številka 10, februar 2013 Stičišče zasavskih nevladnih organizacij Izdajatelj Urednik 2 Oblika Tisk Naklada Elektronski časopis Sklad dela Zasavje Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi dr. Franci Čeč Telefon: 03-56-60-575 e-mail: [email protected] RCROblika Grafs, Drame Silvo s.p. 500 izvodov www.skladdela-zasavje.si Časopis Mrest je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS ISSN 1855-6930 Časopis Mrest je brezplačen Uvodnik S prehodom v »družbo tveganj« vse bolj narašča stopnja nezaupanja. Za uspeh ni več ključnega pomena kredibilnost oz. verodostojnost sporočevalca, saj izrazito nizka stopnja zaupanja kaže na to, da je z leti strmo upadlo zaupanje v strokovnjake, odločevalce, da o politiki sploh ne izgubljamo besed. Ker pa se zaupanja ne da vzpostaviti kar čez noč, je še toliko bolj pomembno, da zmanjšamo senzibiliziranost družbe za različna tveganja, predvsem pa, da si kdaj vzamemo dovolj časa, da tudi z dejanji in učinki teh dejanj, ki jih moramo učinkovito komunikacijsko podpirati, ponovno začnemo vzpostavljati zaupanje v svojih okoljih. Po drugi strani številni modri ljudje poudarjajo, da je prav zaupanje temelj dobrega vodenja, še posebej to velja za nevladne organizacije. Če nekoliko posplošimo: zaupanje je temelj vsakega dobrega odnosa. Če med nami ni zaupanja, tudi ne more biti odprtih in pristnih stikov. Še več, ne more biti dolgoročnih stikov, ki pa so za delo v nevladnem sektorju še kako pomembni. Urednik 3 Intervju Ana Holc 4 Gospa Ana Holc, že drugi mandat predsednica Medgeneracijskega društva Upanje iz Trbovelj, predstavlja nov del mozaika razvoja nevladnega sektorja v zasavskem prostoru. Njena osebna drža pri ravnanju z ljudmi predstavlja ne le dragocen vodnik za delovanje v nevladnem sektorju, pač pa tudi temelj za delo mlajšim generacijam, ki so šele soočene z osebnostno rastjo in graditvijo svojega značaja. Značilnosti njenih dejanj, kot so pravičnost, iskrenost, dobrotnost, resnicoljubnost, se odražajo v številnih nagradah, ki jih je naša tokratna sogovornica prejela na najvišjih ravneh. Če bomo vsaj del njenih dejanj privzeli in jih osmislili kot kompas svojega individualnega ali nevladnega delovanja, se nam morda vendarle obetajo boljši časi … Intervju Situacija v Sloveniji je zaradi neetičnega ravnanja in nepoštenosti vsak dan na nižji točki. Ko prihajajo na dan nove stvari, se stanje samo še slabša. Pomenljivo je, da po nekaterih študijah, tudi pri najbolj zaupanja vrednih skupinah, kar šest od sedmih ljudi ni bila pripravljena popolnoma zaupati. Kako vam v vašem društvu uspe, navkljub navedenim ugotovitvam, mobilizirati svoje člane k ustvarjalnemu udinjanju na področju prostovoljstva? Delovanje našega društva temelji na spoštovanju do sočloveka, tako med člani društva kot tudi navzven do drugih. Sama si na različne načine, z lepo besedo in dobro voljo, pa tudi pohvala je vedno dobrodošla, prizadevam motivirati naše člane, da ne bi zapustili društva in prostovoljstva nasploh, saj je starejših ljudi, ki potrebujejo našo pomoč, vedno več, novih članov oziroma prostovoljcev pa žal vedno manj. Naše delovanje krepimo z rednimi mesečnimi intervizijskimi srečanji, na katerih voditeljice in družabnice podajamo poročila o delu, si izmenjavamo izkušnje in rešujemo odprta vprašanja. Skrbimo za izobraževanja in dodatna usposabljanja tako, da pripravljamo predavanja, delavnice, okrogle mize - zlasti na temo staranja - tečaje preprečevanja padcev v starosti in strokovna predavanja na terenu. Rezultati dela so pozitivni in uspehi vidni. Kako lahko po vašem mnenju preskočimo trenutno brezno nezaupljivosti? Res je, brezno nezaupljivosti, kot temu pravite, je vse večje. Mladi so brez služb in brez prihodnosti, starejši se borijo za preživetje, srednja generacija pa kot, da se je vdala v usodo. Vse to je odraz razmer, v katerih živimo. In v takšnih razmerah je prostovoljsko delo še posebej pomembno - pa tudi bolj zahtevno. Ljudje se zapirajo vase, redkeje so pripravljeni pomagati, pa tudi pomoč težje sprejmejo. Mislim, da je kljub vsemu treba pozitivno in optimistično gledati na življenje in na sočloveka. Prav v takih razmerah bi se morali odpreti svetu in stopiti skupaj, si pomagati, pa čeprav le z nasmehom, lepo besedo in toplim objemom. Prostovoljci smo namreč tisti, ki povezujemo šibkejše ljudi, ki so te pomoči potrebni in jo seveda tudi želijo sprejeti. 5 6 Intervju Zdi se, da v tem trenutku veliko ljudi išče pravo orientacijo. Kaj vam daje trdno in predvidljivo smer? 6 Sama še vedno optimistično zrem v svet. V vsem slabem skušam najti nekaj dobrega, v vsaki napaki se skušam kaj naučiti, predvsem pa v ljudeh iščem - in pogosto tudi najdem - nekaj dobrega. Verjetno sem tudi prav iz teh razlogov leta 2001 postala prostovoljka in kasneje predsednica Medgeneracijskega društva Upanje Trbovlje ter organizatorka mreže trboveljskih medgeneracijskih programov za kakovostno starost. Ste prejemnica številnih nagrad. Kaj vam te nagrade pomenijo? Ja, nagrade za prostovoljstvo... , res jih je lepo sprejeti, saj potrjujejo moje delo. Spravljam jih v prav posebno - meni najljubšo, mapo (smeh). Izobraževanje za prostovoljko sem leta 2002 opravila na Inštitutu Antona Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in antropohigijeno, in sicer izobraževanje za družabnike z osamljenim starim človekom. Leto kasneje pa še za voditelje medgeneracijskih skupin. Nadaljevala sem s številnimi izpopolnjevalnimi tečaji, opravila sem tudi tečaj voditeljice učnih skupin za preprečevanje padcev v starosti. Sledila so številna usposabljanja in delavnice na Slovenski filantropiji, sodelovanja na Forumih Sadežev družbe, na Kongresu prostovoljstva na Debelem Rtiču v okviru Slovenske filantropije, sodelovanje z Mrežo nevladnih organizacij MREST Zasavje, vsakoletna sodelovanja na vseslovenskem festivalu nevladnih organizacij LUPA, ki ga organizira Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij. Kot predstavnica humanitarnih organizacij sem bila v letih 2009 do 2012 povabljena na sprejem pri predsedniku Republike Slovenije dr. Danilu Türku in gospe Barbari Miklič Türk, v Veliki dvorani Predsedniške palače v Ljubljani in na Brdu pri Kranju. Prav tako sem povabljena tudi na vsakoletno podelitev priznanj najboljšim prostovoljcem na državni ravni. Na vsa priznanja in pohvale sem seveda zelo ponosna. Lansko leto sem tako prejela prestižno priznanje Intervju za sodelovanje na natečaju Naj prostovoljec leta 2011 pod pokroviteljstvom tedanjega predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka in prav tako priznanje za najprostovoljca/ko leta 2012 zasavske regije, ki ga podeljuje Sklad dela Zasavje v okviru projekta MREST. Sicer pa prostovoljka nisem zaradi nagrad, temveč zaradi sebe in ljudi, ki jim lahko pomagam. Največja nagrada je prav veselje, ki ga vidim v očeh človeka, ki mu veliko pomeni že lepa beseda. To pa hkrati razveseljuje tudi mene in mi daje moč za naprej. Tudi veliko vaših članov je prejelo nacionalna priznanja Prostovoljec leta, ki se običajno podeljujejo v predsedniški palači. Ste na njihove dosežke še posebej ponosni? Seveda sem. Ponosna sem prav na vse člane Medgeneracijskega društva Upanje Trbovlje (danes nas je več kot 250), še posebej pa sem ponosna na naše prostovoljce, ki se trudijo v duhu ciljev društva storiti nekaj dobrega za soljudi. V društvu deluje preko 30 aktivnih članov, ki imajo bodisi svojo skupino starejših osamljenih ljudi bodisi delujejo kot družabniški par. Pomemben je prav vsak član našega društva. Aktivne članice, ki nas zapustijo, je zelo težko nadomestiti. V dogovoru z Domom upokojencev Franc Salamon Trbovlje, kjer ima društvo sicer sedež, že od leta 2004 predlagamo prostovoljke za sodelovanje na natečaju Naj prostovoljec leta, katerega pokrovitelj je bil predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. V letu 2004 je pri projektu tako sodelovala Marija Pišek, v letu 2005 sta sodelovali Vida Kurnik in Vida Medvešek, v letu 2006 Slavi Simnovčič, v letu 2007 Hilda Bezgovšek in Pavlina Žgajnar, leta 2008 Stanka Konhajzler, leta 2009 Franci Matko, leta 2010 Zdenka Ambrož, leta 2011 pa sem, kot že omenjeno, sodelovala sama. Z maničnim povečevanjem učinkovitosti in pretirano obsedenostjo z varčnostjo (vsakodnevno klestenje stroškov v gospodarstvu in javnem sektorju) na nek način zanemarjamo tudi glavni namen podjetništva: veselje, ki ga ljudje čutijo ob delu in radost ob trošenju. Kje so v tej zgodbi starejši, ki vse bolj postajajo ranljiva ciljna skupina naše družbe? 7 8 Intervju 8 Starejši žal vse bolj postajajo potisnjeni na rob družbe. Po eni strani so večinoma slabega premoženjskega stanja, po drugi strani pa so ob vseh starostnih težavah, ki jih že tako pestijo, pogosto precej osamljeni. Nekateri nimajo svojcev, drugi pa se jih bojijo prositi za pomoč, da jim ne bi bili v napoto. In tako se znajdejo v začaranem krogu. Država vse preveč pozablja nanje, zato je pomembno, da se odzove družba. Mi, v medgeneracijskem društvu, smo slišali ta klic in jim ponudili pomoč. Finančno jim sicer ne moremo pomagati, saj se tudi društvo s pomočjo Občine Trbovlje in donatorjev komaj preživlja, pomagamo pa jim s tem, da jih poslušamo, tolažimo, skupaj rešimo kakšno malo težavo, se smejemo, včasih tudi jokamo, predvsem pa se veselimo drobnih stvari. Tako se znebijo občutka, da so vsem odveč in v breme, ter da so tudi na jesen življenja pomembni in koristni s svojim znanjem in življenjskimi izkušnjami. Poslanstvo vašega društva je skrb za kakovostno starost, zmanjševanje osamljenosti in boljše medgeneracijske odnose. Kako solidarnost? krepite medgeneracijsko Delo društva temelji na spoznanju, da je osamljenost ena najhujših stisk starejših ljudi, ki jo je treba blažiti z ustreznimi programi ter na spoznanju, da so različne generacije danes vse manj povezane. Poslanstvo društva so tako skrb za kakovostno starost, zmanjševanje osamljenosti in boljši medgeneracijski odnosi. Medgeneracijsko sodelovanje krepimo z razvijanem prostovoljstva in organiziranjem mreže prostovoljstva. Jedro našega dela sta dva programa, in sicer osebno družabništvo z osamljenim starejšim človekom, v okviru katerega usposobljeni prostovoljci iz mlade, srednje in deloma tudi tretje generacije, opravljajo tedensko druženje s starim človekom, ki bi bil sicer osamljen, in medgeneracijske skupine za kakovostno starost. To so skupine do deset ljudi, ki se tedensko srečujejo ob različnih dejavnostih pod vodstvom prostovoljcev - voditeljev skupin. Njihov namen je pristno človeško druženje, ki preprečuje osamljenost v starosti. Naše društvo tako vsako leto izvaja program »Trboveljska Intervju prostovoljska mreža medgeneracijskih programov za kakovostno starost in boljše odnose med generacijami«, znotraj katerega izvajamo omenjene programe osebnega medgeneracijskega družabništva s starim človekom, medgeneracijske skupine za kakovostno starost, program skupnostne skrbi za ozaveščanje celotne krajevne javnosti, program ohranjanja prostovoljske kondicije, medgeneracijski piknik in strokovno ekskurzijo. V sodelovanju s srednjimi šolami organiziramo opravljanje prostovoljske prakse mladih s starejšimi ljudmi ter na različne načine spodbujamo povezovanje mladih s starimi ljudmi. Z mladimi iz Mladinskega centra Trbovlje izmenjujemo izkušnje in mnenja ter učimo drug drugega različnih ročnih del. Vsako leto izdamo tudi interno glasilo društva »Prostovoljc«, v katerem objavljamo prispevke naših članov. Že vrsto let si prizadevamo pridobiti tudi lastne prostore, kjer bi imeli svoj arhiv, opravljali administrativnotehnične zadeve in kjer bi se lahko učinkoviteje odvijale redne dejavnosti društva. V ta okvir našega programa spadajo tudi prizadevanja v smeri zagotovitve krajevnega medgeneracijskega centra, ki bi skrbel za zadovoljevanje različnih potreb starih ljudi in nudil te storitve na enem mestu. Kako vi osebno skrbite za ohranjanje prostovoljske kondicije? Sama sem aktivna članica društva, predsednica in organizatorka mreže trboveljskih medgeneracijskih programov za kakovostno starost. Trenutno vodim skupino starejših osamljenih žensk »Siničke«. To so »moje punce«, ki jih vedno rada vidim, in sem družabnica starejši osamljeni gospe, ki mi je s svojo življenjsko zgodbo povsem prirasla k srcu. Društvo vodim po svojih najboljših močeh, še vedno se izobražujem in usposabljam. Prostovoljskemu delu posvetim res veliko časa, včasih tudi na račun moža in družine, vendar mi to ni težko, ker delam s srcem, delam za dobro sokrajanov in hkrati tudi osebnostno rastem. Prostovoljstvo je moj poklic v pravem pomenu besede – častni seveda (smeh). Hvala za pogovor 9 10 Dan nevladnih organizacij Zasavja 2012 10 V sredo, 17. oktobra 2012 je bil izveden osrednji dogodek nevladnih organizacij - Dan nevladnih organizacij Zasavja 2012. Prireditelj Mreža nevladnih organizacij - Mrest Zasavje, je tokratni četrti, že tradicionalni dogodek NVO, organizirala v sodelovanju z občino Trbovlje, v veliki sejni dvorani občine. Srečanje je bilo namenjeno Dnevu nevladnih organizacij, ki ga Sklad dela Zasavje organizira v okviru projekta MREST - mreža nevladnih organizacij Zasavja. Namen projekta MREST je v informiranju, mreženju, povezovanju, spodbujanju dialoga ter sodelovanju nevladnih organizacij Zasavja. Projekt je s svojo vsebino in aktivnostmi osredotočen na zagotovitev podpornega okolja za nevladne organizacije v zasavski regiji, da bodo le- te lahko aktivno prispevale k usklajenemu delovanju na lokalni kot tudi na regionalni ravni. Poleg predstavnikov občin - g. Matjaža Švagana, župana občine Zagorje, Jasne Gabrič, podžupanje občine Trbovlje ter Ljuba Zalezine, pooblaščenega predstavnika občine Hrastnik – se je prireditve 0 udeležilo okrog 50 predstavnikov zasavskih nevladnih organizacij. Navzoče je uvodoma nagovorila in pozdravila podžupanja občine Trbovlje, mag. Jasna Gabrič Krajšo predstavitev same mreže nevladnih organizacij Mrest Zasavje, organizirane v okviru Regionalnega stičišča NVO Zasavje, je podala njena predsednica, gospa Slavi Gala. Osrednja točka prireditve je bila namenjena razglasitvi rezultatov glasovanja za Najboljšo nevladno organizacija Zasavja 2012 ter Naj prostovoljca oz. prostovoljko Zasavja 2012 ter podelitvi posebnih pisnih priznanj. Največ glasov, kot najboljša nevladna organizacija, in s tem tudi zlato priznanje, je dobilo Medgeneracijsko društvo Upanje Trbovlje. Drugo mesto in srebrno priznanje je bilo podeljeno mlado ustanovljenemu Društvu za družbene aktivnosti Rast Hrastnik. Bronasto priznanje kot tretjeuvrščeno, pa je prejelo Medgeneracijsko društvo Srečno Zagorje. Za vse tri prvouvrščene je bila podana tudi krajša predstavitev društva, njihove dejavnosti, uspehi in načrti za prihodnost. Glasovanje za Naj prostovoljca oz. prostovoljko Zasavja 2012 pa je bilo naslednje: prvo mesto in 11 12 zlato priznanje je kot Naj prostovoljka prejela Ana Holc, iz Medgeneracijskega društva Upanje Trbovlje, srebrno priznanje za drugo mesto je prejela Mojca Grden iz Medgeneracijskega društva Srečno Zagorje, bronasto priznanje za uvrstitev na tretje mesto pa Vida Medvešek, iz Medgeneracijskega društva Upanje Trbovlje. Diplome oziroma pisna priznanja sta podeljevali Slavi Gala, predsednica mreže Mrest in predstavnica občine Trbovlje, podžupanja Jasna Gabrič. Posebna pisna priznanja za uvrstitev na izbor Naj NVO 2012 so bila podeljena tudi vsem ostalim osmim nevladnim organizacijam, ki so pri glasovanju prejele manjše število glasov. Sama prireditev Dan NVO tako postaja odmevna in potrebna, saj predstavlja in promovira širši javnosti nevladne organizacije v našem okolju, njihovo delovanje, uspehe ter tiste njihove člane, prostovoljce in prostovoljke, ki s svojim požrtvovalnim delom, nesebičnim delovanjem v svojem prostem času, opravljajo družbeno koristno in humanitarno delo za boljšo kakovost življenja. NATEČAJ Sklad dela Zasavje (regionalno središče nevladnih organizacij Mrest Zasavje) razpisuje idejni natečaj ZA SOCIALNO PODJETNIŠKO IDEJO Cilj natečaja je trajnostno financiranje nevladnih organizacij z novimi produkti ali storitvami ter podpora pri nadaljnjem razvoju socialno podjetniških idej v nosilne pilotne projekte. Hkrati natečaj predstavlja priložnost za dostop do podpornih storitev, ki jih zagotavlja Regionalno stičišče NVO Zasavja. Idejni natečaj je objavljen na spletni strani www.skladdelazasavje.si, kjer je priložen tudi obrazec za vpis socialno podjetniške ideje. Rok za oddajo v celoti in natančno izpolnjenega obrazca za vpis socialno podjetniške ideje je do vključno 30. septembra 2013, na naslov: SKLAD DELA ZASAVJE Podvine 36 1410 Zagorje ob Savi s pripisom »NE ODPIRAJ, NATEČAJ Za morebitne dodatne informacije pišite na e-naslov: info@ skladdela-zasavje.si. 13 14 NATEČAJ Razpis je namenjen znanstvenim delom, ki so na kakršen koli način povezana s področjem dela Regionalnega stičišča nevladnih organizacij Mrest Sklad dela Zasavje (regionalno središče nevladnih organizacij Mrest Zasavje) razpisuje Z njim se želi razvijati sodelovanje med stičiščem in univerzami, povečevanje prepoznavnosti stičišča med študenti in strokovno javnostjo ter spodbujati prenos informacij, znanja in idej med stičiščem in zunanjimi deležniki. natečaj za najboljše DIPLOMSKE, SPECIALISTIČNE IN MAGISTRSKE NALOGE TER DOKTORSKE DISERTACIJE Natečaj je objavljen na spletni strani www.skladdelazasavje.si, kjer je priložen tudi obrazec prijavnice. Izpolnjeno prijavnico ter kopijo tiskanega dela je potrebno poslati ali osebno vročiti najkasneje do vključno 30. septembra 2013, na naslov: SKLAD DELA ZASAVJE Podvine 36 1410 Zagorje ob Savi s pripisom »NE ODPIRAJ, NATEČAJ« Za morebitne dodatne informacije pišite na e-naslov: info@ skladdela-zasavje.si. OBVESTILO RAČUNOVODSKO SVETOVANJE ZA NVO Kje Kdaj Pričetek Kontaktna oseba RCR, Podvine 36, Zagorje ob Savi Vsako prvo sredo v mesecu osebno ali po e-pošti od 14.00 do 16.00 1. 3. 2013 Marjanca Sedeljšak Telefon 03-56-60-507 e-pošta [email protected] 15 Dan NVO 2013 16 Kot že nekaj let dosedaj, Regionalno stičišče Mreže NVO MREST Zasavje, tudi v letošnjem letu načrtuje prireditev Dan nevladnih organizacij Zasavja 2013. Osnovni namen je srečanje predstavnikov NVO ter predstavitev nevladnih organizacij širši javnosti. Osrednji del prireditve pa je namenjen izboru in razglasitvi NAJ NVO 2013 in Naj PROSTOVOLJCA/KE 2013 ter svečani podelitvi priznanj in diplom. Priprave za organizacijo dogodka so že v teku. Kolegij Mreže NVO Mrest je na svoji januarski seji že sprejel dogovor, da bo letošnji Dan nevladnih organizacij v Zagorju, predvidoma v mesecu novembru. V zvezi s tem objavljamo tudi glasovnice, s katerimi boste imeli možnost dati svoj glas za NAJ NVO ali Naj prostovoljca/ko. Glasovnice morajo biti pravilno izpolnjene in ne smejo biti fotokopirane. Sprejemali jih bomo do vključno 30. septembra 2013 na naslov: SKLAD DELA ZASAVJE Podvine 36 1410 Zagorje ob Savi. Zahvaljujemo se vam za vaše sodelovanje. zasavske regije 2013 GLASOVNICA za najboljšo nevladno organizacijo zasavske regije 2013 Naj prostovoljec oz. prostovoljka Najboljša nevladna organizacija ime, priimek, nevladna org. v kateri deluje točen naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda Zanj(o) glasujem: Zanjo glasujem: ime, priimek, poln naslov in telefon glasovalca oz. glasovalke ime, priimek, poln naslov in telefon glasovalca oz. glasovalke (kraj in datum) (kraj in datum) zasavske regije je: (podpis) Kupone pošljite na naslov: Sklad dela Zasavje, Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi GLASOVNICA za naj prostovoljca(ko) zasavske regije je: (podpis) Kupone pošljite na naslov: Sklad dela Zasavje, Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi Brezplačna izposoja IKT opreme Člani regionalnega stičišča MREST si lahko brezplačno izposodijo sledečo IKT opremo: prenosni računalnik, prenosno ozvočenje, projektor. Zasavske nevladne organizacije obveščamo, da Sklad dela Zasavje, poleg izposoje gornje opreme, nudi tudi usluge fotokopiranja 18 Za izposojo in fotokopiranje vam je regionalno stičišče na voljo na: 03 56 60 519 g. Dejan Poboljšaj [email protected] [email protected] Splošne informacije 19 STROKOVNA POMOČ .... mi smo pravi naslov SKLAD DELA ZASAVJE Podvine 36 1410 Zagorje ob Savi www.skladdela-zasavje.si [email protected] [email protected] [email protected] + 386 (0)3 56-60 519 + 386 (0)3 56-60 575 Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativenga programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete “institucionalna in administrativna usposobljenost”; prednostne usmeritve “Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga”
© Copyright 2024