje
Kakovostni odnosi
Laţje ţivljenje
Boljše počutje
Omogočanje kvalitetnega ţivljenja
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
-54-
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
3. KAKŠEN JE/NAJ BO?







Brez obsojanja
Pozitiven
Potrebno je zanimanje za drugega
Veder
Prijeten
V iskanju kompromisov
Potrebuje:
o razumevanje
o poslušanje/slišanje
o sprejemanje
o skupni jezik
o prilagajanje
o empatijo
o izmenjavo
o sodelovanje
o kakovosten odnos
o strpnost
o občudovanje
o pogovor
o navezanost
o spoštovanje
o prijaznost
o raznolikost
o zaupanje
o ljubeč odnos
Temelj vseh naših
odnosov je
spoštovanje.
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
-55-
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
4. IN KAKO GA VZPOSTAVITI?
Teţko? Pravzaprav,
ne – le ustrezno je
potrebno pristopiti k
stvari!
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
-56-
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-57-
5.7 MEDGENERACIJSKI PROGRAMI – TRIJE OSNOVNI
MODELI GLEDE NA VKLJUČENOST
V strokovni literaturi navadno poimenujejo z oznako »medgeneracijski programi« tiste
programe, kjer se druţita dve ali več generacij, ki niso stične (npr. otroci in mlajši starejši,
odrasli in ljudje v pozni starosti) (Ličen, 2009:64). Nekateri imenujejo medgeneracijske
programe tudi tiste na katerih sodelujejo stične generacije oz. vse tri, mlada, srednja in
starejša. Srednja generacija ima zaradi odvisnosti mlajše in izključenosti starejše velikokrat
vlogo organizatorja, čeprav v samih dejavnostih ne sodeluje.
Modeli medgeneracijskega učenja se razlikujejo od drţave do drţave in so odvisni od
druţbeno-gospodarskih razmer in kulture. Na modele vpliva tudi zgodovina oz. tradicija
medgeneracijskega učenja v neki druţbi. Pomembno je, da program omogoči okvir v
katerem se lahko odvija skupnostno učenje, nastajajo in krepijo socialne mreţe med
generacijami in da pozitivno vplivajo tako na udeleţene kot na okolje (ustanovo, lokalno
skupnost, drţavo).
Na splošno prevladujejo trije temeljni modeli medgeneracijskega učenja (Kump in Jelenc
Krašovec, 2010):
1. Pri prvem modelu starejši pomagajo mlajši
generaciji. Ta model vključuje programe,
kjer starejši delu jejo kot mentorji in
svetovalci mladim in so ponavadi organizirani
v sklopu vzgojno-izobraţevalnih institucij. V ta
profil
starejših
prostovoljcev
spadajo
upokojenci srednjega ali višjega razreda, ki
imajo relativno visoko stopnjo izobrazbe, so
zdravi in pri močeh ter na splošno dejavni v
skupnosti. Velikokrat izhajajo iz pedagoških
poklicev.
2. Drugi model vključuje programe, kjer mlajši
pomagajo starejši generaciji. To so razni
prostovoljski programi, kjer mladi obiskujejo
starejše na domu oz. v domovih za starejše
občane, jim pomagajo pri hišnih opravilih,
nudijo druţabništvo, jim berejo, se igrajo
druţabne igre ipd. V ta model spadajo tudi
programi v katerih mladi uvajajo starejše v
nove tehnologije, zlasti v uporabo računalnika
in interneta (spletna pošta, nakupovanje,
spletno bančništvo). Ti programi se ponekod izvajajo v domovih za starejše občane
ali pa v katerih od ustanov, ki se ukvarjajo z izobraţevanjem odraslih (v Sloveniji so
to ljudske univerze, univerze za tretje ţivljenjsko obdobje, v zadnjem času pa tudi
razna društva za upokojence oz. medgeneracijska društva).
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-58-
3. V tretji model spadajo programi, kjer imajo
tako mladi kot starejši aktivno vlogo in s
skupnim
delovanjem
oz.
učenjem
prispevajo k izboljšanju ţivljenja v
skupnosti. Ti programi vključujejo razne
kulturne (npr. gledališke ali glasbene skupine,
medgeneracijski pevski zbori) in športne
dejavnosti, čistilne akcije ipd. Včasih mladi in
starejši skupaj organizirajo razne priloţnostne
delavnice (npr. izdelovanje voščilnic v prazničnem času), skupaj preučujejo
zgodovino (npr. ob drţavnem prazniku) ipd.
Pri prvem modelu je večji poudarek na potrebah mlade generacije, pri drugem pa na
potrebah starejših. Tretji model se osredotoča na potrebe obeh generacij upoštevajoč koristi
za skupnost. Nekateri dodajajo še četrti model, kjer se mlajši in starejši druţijo (Ličen,
2010).
Osnovni trije modeli izhajajo predvsem iz ameriške tradicije in umeščajo programe glede
na vključenost oz. vloge generacij (glede na aktivnost oz. pasivnost udeleţencev).
Teţava pri tej razdelitvi je, da je teţko definirati aktivno oz. pasivno vlogo znotraj neke
medgeneracijske dejavnosti. Tak primer je npr. poslušanje. Ne moremo zagotovo trditi, da
je poslušalec pasiven, prav obratno, ravno umetnost poslušanja je vedno bolj pomembna in
potrebna v današnji druţbi. Pomembno je, da ne prevzemamo slepo modelov drugih kultur,
saj morajo biti programi vezani na obstoječe druţbene razmere, potrebe vključenih v
medgeneracijske programe in zmoţnosti.
Poleg treh poznanih modelov lahko dejavnosti medgeneracijskega učenja razvrstimo tudi
glede na njihovo časovno trajanje:
1. Medgeneracijsko učenje lahko poteka v obliki enkratnega dogodka.
2. Medgeneracijsko učenje lahko poteka v obliki projekta in ima vnaprej določen
začetek in konec (npr. nekaj mesecev ali eno šolsko oz. koledarsko leto).
3. Nekateri medgeneracijski programi učenja so usmerjeni v kontinuirano delovanje in
so vzpostavljeni z načrtom, da bodo obstali za daljše časovno obdobje oz. kolikor
bodo dovoljevale okoliščine (zanimanje udeleţencev, finančna zmoţnost, nove ideje,
podpora skupnosti itd.).
Medgeneracijske programe lahko razdelimo na tiste, ki vsebujejo formalne ali neformalne
oblike učenja ali glede njihove temeljne cilje9 (učenje novih spretnosti, pridobivanje
informacij, utrjevanje znanja, krepitev socialnih vezi in soţitja itd.), izvajalce (prostovoljci,
profesionalci), glede na oblike in metode dela (tabori, delavnice, razstave, srečanja,
delavnice, študijske skupine, predavanja, učne skupine, raziskovanje, izdajanje literature,
promoviranje itd.), glede na organizacijo dela in obliko vodstva (vodilno vlogo prevzame
ena od generacij, lahko pa gre za soupravljanje generacij) ali glede na nosilce (vladne ali
nevladne organizacije). Nekatere organizacije so ustanovljene izključno z namenom
spodbujanja medgeneracijskega učenja, nekaterim pa je to le ena od mnogih dejavnosti.
Za večino medgeneracijskih programov velja, da je medgeneracijsko učenje oblika oz.
strategija, v katero lahko vloţimo različne vsebine in uporabimo različne metode (Ličen,
2010).
9
Cilje lahko razdelimo tudi na ekspresivne (učenje zaradi učenja samega) in instrumentalne (zunanje) (Kim in
Merriam v Kump in Krašovec, 2010:27).
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-59-
Medgeneracijski programi naj bi v splošnem obsegali:
- predpripravo (raziskovanje stanja v druţbi, demografskih sprememb, odzivov drţave
na spremembe, spoznavanje obstoječih praks, postavljanje teoretičnih temeljev,
prepoznavanje motivov, vrednot itd.); vprašamo se: »Kakšno je stanje?«
- oblikovanje ciljev (povezovanje generacij, krepitev lokalne skupnosti, socialnih vezi,
osebni razvoj udeleţenih, učenje določene spretnosti, spreminjanje stališč in
odpravljanje predsodkov, medsebojna pomoč itd.); vprašamo se: »Kaj ţelimo
spremeniti oz. podariti druţbi?«
- pripravo programa (oblikovanje oblik in metod dela, promoviranje, iskanje
partnerjev in udeleţencev, financiranje, razdelitev vlog itd.); vprašamo se: »Kako
bomo to storili?«
- evalvacijo (po izvedbi se odločimo ali bomo nadaljevali s programom); vprašamo se
»Ali nam je uspelo doseči cilje?«
Medgeneracijsko učenje omogoča razvijanje ustvarjalnih pristopov, ki lahko naredijo učenje
zanimivo in zabavno za vse udeleţene.
Organizatorji medgeneracijskih programov se soočajo z nekaterimi specifičnimi izzivi.
Pripadniki različnih generacij imajo večkrat različna stališča in mnenja, različen ţivljenjski
tempo, znanja, sposobnosti, potrebe, interese… Ni lahko določiti vsebine in oblike učenja, ki
bodo pokrile vse te potrebe in pritegnile tako mlajše kot starejše. Nekoč se je
medgeneracijsko sodelovanje dogajalo spontano, danes pa v umetno ustvarjenih skupinah,
kar lahko ustvari pritiske, strah, negotovost. Nobeden medgeneracijski program nima
vnaprej zagotovila, da bo uspešen. Poleg tega so tu časovne, prostorske in denarne ovire.
Kljub naštetim izzivom opaţamo, da Slovenija doţivlja razmah medgeneracijskih
programov. Naše ţelje za prihodnost so, da bi organizacije, ki se ukvarjajo z
medgeneracijskim učenjem (in ostalimi oblikami medgeneracijskega sodelovanja) dobile čim
večjo podporo s strani drţave (in lokalnih skupnosti) ter čim močnejši koordinacijski center,
ki bi deloval demokratično, vendar tudi v smeri usklajevanja teoretičnih pojmov,
porazdelitve programov in finančnih sredstev po celotni drţavi, tudi na obrobje, v manjša
mesta in na podeţelje.
V razmislek:
Ali dovolj dobro poznamo potrebe mlajše in starejše generacije? Ali jih
upoštevamo pri pripravi medgeneracijskih programov?
Ali sta mlajša in starejša generacija vključeni v oblikovanje ciljev in pripravo
programov, ki so namenjeni njima ali je to pri nas domena predvsem srednje generacije?
Katere organizacije na lokalni ravni so odgovorne za izvajanje medgeneracijskih
programov? Kaj obsega pojem (lokalna) skupnost? Na koga se lahko obrnemo, če želimo
prvič organizirati medgeneracijsko dejavnost v svojem okolju?
Ali je dovolj izkoriščen potencial starejše generacije kot zakladnice modrosti, izkušenj in
ustne zgodovine v sodobnem vzgojno-izobraževalnem procesu (npr. vključevanje starejše
generacije v pouk zgodovine v šolah)?
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-60-
Vaja 4:
1. So trije osnovni modeli ustrezni za slovensko druţbo?

3. (MLADI IN STARI DELUJEJO ZA SKUPNOST)
DRUŢIJO)

ni enosmerno, je vzajemno
in 4. model (MLADI IN STARI SE
2. So po vašem mnenju medgeneracijski programi tudi tisti, ki vključujejo stične generacije
(ali druţinska in sorodstvena razmerja)?
3. Podajte konkreten predlog znotraj enega od modelov medgeneracijskega programa, ki bi
ga uvedli:
 na podeţelju (majhna vas s preteţno kmečkim ostarelim prebivalstvom) in

vnos ţivine (popis glav ţivine) v excelovo tabelo

trţnica veščin

gledališče: obrnjene vloge (M  S, S M)

nosilci aktivnosti na podeţelju: gasilci, …

nevtralen prostor za medgeneracijsko učenje

srednje generacije pripravijo programe za starejšo in mlajšo generacijo

osebna pozitivna izkušnja

toplina objema

srčnost.

v rehabilitacijskem centru za mlade odvisnike.
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-61-
5.8 PRIMERI DOBRIH PRAKS: ČESA SE LAHKO NAUČIMO
IZ NJIH IN KAJ LAHKO TAKOJ UPORABIMO?
Okrogla miza v okviru moderiranega srečanja na temo medgeneracijskega učenja smo
organizirali z namenom udeleţencem ponudit vpogled nekatere dobre prakse v Sloveniji.
Kot gostje so na okrogli mizi sodelovali:
 Tanja Hozjan, prof. soc. in univ. dipl. hr., sr. in mak., z medgeneracijskim
projektom: “Zgodovina iz prve roke" (Potovanje zgodb med generacijami), ki je
bil izpeljan v dvojezični osnovni šoli 1 Lendava (v sodelovanju z Domom starejših
občanov Lendava);
 Peter Košak, specialist, višji svetovalec na Ministrstvu za obrambo/Slovenska
vojska s poudarki projekta: Medgeneracijske skupine za kakovostno starost
MORS;
 Polona Rožman, koordinatorka projekta Mreţa MGS iz Zveze tabornikov Slovenije nacionalne skavtske organizacije, z barvitim prispevkom o projektu: Razvoj
potencialov mladinskih organizacij za medgeneracijsko soţitje in
sodelovanje.
Po pozdravnem nagovoru in prebiranju misli o starosti akademika Josipa Vidmarja je
moderator okrogle mize prepustil besedo gospe Hozjan.
Hozjanova je začela z nekaterimi ključnimi podatki projekta: člani šolskega kroţka
prostovoljcev so od marca do junija 2010 obiskovali Dom starejših občanov, da so se s
starejšimi pogovarjali o preteklosti (o tem kakšna je bila nekoč šola, kako so se igrali,
prehranjevali, delali, kaj so doţiveli med vojno). Kar so mladi slišali, so si tudi zapisovali in
ob koncu projekta izdali knjiţico zbranih dragocenih pripovedi o preteklosti.
Koristi in izzivi projekta, ki je poudaril potenciale starejše (predaja izkušenj in znanja) in
mlajše generacije (razvoj socialnega čuta), so bili naslednji:
 pokazal je starejšim, da so še zmeraj pomembni za druţbo,
 pokazal je mlajšim, da so ţe pomembni za druţbo).
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-62-
Hozjanova je ob koncu predstavitve usmerila pozornost prisotnih na spoznanje, da pomaga,
če mlade vnaprej pripravimo na pogovor in jim ponudimo izhodišča (na papirju) ter
predlagala, da se medgeneracijsko učenje uvede kot obvezni del šolskega
kurikuluma (npr. učenje vsebin pri pouku zgodovine).
Okroglo mizo je časovno in vsebinsko dopolnil gospod z mreţo medgeneracijskih skupin za
kakovostno starost MORS. Navedel je nekaj zanimivih iztočnic in podatkov:
 da imajo 7 delujočih skupin,
 da načrtujejo usposabljanje novih voditeljev skupin v času od oktobra 2011 do junija
2012,
 da se je 8 voditeljev usposobilo po programu: “Preprečimo padce v starosti” ter
 da so do sedaj bili izvedeni 4 tečaji,
 da potekajo redna intervizijska in
 vsakoletna srečanja članov vseh skupin.
Kot predlog delovanja skupin starih za samopomoč in medgeneracijskih skupin za
kakovostno starost je gospod Košak nanizal elemente, ki so značilni za institucionalne
skupine: kader, sredstva, prostore in druge materialne pogoje zagotavlja institucija (v
njihovem primeru: MO RS), ki se bistveno razlikuje od institucij, kot so domovi za stare. Ta
posebnost predstavlja novost, tudi za stroko socialnega dela zato se izkušnje
lahko uporabijo pri organiziranju mreţ v različnih gospodarskih in druţbenih
subjektih.
Zaključno besedo v prvem delu okrogle mize je dobila Roţmanova, ki kot predstavnica
Zveze tabornikov Slovenije v konzorciju desetih mladinskih organizacij in štirih srednjih šol
vodi projekt z naslednjo vizijo: »/.../ MO in druge organizacije zbrane v mreţi MGS bodo
usposobljene pripomoči k razvoju kompetenc in veščin posameznikov, da bodo
ustvarjali kulturo tolerance in spoštovanja, vzpostavljali dialog in skrbeli za soţitje generacij
/…/«.
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-63-
Roţmanova je ponudila široko paleto dobrih praks, ki so jih bodisi ţe preizkusili, bodisi jih
vidijo kot dobrodošlo osveţitev v načrtovanih aktivnostih MGU, med njimi so; diskusijske
kavarne, mostovi med generacijami, Luzer, faca in otroci, druţinski/ medgeneracijski tabori,
prijateljski vozel itd.
Roţmanova se ni posebej
zadrţevala na ovirah, ki so
sestavni del vsakega resnega
dela, temveč je predstavila
nadaljnje,
drzno
začrtane
korake delovanja:
 raziskavo:
lastnosti
generacij
pri
nas
(feb.2012),
 kratek
film:
kako
so
različne
generacije
preţivljale
mladost
(apr.2012),
 publikacije:
kako voditi
mladinsko organizacijo za
delo z mladimi,
 metode
za
vodenje
medgeneracijske
skupine
(apr 2012)
 ter publikacije kot produkt
dobrih praks (avg 2012).
Predstavila je tudi bilten GENERACIJA, ki izhaja vsake 4 mesece.
Drugi del okrogle mize je bil namenjen dodatnemu vprašanju gostom s strani moderatorja
in vprašanjem udeleţencev.
Gospod Košak (mimogrede smo izvedeli, da je po poklicu šolani (vojaški) pilot) je na
vprašanje: Kaj predvideva razvoj projekta: »Skupina mentorjev pri Knjiţnično
informativnem centru«? povedal, da nameravajo oblikovati skupino upokojenih, visoko
izobraţenih oseb, ki bi znotraj institucije MORS – knjiţnice, bili pripravljeni izvajati določene
vsebine na programih šolanja SV kot predavatelji, mentorji/somentorji bodočim generacijam
študentov. Trenutne aktivnosti na tem projektu so sicer ustavljene zaradi pomanjkanja
finančnih sredstev.
Sama ideja vsekakor predstavlja izziv in je vredna premisleka tudi znotraj različnih oblik
sodelovanja, soţitja in medgeneracijskega učenja v različnih druţbenih in gospodarskih
subjektih RS.
Ker ob neprijetnem tiktakanju ure, ki je nakazovala konec odmerjenega časa okrogle mize,
ni bilo vprašanj udeleţencev je, v premislek in izziv, moderator postavil vprašanje vsem
navzočim: » Ali obstaja medgeneracijsko razumevanje«? Odgovor je, navkljub Tininem
govornem prispevku, obvisel v zraku …
Zastor nad okroglo mizo se je spustil po citatu iz knjige J. Vidmarja in zahvali moderatorja
vsem udeleţencem.
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
" Preljuba moja vnučka Gaja,
ti stopaš na življenjsko pot,
s katere tvoj dedek odhaja,
a tisoč ti želi dobrot.
☼
Ko tebe, ljuba moja vnučka
z veseljem spremljam vsepovsod,
se zdiš mi kakor mila lučka,
ki sveti mi v temo – od tod."
Josip Vidmar, 2011
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
-64-
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
Medgeneracijsko
soţitje?
Nič laţjega, kajti mi
imamo cel kup idej …
Z dobro voljo... je
rešitev na dlani!
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
-65-
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-66-
5.9 KRITERIJI ZA PRESOJO MEDGENERACIJSKEGA UČENJA
KVANTITATIVNI KRITERIJI
Število udeleţencev
Število programov MGU
Število obiskov programov (vračanje)
Število pridobljenih sredstev – natečaji
Število objav v medijih
Število izdelkov
Število ponovitev
Odstotek zadovoljnih
Kolo zadovoljstva
Število idej – uresničitev
o DA
o NE
Reference predavateljev
Število informiranih
Število promocijsko aktivnih
Število gradiv
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
KVALITATIVNI KRITERIJI
Zadovoljstvo
Interesi
Ţelena pridobitev znanja
Počutje
Povezanost starejši/mlajši
Napredovanje
o znanje
o odnosi
o spretnosti
Izkušnja
Uporaba pridobljenih izkušenj
Motiviranost
Osebnostna rast
Učinkovitost
Ideje
Spremembe na boljše
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
Bravo, kolegice in
kolegi, koliko dobrih
idej!!!
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
-67-
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-68-
5.10 PRIČAKOVANI UČINKI MEDGENERACIJSKEGA UČENJA
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-69-
6. LITERATURA IN VIRI



















Bolčina Boţa in Ličen Nives (2010) (ur.): Izobraţevanje – most
med generacijami. Priročnik za medgeneracijsko učenje.
Ajdovščina: Ljudska univerza Ajdovščina.
Findeisen Dušana (2005): Prihodnost starejših v Evropi. Prispevek
na 8. mednarodnem kongresu EURAG V Ljubljani. Zadnji dostop 7.10.2011 na:
http://www.univerzazatretjeobd-drustvo.si/strokovniclanki
Hozjan Tanja (2010): Aktualne dejavnosti na področju medgeneracijskega sodelovanja v
Sloveniji. Andragoška spoznanja, letnik 16, št. 4/2010. Ljubljana: Filozofska fakulteta
Univerze v Ljubljani.
(von dem) Knesebeck Olaf (2008): Druţbena neenakost, zdravje in bolezen v starosti.
Kakovostna starost. Revija za gerontologijo in medgeneracijsko soţitje, letnik 11, št.
1/2008. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka.
Krajnc Ana (1999): Paradoks tretjega ţivljenjskega obdobja. Andragoška spoznanja, št.
3/1999. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Kuhar Metka (2008): Sociološki vidik: prevrednotenje staranja in starosti. Zadnji dostop
8.10.2011 na: http://www.kapitalska-druzba.si/pokojninski_sistem/raziskave/
Kump Sonja (2008): Nova paradigma medgeneracijskega učenja. Andragoška
spoznanja, št. 3,4/2008. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Kump Sonja in Jelenc Krašovec Sabina (2010): Prestari za učenje? Vzorci izobraţevanja
in učenja starejših. Ljubljana: Pedagoški inštitut: Znanstvena zaloţba Filozofske
fakultete.
Ličen Nives (2009): Medgeneracijsko učenje v lokalni skupnosti – študija primera.
Medgeneracijsko soţitje kot prvina medţivljenjskega učenja. Ljubljana: Andragoško
društvo Slovenije.
Ličen Nives (2010): Zgodbe o Aleksandrinkah – primer medgeneracijskega in
medkulturnega učenja. Pedagoško-andragoški dnevi 2010: Kulture v dialogu. Ljubljana:
Znanstvena zaloţba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Mandič Srna in Hlebec Valentina (2005): Socialno omreţje kot okvir upravljanja s
kakovostjo ţivljenja in spremembe v Sloveniji med letoma 1987 in 2002. Druţboslovne
razprave, letnik 21, št. 45,50/2005. Ljubljana: Slovensko sociološko društvo in Fakulteta
za druţbene vede Univerze v Ljubljani.
Pirc Vanja (2007): Premladi in prestari. Mladina, št. 9/2007. Zadnji dostop 9.10.2011
na: http://www.mladina.si/tednik/200709/clanek/slo--zaposlovanje-vanja_pirc-2
Mastnak Matija (2004): Izobraţevanje ţensk v tretjem ţivljenjskem obdobju. Diplomsko
delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Poročilo o realizaciji nalog Strategije varstva starejših, sprejete za obdobje 2006-2010 in
Akcijski načrt nalog pristojnih ministrstev do izteka Strategije varstva starejših, do leta
2010. Zadnji dostop 9.10.2011 na:
http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/pomembni_dokumenti.
Ramovš Joţe (2010): Na mladih svet stoji. Na kom pa stojijo mladi? Generacija, št.
4/2010. Ljubljana: Mreţa MGS.
Prebivalstvo Slovenije se stara – potrebno je medgeneracijsko soţitje (2008). Ljubljana:
Statistični urad Republike Slovenije.
Prebivalstvo Slovenije danes in jutri, 2008 – 2060: Projekcije prebivalstva EUROPOP
2008 za Slovenijo (2009). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.
Strategija varstva starejših do leta 2010 – Solidarnost, soţitje in kakovostno staranje
prebivalstva (2006). Ljubljana: Ministrstvo za delo, druţino in socialne zadeve, Vlada
RS. Zadnji dostop 8.10.2011 na:
http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/pomembni_dokumenti/
Vidmar Josip (2011): Moj obraz. Ljubljana: Zaloţba Modrijan.
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis

















-70-
Vintar Mally Katja (2007): Trajnostni izzivi Evrope v 21. stoletju. Dela, št. 28/2007.
Ljubljana: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Zver Klavdija (2010): Medgeneracijsko učenje v domovih za starejše – študija primera
Doma starejših Rakičan in Doma starejših občanov Ljutomer. Diplomsko delo. Ljubljana:
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Zelena knjiga »Odziv na demografske spremembe: nova solidarnost med generacijami«.
Sporočilo komisije. Zadnji dostop 8.10.2011 na:
http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/pomembni_dokumenti
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042266521 (Zadnji dostop: 5.10.2011.)
http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3095 (Zadnji dostop: 7.10.2011.)
http://www.mgs-mreza.si/ (Zadnji dostop: 3.10.2011.)
http://www.skupine.si/ (Zadnji dostop: 4.10.2011.)
http://www.seniorji.info/ (Zadnji dostop: 9.10.2011.)
http://hisa.sadezidruzbe.org/ (Zadnji dostop: 9.10.2011.)
http://www.filantropija.org/ (Zadnji dostop: 9.10.2011.)
http://www.f3zo.si/o-festivalu/ (Zadnji dostop: 7.10.2011.)
http://www.skupine.si/ (Zadnji dostop: 9.10.2011.)
http://www.univerzazatretjeobd-drustvo.si/ (Zadnji dostop: 9.10.2011.)
http://www.inst-antonatrstenjaka.si/institut/ (Zadnji dostop: 6.10.2011.)
http://zlataleta.com/o-zavodu/ (Zadnji dostop: 6.10.2011.)
http://www.zpms.si/ZPMS/ (Zadnji dostop: 4.10.2011.)
http://simbioza.eu/(Zadnji dostop: 9.10.2011.)
7. BILANCA USPEHA IN ZADOVOLJSTVA
BILANCA USPEHA IN ZADOVOLJSTVA

Če povzamete
srečanje v enem
stavku
Kaj pozitivnega
boste o srečanju
povedali drugim?
Karin Elena Sánchez

59
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-71-
o Izredno poučno in razmišljujoče druženje s pozitivnimi ljudmi z vseh
vetrov. Hvala!
 SREČNO SOŢITJE USTVARJALNIH
GENERACIJ POMENI: SKUPAJ ZMOREMO.
GREMO DELAT!
o Dinamično!
o DRUGAČNOST JE SUPER!
o Stari in mladi pašemo skupaj!
 Nobena ovira ni nepremostljiva!
o
SUPERCA DVODNEVNO SREČANJE!
o
Prenos znanja v prakso. Akcija!
o NAVDIHUJOČE IN SPODBUDNO
o
Vse, kar se je zgodilo, je dobro. Veliko priloţnosti vidim, slišim, čutim.
o
OBJETI OD STVARI SMO STISNJENI,
OBJETI OD ČLOVEKA, LJUBLJENI. (NN)
o
Bilo je enkratno in predvsem KORISTNO!
o
PRIŠEL, VIDEL, ZMAGAL,...
o Ne hodi pred menoj,
morda ne bom sledil,
Ne hodi za menoj,
morda ne bom vodil.
Hodi ob meni in bodi moj PRIJATELJ!
o Nepozabno.
Krasni moderatorji in udeleženci. Veliko uporabnih stvari.
Hvala za prijetno in koristno druženje!
o
NADVSE PRIJETNA DEMONSTRACIJA MEDGENERACIJSKEGA SOŽITJA IN/ALI DIALOGA!

Gremo naprej!
o
EDINSTVENO MODERIRANJE, KORISTNA IN
UPORABNA VSEBINA TER PRIJETNA DRUŢBA!
o Zanimivo, iznajdljivo, iskrivo!
 NA SEMINARJE OD KARIN PA ŠE PRIDEM!!!
o
Všeč mi je bila vloga govorke in poslušalke, učiteljice in učenke ...
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
o
-72-
PRIJETNO, VESELO IN USTVARJALNO DRUŢENJE.
o
o
Imamo veliko izzivov – priloţnosti!
Nujno povezovanje – mi promotorji!
Prenos v prakso – AKCIJA
FANTASTIČNO!!!
o
ODLIČNO! Prijateljstvo je drevo, ki ponuja zavetje!

o
Razširil sem si obzorje.
ZELO KORISTNO ZA NADALJNJE DELO, SAJ SMO VELIKO DELALI.
o »Sem življenjski učenec, sem življenjski
učitelj, nisem prazen list, a vseeno se najde
prostor za novo misel, novo znanje«
o
Druţenje ljudi dobre volje, ki ţelijo narediti nekaj dobrega za druge.
o Zelo prijetno druţenje, produktivno, ... zbrala sem veliko idej in
se navdušila. Presenečena nad sodelovanjem, pripravljenostjo.
o
MOČ ŢARKOV
OSEBNA RAST
BITI TO, KAR SI
NOVI PRIJATELJI
TOPLINA
IDEJE
UPANJE
o
NI PROBLEMOV, SO SAMO IZZIVI!
o
FENOMENALNA IZKUŠNJA =)
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
o
-73-
Bogato srečanje
o PRIJETNO VZDUŠJE, UPOŠTEVANJE IN AKTIVNOST VSEH UDELEŽENCEV,
NOVE IDEJE, NOVA POZNANSTVA S PODOBNO MISLEČIMI, POZITIVNA
ENERGIJA, SINERGIJA, DOBRA SPUDBUDA ZA NADALJNJE DELO.
o
o
Edinstveno,
super,
odlično...
POSAMEZNIK NI POPOLN, SKUPINA PA JE LAHKO.
o Povezanost, naklonjenost in vedrina
o
NABITO Z ENERGIJO
o Verjamem, da bo v naši družbi »LEPO BITI STAREJŠI«!
o
Bilo je zdravilno!
IZJEMNA ENERGIJA, IZJEMNO IZKORIŠČEN VIKEND!
o
Bilo je super! Dobila sem kost za razmislek. Mislim, da bom sedaj več časa
posvetila tudi svojemu dedku in babici. Hvala za VSE!
o
RAZPRIMO KRILA IN ZAČUTIMO SVOBODO.
PA NE OSVOBOJENOST OD NEČESA,
TEMVEČ SVOBODNOST ZA NEKAJ.
ZA NEKAJ NOVEGA, ŠE NE IZKUŠENEGA,
VELIKEGA IN NEZNANEGA,
LE TAKO LAHKO KORISTIMO!!
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
-74-
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
-75-
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
-76-
8. 7 RAZLOGOV ZA UDELEŢBO
7 RAZLOGOV ZA UDELEŢBO
Sami ste aktivno soustvarjali vsebino srečanja.
2.
Rezultati srečanja zadevajo vas in ste nanje lahko vplivali.
Ker ste imeli moţnost izmenjati dobre prakse in številne
izkušnje z vašimi kolegi in kolegicami iz vse Slovenije iz
najrazličnejših organizacij.
Ker sta modrost in moč skupine neprecenljiva.
Ker ste si lahko zastavili vprašanja, ki si jih še nikoli niste,
nanje pa smo skupaj odgovorili.
Ker smo bili z vami profesionalni moderatorji ter
izobraţevalci.
Ker ste se seznanili z novo metodo učenja - moderiranjem.
3.
4.
5.
6.
7.
Karin Elena Sánchez
1.
61
9. VAŠI PREDAVATELJI IN MODERATORJI
Tanja Hozjan
Marjan Jarnjak
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
MEDGNERACIJSKO UČENJE – NAŠA ODLOČITEV ZA PRIHODNOST SOŢITJA_zapis
Dragi kolegice in
kolegi!
Ni pomembno samo,
kaj znamo,
pomembno je,
da NAM JE MAR!
Dušan Sušnik
Karin Elena Sánchez
Zdruţenje izobraţevalnih institucij, Koprska ulica 94, SI - 1000 Ljubljana
-77-