DIJAŠKI DOM GIMNAZIJA ŠIŠKA ALJAŽEVA ULICA 32 1000 LJUBLJANA M A J , Spoštovani! Pred vami je »nova« številka domskega glasila DI(V)JAK. Di(v)jak je bival v dijaškem domu Šiška med leti 1998 pa vse do leta 2006 ter je za seboj pustil kar nekaj črk, podob in veliko različnih vtisov. Pota življenja so ga po tem letu odpeljala, kamor so pač ga, dokler ni ponovno prišel nazaj, sicer v malo manj literarni podobi, pa vendar rdečelično nadebuden. In če se lahko reče, da je kot nov, se mora reči tudi, da počiva na starih lovorikah nekdanjih ustvarjalcev … 2 0 1 3 Uvodnik Čeprav smo vsi nagnjeni k temu, da stvari posplošujemo, jih generaliziramo, iščemo zanje občo veljavnost, se moramo zavedati, da s posploševanjem tudi izgubljamo, prikrajamo in pačimo tisto, kar enostavno je. Je, in sicer tu, med nami. Zaradi posploševanja izgubljamo edinstvenost, enkratnost, neposrednost, bistvo. Pri tem ne mislim samo na dogodke in spomine, govorim predvsem o ljudeh, o Tebi, o meni, govorim o našem dijaškem domu. Govorim o dogodkih, ki jih skupaj doţivljamo, skupaj vrednotimo, iz katerih zbijamo šale … In pri tem ni skrivanja, ni posploševanja, ni slepomišenja; iz na videz beţnih slik, medlih orisov in spominov, lahko z našo pozornostjo, z našo ţeljo po priznanju drugega, z našo lepo besedo, ohranimo podobe, ki so bile ţe namenjene pozabi, ohranimo dogodke namenjene spominu maloštevilnih, s tem pa ohranimo podobe Ljudi. Na ta način iz beţnih slik in medlih spominov postanejo podobe z imeni, obrazi iz mesa in krvi, postanem Jaz in postaneš Ti. Vsak izmed nas ustvarja svojo podobo, ustvarja svoje ţivljenje, ustvarja svojo prihodnost. In najbolj pomembna prihodnost je ta, ki nam je najbliţja, ki jo vsak dan znova dohajamo, ki jo s svojim upanjem trgamo iz teme neznanega, ki jo jemljemo »temni« prihodnosti, jo počasi in po malem krotimo ter si jo prilagajamo. S tem pa si tudi ona jemlje čas, da nam po svoje tlakuje pot, ki je samo naša in nikogar drugega. In vedno bo tako. Tvoja prihodnost je vedno pod tvojim naslednjim korakom. Tik pred teboj je. Dom s svojim ţivljenjem ustvarjajo dijakinje in dijaki sami. V času, ko z lepimi trenutki napolnimo svoj mali domski svet, ki stoji nekje sredi tega velikega sveta, postane tudi to malo okolje neznansko veliko; tako veliko, da ostali svet ne obstaja več. In tako, ter samo tako, iz »zavoda« postane »DOM« iz »sistema« pa stopijo ljudje. In k temu ţeli pripomoči tudi naše domsko glasilo. Matija Nared STRAN 2 Uredil: Matija Nared Uvodnik Iz ţivljenja v domu In za kriţišči so še druga kriţišča ... Adam Zagorec: Ţivljenje dijaka v dijaškem domu Matic Pečovnik: Ţivljenjske prelomnice Nika Kastelic: Prijateljstva tako in drugače! Jure Zukanovič: Prihodnost in mi A. W. : Intervju z mojim vzgojiteljem Pomoč pri urejanju: Jacqueline Strnad Lektoriranje: 3 3-4 5 6 7 8 Slavc Barič Med domom in svetom Glasilo Di(v)jak je interno glasilo Dijaškega doma gimnazije Šiška. Fotografije: Slavc Barič, Viktorija Novak, Matija Nared, Sekcija foto krožka in domski arhiv. (Ostali viri so navedeni.) Pust v Ljubljani 8-13 Kultura, ustvarjalnost in raziskovanje Literarni večer Ustvarjalni nemir pri likovnikih Jacqueline Strnad: Amazonke David Škrbec: Kapitan Morski volk 14 15-18 19-20 21-22 Športni doseţki dijakov Svetovno nogometno dijaško prvenstvo Sekcija namiznega tenisa 23 24 25 Tečaj CPP 26 Janko Pene: Piti ali ne piti? 26 Slavnostna večerja za zaključne letnike 29-32 Potep do bajerja 33 Šport Tečaj CPP Vedno aktualno Fotoreportaţa Na izlet 34 Zadnja stran Dijaški dom: http://rez.gimnazija-siska.si/dom/ Gimnazija Šiška: http://www.gimnazija-siska.si/w/ Divjaka dobite na index.php/dglasilo naslovu: http://rez.gimnazija-siska.si/dom/ STRAN 3 In za kriţišči so še druga kriţišča in druge ceste dov«, ne pozabi pa lepih trenutkov in pristnih prijateljstev. Vsi vemo, da so mlada leta šele začetek na poti iskanja. Čeprav imajo odločitve včasih dolge repe, pa vendar same po sebi ne dajejo odgovorov. Te moramo najti sami, s svojim delom, trudom, s svojo predanostjo. Ni vedno lahko. Ţe same odločitve so teţke, kaj šele izpolnjevanje le teh. Seveda ni enostavnih odgovorov, ki bi nas pomirili. Jure predlaga, naj sledimo srcu in razumu - ţivljenje bo vsekakor lepše, prihodnosti pa nas ne bo strah. IZ ZIVLJENJA V DOMU Ljubezen je čudna bolezen, v posteljo spravi kar dva! V pričujočih zgodbah iz sklopa »o dijaškem domu« nam svoja razmišljanja predstavljajo ţe »dozoreli« dijaki, ki so svojo pot v našem dijaškem domu prehodili skoraj v celoti. Najprej spoznamo Adama, ki na svojevrsten način pove, da je dijaški dom včasih nujna odločitev, vendar tudi dobrodošla. Mladega človeka pripravlja na novo pot, na pot samostojnosti, kajti, ko se ta začne osamosvajati, staršev ni v bliţini, da bi mladim stali ob strani, zato se morajo postaviti na svoje noge. Podobno strne svoje razmišljanje Matic. Mladostne izkušnje so, ko v spominu časa malo dozorijo, vedno lepe. Spomin dobrohotno pozabi na »prepovedi izho- Adam Zagorec Življenje dijaka v dijaškem domu »Sicer pa, ni toliko pomembno, kje živimo, temveč to, kako živimo in da se dobro počutimo.« Po končani osnovni šoli vsakega čaka pomembno vprašanje: kam naprej? Zaradi velike izbire je odločitev teţka, vendar se kljub temu največkrat odločimo za tisto, za kar pač mislimo, da bo za nas najboljša izbira. V primeru, da je izbrana šola v oddaljenem kraju, je posledica te odločitve tudi bivanje v dijaškem domu. To seveda pomeni, da najverjetneje med tednom staršev ne bomo videli. Na začetku se nam zdi to zelo čudno, saj je bila doslej druţina naš edini dom. Zaradi ločitve od doma se pri nekaterih pojavi domotoţje ali pa druge teţave. Ko pa se človek navadi na ţivljenje v dijaškem domu, se stvari spremenijo in v domu lahko preţivimo najlepši čas naših mladostnih let. V dijaškem domu srečamo nove prijatelje s katerimi smo skupaj ves čas šolanja. Po mojem mnenju bi bilo v dijaškem domu zelo teţko ţiveti brez pravih prijateljev, saj bi bili zelo osamljeni, kar bi najverjetneje vplivalo tudi na naše ocene. Prijatelji nam lahko pomagajo na različne načine: pri domačih nalogah, pred testi… Mogoče pa v domu celo najdemo ljubezen svojega ţivljenja? Večina mladih misli, da je dijaški dom kot neke vrste zapor, vendar ne drţi. Seveda mora biti v domu red, sicer bi vladal kaos in bi vsak delal po svoje. Nih- STRAN 4 IZ ZIVLJENJA V DOMU če ne bi imel miru za učenje ali za počitek. Za to poskrbijo vzgojitelji, ki v primeru odklonskega vedenja lahko pokličejo starše ali pa napišejo kakšen vzgojni ukrep, vendar se to redko kdaj zgodi. V našem dijaškem domu imamo vzgojitelje, ki skrbijo za nas in nam pomagajo na različne načine; včasih pa jim tudi uspe, da nas morda še kaj naučijo. Poleg učenja imamo na izbiro veliko aktivnosti, na primer igranje nogometa, košarke, namiznega tenisa. Lahko se vpišemo v različne kroţke kot so risarski kroţek ali pa računalniški. Seveda ne smemo pozabiti na televizijo, računalnike in radio. Vse to lahko najdemo tudi v prostorih dijaškega doma. Za ogled kakšnega filma ali pa tekme se preprosto dgovoriš s svojim vzgojiteljem in lahko v miru uţivaš v gledanju televizije. V primeru, če potrebuješ gradivo za seminarsko nalogo ali pa bi se rad pogovarjal s prijatelji preko interneta, lahko uporabljamo računalnike, ki se nahajajo skoraj v vsakem nadstropju. Računalnike ali radio si lahko sami prinesemo od doma. V dijaškem domu se vsak nauči samostojnega ţivljenja, kar nam lahko koristi v prihodnosti. Po končani srednji šoli ali po končani fakulteti, si vsak ţeli urediti svoje ţivljenje, dobiti svoje stanovanje in druţino. In takrat tudi ne bo staršev poleg, da bi pomagali. Dokler ne bo vsaj eno leto preţivel v dijaškem (ali pa v študentskem) domu ne bo nihče razumel takega načina ţivljenja. Tudi sam sem na začetku mislil, da bo ţivljenje v domu teţko, vendar sem hitro ugotovil, da ni tako hudo. Po nekaj mesecih se človek navadi. Vsak ima lahko kdaj pa kdaj domotoţje in pogreša svojo druţino, vendar je teden hitro naokoli, vsak petek se vrnemo domov in preţivimo prelep konec tedna s svojimi najdraţjimi. Menim, da ni toliko pomembno, kje ţivimo, temveč bolj to, kako ţivimo, da se dobro počutimo. V dijaškem domu smo zato, da končamo srednjo šolo. Po končani srednji šoli pa se odpirajo nove poti, ki jih moramo prehoditi, če hočemo uresničiti svoje sanje. K zgodbam ... Široka pot je pred teboj, bogat je svet lepot. Za dobro voljo, sinko moj, življenja je povsod. Široka pot je pred teboj, ne hodi sam po njej. Bo brat starejši šel s teboj, boš srečo našel prej. Široka pot je pred teboj, prešerna moč v očeh. Poštenje vzemi sin s seboj in svoj brezskrbni smeh. (Wolfgang Amadeus Mozart) STRAN »Tisoč ciljev je pred nami in poti, ki do njih drţe. Tisoč je ljudi med nami, ki svoj edini cilj zgreše!« (Ciril Zlobec) 4 STRAN IZ ZIVLJENJA V DOMU 5 Matic Pečovnik ŢIVLJENJSKE PRELOMNICE V ţivljenju je veliko zanimivih prelomnic in ena takšnih se je pri meni zgodila pred pribliţno štirimi leti. Po končani osnovni šoli sem si za nadaljnjo šolanje izbral nogometni razred v Šiški. O njem sem slišal veliko pozitivnih stvari, zato sem bil zelo vesel, ko sem izvedel, da sem sprejet. Bilo me je kar malce strah, kako se bom na vse to privadil. Bil sem še otrok in odhajal sem iz majhne vasi v največje mesto v Sloveniji. Zvočnik na hodniku, detajl. »V dijaškem domu se je zares zgodilo zelo veliko zanimivih stvari, ki se jih bom spominjal celo življenje.« Vse se je začelo 1. septembra 2009, ko se je cel nogometni razred zbral v dijaškem domu v Šiški. Sprejel nas je vzgojitelj Duško Kojić, nam razloţil pravila obnašanja v dijaškem domu in druge potrebne stvari. Dobil sem sobo s številko 315 in v njej svojega sostanovalca Martina Šajino, ki je v teh letih postal moj zelo dober prijatelj. S tem dnem se je začelo tudi trdo delo na nogometnem igrišču. Imeli smo odlične treninge, ki jih je vodil trener Goran Sentič in rezultat tega je, da je veliko fantov danes ţe profesionalcev. Mislim, da smo ena najboljših generacij v Šiški. Z veliko volje in ţelje po napredku, smo se lotevali zahtevnih treningov ter bili ponosni na naše osebne napredke in vsak doseţen rezultat. To smo znali bolj ali manj uspešno zdruţevati tudi s šolskimi obveznostmi, saj so nam naši vzgojitelji in trenerji hitro privzgojili občutek za dejstvo, da je vsak uspešen športnik tudi odvisen od znanja in doseţenega poklica. Fantje smo si med sabo zelo podobni in smo se zelo hitro ujeli. V teh letih sem spoznal zares veliko dobrih prijateljev, veliko novih učiteljev, trenerjev … Po dveh letih bivanja v dijaškem domu smo dobili tudi novega vzgojitelja Slavca Bariča. Tudi on odlično skrbi za nas in nam pomaga pri reševanju različnih problemov. Ob pridobivanju različnih izkušenj in ob premagovanju ovir, ki so se nam v teh letih postavljale na pot, smo se kalili in iz leta v leto postajali zrelejši. V dijaškem domu se je zares zgodilo zelo veliko zanimivih stvari, ki se jih bom spominjal celo ţivljenje. Naše sobe so bile veliko dni vse prej kot pospravljene in čiste, a tako je pač bilo. Velikokrat smo dobili tudi različne kazni, kot so domski opomin, prepoved treniranja, ukinitev izhodov… Včasih ni bilo prijetno, ko smo morali to opravičiti pred starši, a ostale bodo zanimive mladostne izkušnje, ki se jih bomo vedno spominjali. O njih: NIKA KASTELIC 6 Prijateljstva tako in drugače! STRAN IZ ZIVLJENJA V DOMU STRAN 7 IZ ZIVLJENJA V DOMU Jure Zukanovič PRIHODNOST IN MI Ljudje se večkrat sprašujmo kaj bomo počeli čez 20 ali 30 let. Tega odgovora ne ve nihče, niti ga ne moramo najti v samem sebi. Nekateri ţelijo postati nogometaši, nekateri zdravniki ... Vendar nihče ne more točno vedeti kam ga bo pripeljala pot ţivljenja. Seveda, če si postavimo nek cilj in smo dovolj disciplinirani, imamo veliko moţnosti, da bomo s trdim delom svoj cilj tudi dosegli. Ne govorim samo o šoli, temveč tudi o predanosti stvarem, ki jih radi počnemo. "Čez življenje se lahko pritožujemo edinole, če od njega pričakujemo nemogoče." Maksim Velikokrat se sprašujem kako bo izgledal svet ter naše ţivljenje v prihodnosti. Bodo vsa človeška opravila namesto nas opravljali stroji. Kaj bo z nami? Bomo cela ţivljenja preleţali doma ter samo uţivali? Ali bomo sploh še imeli cilj, za katerega se nam splača ţiveti? Ljudje ne smemo pustiti, da se to zgodi. Ne smemo pustiti, da naš svet preplavijo stroji, ter nas zamenjajo. Večkrat se tudi vprašam ali bo prišlo do tretje svetovne vojne. Menim, da bo svet propadel, če se to zgodi. Vojna bi bila pri tehnologiji, ki jo imamo kemijska. Vsakršno drugo oroţje bi bilo brez pomena. Predstavljajte si, da vse drţave, ki imajo na voljo jedrsko oroţje, odvrţejo par svojih bomb ena na drugo. Par atomskih bomb, pa nas vseh ni več. Svet bi propadel v medsebojni vojni drţav. Drţavni voditelji naj torej pozabijo na vojno ter poskusijo rešiti krizo v kateri se nahajamo na miren ter človeku sprejemljiv način. Menim, da moramo vsi pri sebi razčistiti kaj bomo počeli v prihodnosti, predvsem pa moramo poslušati svoje srce. Vsekakor pa moramo ravnati s svojim razumom. Le tako bomo dosegli svoje cilje, ki nam prinašajo zadovoljstvo v ţivljenju. »Vendar nihče ne more točno vedeti kam ga bo pripeljala pot ţivljenja. Seveda, če si postavimo nek cilj in smo dovolj disciplinirani, imamo veliko moţnosti, da bomo s trdim delom svoj cilj tudi dosegli.« STRAN IZ ZIVLJENJA V DOMU 8 INTERVJU Z MOJIM VZGOJITELJEM, G. SLAVKOM BARIČEM Gospod Barič, nam lahko zaupate nekaj osnovnih podatkov o sebi? Lahko, čeprav se bojim, da ne bo nič posebno zanimivega. Zase pravim, da sem Kraševec na začasnem delu v Ljubljani, čeprav ta začasnost ţe predolgo traja. Sicer sem profesor socialne pedagogike, kot vzgojitelj v dijaškem domu delam več kot 34 let. S tem si sluţim ljubi kruhek, za dušo pa počnem še kup drugih reči. Ko »bom velik« pa se bom zagotovo vrnil na Primorsko, med bore, trte in kamen. Kaj je tisto, kar vas vleče nazaj na Kras? Čudovita narava, spomini na otroštvo. Morda tudi nostalgija, ki pride z leti. Predvsem pa mir in drugačen, bolj umirjen, tempo ţivljenja. Kateri so vaši hobiji, kaj še počnete »za dušo«? Svoje čase, pred leti, sem se precej ukvarjal s športom. Igral sem košarko, planinaril, tudi plezal. Moje največje ljubezni pa so literatura, glasba in tudi film. Brez dobre knjige in glasbe si teţko predstavljam ţivljenje. Katere so vaše najljubše knjige in kakšno glasbo poslušate? Za knjige bi teţko povedal, laţje bi se odločil za pisce. To so Kundera, Durrell, Marquez, Dostojevski, Carver, Miller, Jergović, Lorca in še kdo. Med Slovenci pa Lojze Kovačič, Kajetan Kovič, Tone Pavček, Dane Zajc… Knjigi, ki sta me najbolj zaznamovali sta bili, v otroštvu Pika Nogavička, in kasneje Aleksandrijski kvartet. Odraščal sem ob ploščah Hendrixa in Rolling stonsov, zdaj pa poslušam predvsem jazz, blues ter etno glasbo. Moj najljubši izvajalec pa je Tom Waits; njegovo glasbeno pot spremljam ţe več kot trideset let. Vedno je pravi čas, da storimo to, kar je prav. (Martin Luther King) In najljubši filmi? V mladosti je bila Kinoteka moj drugi dom in še vedno najraje gledam stare filmske klasike. Če pa bi se moral odločiti, bi izbral nekatere filme Woodya Allena, Tarkovskega in Fassbinderja, Fellinijev Amarcord, vse tri Botre, Sedmi pečat, Grka Zorbo, Let nad kukavičjim gnezdom … Najraje imam drame, ne maram pa akcijskih filmov. Kako so nekateri čudni, mar ne? Kaj se vam zdi najpomembnejše pri vašem delu? Vzgoja je hecna stvar. Pravzaprav bi ţe vse morali opraviti starši, po petnajstem letu je na tem področju teţko narediti kaj bistvenega. Najbolj pomembne vrednote mora vsak posameznik pridobiti v krogu druţine ţe v zgodnjem otroštvu. Menim, da je moja najpomembnejša naloga, da mlade naučim kritično razmišljati s svojo glavo, prevzemati odgovornost in posledice za svoja dejanja. Biti zrel in odrasel pomeni, da imaš poleg večje svobode predvsem večjo odgovornost. Gospod Barič, hvala za pogovor! A. W. STRAN 9 PUST V LJUBLJANI Fotografije Slavca Bariča Ena izmed »drugih reči«, ki jih Slavc dela za dušo in iz duše, je tudi fotografiranje. Pri tem pa ni, kakor konec koncev pri vsaki drugi stvari, pomembno to, kaj gledaš in delaš, temveč kako. No, Slavc to dela s srcem. Zato so tudi slike karnevala, ki jih je posnel, prisrčne. Maske Uporaba mask je znana v vseh človeških druţbah in dobah. Prvotno so bile maske usidrane v religijske obrede z več ali manj jasnim socialnim pomenom, čeprav so bile v ključni povezavi z »nadnaravnim svetom«. V tem duhu so s pomočjo mask ustvarili pripovedovanja kozmogonij, kar je sluţilo predvsem utrjevanju socialnega reda. V ozadju maškerad je vedno spopad na neki simbolni ravni med redom in neredom in med dobrim in zlim. (Nasprotje red/pustni nered; razbitje reda, da se ga lahko potem simbolično vzpostavi nazaj). Nedolgo nazaj so bili karnevali, kot jih poznamo danes, omejeni predvsem na Evropo in na čas pred začetkom posta. Pravzaprav pa je tradicija takšne ali drugačne oblike karnevalskih dejavnosti mnogo starejša in gre v čas h kmečkim in pastirskim obredom MED DOMOM IN SVETOM teatralni pripovedni vzorec STRAN MED DOMOM IN SVETOM 10 odganjanja zime in klicanja pomladi. Enega izmed zametkov karnevalskih oblik lahko vidimo pri saturnalijah, kjer je šlo za izrazito kmetijske kulte (Saturn je bil bog kmetovalcev). Pri saturnalijah se je ravno tako pojavljal vzorec ponazarjanja kaosa, da se je lahko za tem simbolno ponovno vzpostavilo red. Eden prvih znanih karnevalov »sodobnejšega časa« je beneški. Od tu se je razširil še v druge drţave, ter se počasi (tudi preko Amerike) ponovno vrnil nazaj v Evropo kakor popolnoma samosvoja karnevalska oblika. Kljub vsem spremembam, pa so tradicionalno v sodobni Evropi in Latinski Ameriki maske še vedno povezane predvsem z praznovanji novega leta ali konca zime. (odganjanje zime.) V sodobnem času maske sluţijo predvsem temu, da se da protiuteţ vsakodnevnemu ţivljenju in pravilom. Iz tega izhaja tudi dvojnost lepo/grdo iz česar pa preko povezanosti in prekoračitve te temeljne dvojnosti izhaja: Norost! M. Nared MED DOMOM IN SVETOM STRAN 11 STRAN 12 MED DOMOM IN SVETOM Z zakrito identiteto lahko člani druţbe kršijo ustaljene tabuje, ne da bi bili zato kaznovani. Pri karnevalih in maskiranju je poudarjena še ena pomembna prvina: za masko smo vsi enaki! STRAN PREGOVORI O PUSTU  13 Pustna nedelja pod oknom, velika noč za pečjo.  Zeleni pust, bela velika noč.  Če pustni dan deži, fižol bogato obrodi.  Pust zjutraj oblačen, kmet ajde jeseni bo lačen.  Ob pustu so zrele neveste, ob postu pa preste. MED DOMOM IN SVETOM STRAN 14 LITERARNI VECER OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU V torek, 5. februarja 2013 smo v dijaškem domu Gimnazije Šiška pripravili literarni večer za profesorje, vzgojitelje, starše, sorodnike predvsem pa za dijake našega doma. Literarni večer so pripravili Anja Juvanec, Kaja Debevec, Maruša Izlakar, Jure Zukanovič, Jure Močnik, David Selan, Marko Kuntarič, Janko Pene, Črt Božnik, Tim Litrop in mentor Slavc Barič. Ali ni čudno, da v tej dobi pravijo, da smo majhni? Majhni smo zato, ker hočemo služiti malenkostim, sebičnim idejam. Kosovel Večina Cankarjevih tekstov so si izposodili iz njegovega predavanja z naslovom Slovensko ljudstvo in slovenska kultura, ki ga je imel 24. in 25. aprila 1907 v dvorani delavskega doma v Trstu. Čeprav je od tedaj minilo več kot 100 let, je v besedilu cela vrsta socialno kritičnih formulacij, ki še danes zvenijo prav tako aktualno, kot v času nastanka, še posebej v kontekstu današnjih kulturnih, socialnih in političnih razmer. Anita Žnidaršič Lepota je kakor Bog: povsod je in nikjer je ni; nikjer je ni utelešene, v popolnosti izraţene, tako da bi hrepenenju in slutnji ne bilo več prostora. Oko je ni videlo, uho je ni slišalo, jezik je ni izrazil, roka ne ustvarila. Srce človeka siromaka jo sluti in je išče, slutilo in iskalo bo na vekomaj. I. Cankar KULTURA Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku so predstavili izbor tekstov Ivana Cankarja na temo dveh, med seboj neločljivo povezanih pojmov: kulture in domovine. Temu so dodali še nekaj manj znanih misli iz drobne knjižice „Pravica,” pesnika Srečka Kosovela. Prvikrat je človek oskrunil svojo mladost, kadar je prvikrat molčal, ko mu je srce ukazovalo, da naj govori. Iz ţivalske sebičnosti se je rodila strahopetnost … KULTURA Ustvarjalni nemir STRAN 15 Tako kot vsako šolsko leto, smo tudi letos v okviru domskih likovnih delavnic s priložnostnimi razstavami popestrili vse državne praznike. Še posebej zanimivo je bilo letošnje velikonočno »razstavno voščilo« z dijaškimi stvaritvami. V razstavnem prostoru v avli B stavbe dijaškega Nekaj besed o stvaritvah domskih likovnikov doma je tokrat izstopalo olje na platnu avtorice Anje Juvanec, dijakinje 3. oddelka, ki se je prvič uspešno spoprijela s to zahtevno tehniko slikanja. Mentor likovnih dejavnosti je vzgojitelj Ivo Mijić Anja Juvanec STRAN 16 KULTURA Med drugim je namen teh razstav, da med šolskim letom predstavimo tudi individualne razstave v omenjenem prostoru in s tem poudarimo ustvarjalnost posameznikov. Tako spodbujamo likovno ustvarjalnost pri posameznih dijakih in dijakinjah. V tem duhu se je s svojimi risbami predstavila tudi STRAN KULTURA 17 URŠKA KONDA STRAN 18 Nekatere dijakinje so se izkazale tudi pri izdelovanju voščilnic in pri slikanju na steklo pod vodstvom Polone Tabar. Poglejmo nekaj utrinkov ... KULTURA STRAN RAZISKOVALNA NALOGA 19 AMAZONKE jACQUELINE STRNAD Amazonke so bile ženske bojevnice v grški mitologiji, ki naj bi bile potomke boga Aresa in nimfe Harmonije. Ime Amazonke izvira iz besede »amazoi«, kar pomeni »brezprsnice«. Tako ime so dobile, ker so si zaradi lažjega streljanja z lokom izžgale ali odrezale levo dojko. Vodila jih je kraljica; vredno je omeniti Penthesilio, ki je sodelovala v trojanski vojni in njeno sestro Hippolytijo, ki je dobila svoj čarobni pas od očeta Aresa. Moški v skupnosti niso imeli velike vloge. Njihova edina naloga je bila zaplojevanje potomcev. Amazonke so se povezale z drugimi ljudstvi predvsem v času rimskega imperija in v pozni Antiki. Amazonke naj bi živele v Pontusu blizu obal Črnega morja v današnji Turčiji. Tam naj bi ustanovile samostojno kraljestvo pod vladavino kraljice Hippolytije. Mit pravi, da so smeli imeti moški z njimi spolne odnose le enkrat na leto, da so tako preprečili izumrtje rase. V ta namen so takrat Amazonke obiskale sosednje pleme Gargareas. Rojene deklice so matere trenirale v lovu, umetnosti vojne in kmetijskem udejstvovanju, medtem ko so moške potomce poslale k očetom, jih ubile ali pa jih prepustile divjini. Na raznih poslikavah so sprva oblečene v tanke obleke, medtem ko so kasneje prikazane v perzijiskih oblačilih – v oprijetih hlačah. Pogosto so upodobljene na konjih. Amazonke se pojavijo v grški mitologiji in so povezane z nekaterimi grškimi legendami. Na primer, ena izmed Herkulovih nalog je bila, da dobi čarobni pas amazonske kraljice Hippolityje. Na poti ga je spremljal prijatelj Tezej. Prišlo je do zasedbe Atike, v kateri naj bi izginila Antipoa, sestra Hippolytije. V nekateBojevnica iz Dahomejskega kraljestva (današnji Benin). rih verzijah naj bi se Tezej poročil s Hippolitijo, v (Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Ahosi) drugih pa Antiopa ne umre in se poroči z njo STRAN 20 RAZISKOVALNA NALOGA Tezej. Iz tega zakona naj bi se rodil sin Hippolityus. Herodot je poročal, da so Sarmati potomci Amazonk in Skitov. V njegovih poročilih je podana zgodba, v kateri se je skupina Amazonk razširila preko Azovskega morja v Skitje (današnji jugovzhodni Krim). Ko so se naučile skitski jezik, so pristale v zakon s Skitskimi moškimi, a pod pogojem, da ne bodo prevzele navad Skitskih žensk. Po Herodotovem mnenju naj bi se preselili proti severovzhodu in se ustalili ob reki Don ter tako postali predniki Sarmatov. Amazonke so bile tudi del rimske zgodovine. Posebno pozornost jim je izkazal Pompej. Zaradi njega obstaja zgodba o Amazonkah iz kolonije Cappadocian o dveh princesah Ylinos in Scolopetos. O Amazonkah kasneje razpravljajo tudi Evropejci v Renesansi. Francisco de Orellana je poimenoval reko Amazonko po njih, ker je trdil, da se je tam bojevalo pleme bojevitih žensk. Kasneje je bilo celotno porečje poimenovano po reki. Ariosto v svojem delu Orlanso Furioso omenja deželo žensk bojevnic, katerim vlada kraljica Orontea. Ženske naj bi oblikovale skupnost brez moških, ker so jih ti zapustili in bi tako preprečile, da bi si moški pridobili nazaj svojo moč. Peter Walcot je napisal, da so bile Amazonke zasledene vedno onkraj meja civiliziranega sveta, kot to opisujejo Grki, ali pa okrog Črnega morja in v Libiji. Predvidevanja, da zgodbe o Amazonkah vendarle temeljijo na resničnih dejstvih, so podprta z arheološkimi najdbami, ki nakazujejo možnost, da so Sarmatske ženske sodelovale v bitkah. Te najdbe so vodile raziskovalce do sklepa, da ja možno, da so bile grške legende o Amazonkah oblikovane na podlagi resničnih primerov žensk bojevnic. Dokaze o ženskih bojevnicah so našli v južni Ukrajini in Rusiji. V petini grobov bojevnikov plemen Skitov in Sarmantov so našli ženske, ki so bile oblečene podobno kot moški bojevniki. V vsakem četrtem grobu, kjer so bile pokopane ženske so našli tudi loke. Po mnenju antičnih zgodovinarjev naj bi bile amazonske grobnice najdene v Grčiji, v Atenah, Megari, (tam naj bi našli tudi številne kipe amazonk). Kalcij in Plutarh sta zatrjevala, da so bila tam svetišča Amazonk, kjer so v njihovo čast opravljali žrtvovanja. Ruska arheologinja se je osredotočila na vzroke, zakaj so se bile ženske primorane bojevati. Ko so bili moški na lovu ali v bojih so se morale same braniti. V obdobju, ko so odšli Skiti v Azijo, da bi sklenili premirje na Bližnjem vzhodu, moških ni bilo osemindvajset let in ženske so se morale braniti same, hkrati pa še poskrbeti za potomstvo. Iz tega naj bi tudi izhajale zgodbe o Amazonkah, ki so enkrat letno obiskale sosednje pleme z namenom, da bi poskrbele za potomstvo. Vir: http://wannabemagazine.com/wp-content/uploads/2012/06/524.jpg PRIPOROCAMO V BRANJE DAVID ŠKRBEC STRAN 21 STRAN 21 Kapitan Morski volk Za začetek bi rad vsebino knjige Kapitan Morski volk umestil v določen kraj in časovno obdobje, da bomo kasneje laţje sledili dogajanju in razjasnili, zakaj so se posamezni dogodki zgodili, katere so pomembnejše osebe v zgodovinskem dogajanju, ipd … Za prva rahla nesoglasja med Anglijo in Španijo je bil kriv Krištof Kolumb in njegovo odkritje Amerike. Španija je takrat (okoli leta 1942) s pridom izkoriščala svoje kolonije in tako postala prva pomorska sila. Angleţem seveda to ni bilo všeč. Poloţaj se je še bolj zaostril zaradi različnih gospodarskih interesov, politike in vere. Tu bi lahko izpostavili angleškega kralja Henrika VIII., ki je zaradi nesoglasij s papeţem glede svoje ločitve s špansko soprogo Katarino Argonsko, pretrgal stike z Vatikanom in ustanovil Anglikansko cerkev. Prav iz tega zgodovinskega obdobja pa je snov za svoje pisanje jemal tudi pisatelj Jefferson Cooper, avtor knjige Morski volk. Glavna predstavljena akterja, ki sta gojila medsebojno sovraštvo, sta bila angleška kraljica Elizabeta I. in španski kralj Filip II. Slednji si je zadal cilj, da bo popolnoma porazil Anglijo in zavladal Evropi. Elizabeta pa je seveda napela vse sile, da bi Filipu preprečila njegov načrt. Ker smo tik pred dogodkom, ko se je se Španija polno oboroţena napotila proti Angliji, povejmo še, kaj je bilo odločilno, da se je Španija odločila tako, kot se pač je: Španija je bila tisti čas ţe v vojni z Nizozemci. Elizabeta se je odločila, da bo poslala svoje vojake na pomoč Nizozemcem. To je seveda zelo razhudilo Filipa, ki je dal zapleniti vse ladje, ki so se nahajale v španskih pristaniščih in tako dal vedeti, da je vojna neizbeţna. Zato, da bi napad španske vojske potekel nemoteno, je Filip II. zbral svoje privrţence, ki so v začeli Angliji z denarjem podkupovati ljudi in kupovati oroţje. Tu pa je pomembno vlogo odigral naš glavni junak Michael Goddard, imenovan kapitan Morski volk. Če vam izdam, da knjiga sodi med pustolovske romane, lahko sklepate, da je imel Michael pustolovščin vrh glave. Poslušajte! Vesel, s polno ladjo zlata, se je Michael Goddard vračal v domačo deţelo. Ko je bil ţe čisto blizu Anglije, sta ga presenetili dve španski galeji. Vedel je, da njegova ladja, Devonska roţa, ne bo mogla pobegniti, zato se je hitro domislil zelo učinkovitega načrta. Z izjemnim občutkom je s topom zadel premec španske galeje in jo upočasnil. Nato se je preoblekel v španskega častnika in sedel na rešilni čoln, ki je bil poln smodnika. Ko je priplul ob bok španski ladji, je priţgal smodnik in se vrgel v morje. Ladja je potonila, on pa se je lahko sproščen vrnil v Anglijo z vsem zlatom, ki ga je naropal za kraljico. Vsaj mislil je tako. V Plymouthu ga je namreč čakalo nenavadno presenečenje. Ko je v temni noči rešil neznano ţensko, mu je ta zaupala, da se ga Angliji drţi sloves zločinca in pripadnika španske stranke. Z zlatom, ki ga je naropal v Novem svetu, naj bi stranka podkupovala ljudi in kupovala oroţje. Ker ga na otoku ţe dolgo ni bilo, je bil zmeden in ni upošteval nasveta, naj čim hitreje zapusti Plymouth. Naslednji dan so prišli drţavni častniki pod poveljstvom lorda Cavendisha in ga aretirali. Kraljica je Cavendishu popolnoma zaupala, saj ni vedela, da je prav on član španske stranke. Michaela so odpeljali v zasebno hišo, da ne bi dvignili preveč prahu. Tam je Michaela zapustilo še zadnje upanje, da je prišlo do pomote. Izdala ga njegova zaročenka Shirley Tryon. Podtaknila mu je laţna pisma, ki naj bi potem sluţila kot dokaz, da je sodeloval s špansko stranko. Edina, ki je bila še vedno na njegovi strani, je vojvodina Sunderlandska. Prav njo je rešil v Plymouthu. Ker pa je bila aretacija Michaela namera španske stranke, jih je seveda zanimalo, kje je Michael skril vse zlato, ki ga je naropal. Ta jih je z zapletenimi odgovori ves čas drţal na varni razdalji od zlata. Ker je bil Michael tako zvit in pameten, niso mogli izvedeti kje je denar. Poskušali so z zvijačo in k njemu poslali Shirley, ki naj bi ga rešila in odpeljala na nek dvorec in si s tem prisluţila njegovo zaupanje. Michael je spregledal namero, se uspel rešiti in pobegniti španski stranki. Nenavadni kasnejši dogodki so pripeljali do tega, da je Michael v gostišču pri Jelenu spoznal "Besede iz srca sežejo do srca, besede z jezika pa le do ušes." (Slovenski pregovor) "Branje je za duha to, kar je telovadba za telo." Richard Steele Vse stvari so težke, preden postanejo lahke. STRAN PRIPOROCAMO V BRANJE 22 točajko Meg. No, vsaj Michael je tako mislil. Vse je bilo pripravljeno, da se srečata, Meg pa ni bila nihče drug, kakor vojvodinja Sunderlandska. Le ta je Michaela kasneje peljala na poseben dvorec, kjer je spoznal vse, kar mu prej ni bilo jasno. Izvedel je kdo je Meg, zakaj ga lovijo angleške oblasti, kakšno bo njegovo nadaljnje poslanstvo in spoznal je um Anglije, kraljico Elizabeto I. Michael se je z veseljem lotil naloge in začel razbijati, takrat še čvrsto, špansko stranko. Opravljal je na videz lahke naloge, vendar brez njega bi Elizabeta I. najverjetneje izgubila oblast. Ţe na prvi nalogi je bil uspešen. Spremljal je kočijo, v kateri so prevaţali zlato za nakup oroţja. Sam je opravil z dvanajstimi moţmi in zlato nato vrgel v reko. Postopoma se je izrazito vţivel v vlogo in začel kriţariti po Angliji, španska stranka pa je hitro začela izgubljati na veljavi. Lord Cavendish, ki je vodil stranko in posledično tudi lov na tako imenovanega Morskega volka, je potegni iz rokava močnega aduta, ko je nad Michaela poslal najboljšega mečevalca v Angliji, Charlesa Calverlya. Vendar tudi ta ni mogel ustaviti Michaela in rešiti špansko stranko. S tem, ko je kradel zlato in finančno uničeval stranko, pa ni storil kaj dosti odmevnega. Zato se je kasneje odločil, da bo poiskal tistega, ki vodi vse zapiske v stranki in tako razkril večino članov le -te. Hitro je ugotovil, da je ta oseba Harriet Ormsleyeva. S prijateljem Rogerjem Carewom, ki mu je Morski volk zelo zaupal, sta za ta podvig pripravila prav poseben načrt. Roger je v temni ulici napadel Harriet pod krinko Morskega volka. Michael je Harriet rešil, še preden so lahko prišli straţarji in si tako prisluţil, da ga je Harriet povabila k sebi na dvorec. Tam ji je uspel izmakniti knjiţico s seznamom in tako razkrinkati večino članov španske stranke. Ko je Michael skoraj povsem potolkel špansko stranko, se je udeleţil pomorske bitke proti Španiji. Tam je spoznal najslavnejše angleške pomorščake kot sta Francis Drake in John Hawkins. Ves čas je plul največjim ladjam ob boku in se dostojanstveno bojeval. Še posebej pa se je izpostavil, ko je predlagal senzacionalno idejo. Zamislil si je, da bi Špance lahko porazili z ognjenimi čolni, imenovanimi brutoli. Te so nato spustili med španske ladje, in ko je zapihal še pravšnji veter, so se ladje vnele in tako je bilo storjene veliko škode. Tako je pisatelj Cooper opisal del bitke. Ko se je ţe vedelo, da bo Španija napadla Anglijo, je Francis Drake napadel Špance v pristanišču Cadiz in tako prestavil napad Španije za eno leto. Po letu dni se je tako Španska armada odpravila proti Angliji, kjer so ţe v Rokavskem prelivu naredili prvo napako. Angleţi so jih napadli in jih prisilili k umiku v Calais. Tu se je tudi v resnici odvil podvig z ognjenimi čolni. Namen je bil sicer drugačen, saj so Angleţi hoteli le razdruţiti veliko skupino ladij, kar jim je tudi uspelo. In prav zaradi teh brutolov se je večina galej razmaknila in tako so lahko Angleţi napadli vsako posebej in Špance popolnoma potolkli blizu pristanišča Gravelines. Ko se je kasneje polegel prah okoli zaklada, ki naj bi ga Michael pripeljal s sabo v Anglijo, je ta odpeljal Meg v samostansko cerkev in ji razkril kje je bil skrit zaklad. Ves čas, ko je govoril, da je zaklad na Devonski roţi, je govoril resnico. Zaklad je bil namreč skrit v maketi ladje v samostanski cerkvi. Večina ljudi na angleškem je bila zadovoljna z razpletom dogodkov, samo Michaelu je ostal grenak priokus. Vedel je, da se ne bo mogel poročiti z Meg, saj ni imel plemiškega naziva. Nastalo zadrego pa je izredno hitro rešila kraljica Elizabeta I., ki je bila Michaelu zelo hvaleţna za vse kar je storil in ga je zato povišala v grofa in mu omogočila poroko z Meg. Biti zrel in odrasel pomeni, da imaš poleg večje svobode predvsem večjo odgovornost. (Slavc Barič) Lepe besede tako malo stanejo, a so tako veliko vredne. (George Herbert) STRAN SPORT 23 Športni doseţki dijakov DD Šiška v šolskem letu 2012/13 MEDDOMSKO TEKMOVANJE LJUBLJANSKIH DIJAŠKIH DOMOV Meddomski kros: - dekleta iz našega doma posamezno: 1. mesto Urška Poje 3. mesto Tina Mlakar Nastopili sta še: Katja Hladnik in Maruša Plut in Jacqueline Strnad Naša dekleta so zmagala tudi ekipno. - fantje iz našega doma posamezno 1. mesto Martin Vadnu 3. mesto Nace Ravšelj Nastopila sta še: Domen Širaj in Robert Gornik Fantje so zmagali tudi ekipno. Mali nogomet fantje: 1. mesto DD Šiška Nastopali so: Tim Litrop, Žiga Jarc, Nejc Muršič, Dejan Vokič, Aladin Keranovič, David Končnik, Luka Novak, Nejc Novak, Matic Pečovnik, Denis Gorjanec, Miran Galič, Janko Pene, Žan Karničnik in Žiga Jurečič. STRAN SPORT 24 Svetovno nogometno dijaško prvenstvo v Franciji Naši nogometaši so tudi letos odšli na svetovno nogometno prvenstvo dijakov, v okviru katerega se vsako leto zbere in druži mnogo mladih. Tokratno srečanje je gostil Francoski Bordeaux in sicer od 15. do 21. aprila. Z ozirom na multikulturni značaj prvenstva, pa ni mogoče govoriti samo o strasti do nogometa, temveč je s tem povezano tudi spoznavanje različnih kultur ter spoznavanje s kulturnim krogom in krajem države gostiteljice. Na tekmovanje je iz petih kontinentov prišlo 36 ekip (od tega 24 moških). Dijaki gimnazije Šiška so se uvrstili na sedmo mesto. Zmagali so dijaki iz Turčije, ki so v finalni tekmi premagali ekipo iz Nemčije. STRAN SPORT 25 NAMIZNI TENIS 2012/13 Sekcija namiznega tenisa Na začetku šolskega leta smo organizirali tekmovanje v namiznem tenisu za vse vzgojne skupine. Zmagalo je moštvo Dejavnosti v letu 2012/13 sedme vzgojne skupine, v sestavi Gašper Grošelj, Maj Walter Vidmar in Nejc Filipčič. Isti dijaki, katerim je dvakrat priskočil na pomoč tudi Miha Tetičkovič, so zastopali dom na meddomskem tekmovanju dijaških domov ljubljanske regije in po razburljivih dvobojih s kakovostno konkurenco zasedli prvo mesto. Dijaka Nejc Filipčič in Til Mavretič sta na medregijskem tekmovanju v Škofji Loki zasedla prvo mesto in zagotovila finalno udeležbo na Domijadi, ki je bila 25. in 26. aprila na Rogli. Tudi na Domijadi so naš dom zastopali Gašper Grošelj, Maj Walter Vidmar in Nejc Filipčič. Po porazu z igralci iz Dijaškega doma Ruše so tokrat zasedli odlično drugo mesto. PRVENSTVO DA TE KAP V domu je potekalo tudi zanimivo in napeto tekmovanje dvojic za Veliko nagrado PICA DA TE KAP. V finalno tekmo sta se uvrstila para Grošelj/Mavretič, dijaka sedme vzgojna skupine in Tetičkovič/Jurečič, dijaka šeste vzgojne skupine. (Jaz sem tudi zraven bil, iz rešeta vodo pil!) Mentor Branko Lučid STRAN 26 Tečaj CPP Miran, maturant GŠ, je tudi mladi voznik in se letos že lahko zapelje proti domači Gorenjski s svojim rdečim lepotcem. Znanje iz cestnoprometnih predpisov in osnov prve pomoči si je nabiral v našem domu. Tečaj CPP in prve pomoči organiziramo vsako leto, izvajalec pa je AMZS Avtošola Moste. Čas predavanj je vedno prilagojen željam in športnim obveznostim dijakov. V letošnjem šolskem letu je bil tečaj CPP zaradi velikega zanimanja izveden kar dvakrat. Mentorica Viktorija Novak …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………. ŠK AN DA LO ZN O! ! Nekateri pač niso imeli te sreče, da bi obiskovali tako dober tečaj CPP kot je naš! STRAN 27 Piti ali ne piti ?? V naši moderni druţbi, si ţivljenje brez alkohola teţko predstavljamo. Če se sami še nismo znašli v tem, nam na prvi pogled ne predstavlja tako perečega problema, vendar je velik in postaja vse večji. Alkohol je najbolj problematičen pri mladini, ki si ne zna predstavljati učinka zabave brez njega. V njem vidijo ključ do zabave, saj alkohol na telo deluje zelo sproščujoče in človeku odpre vizije o katerih prej ni niti sanjal. Seveda je ta učinek veliko večji pri osebah, ki so v treznem stanju bolj umirjene, tihe narave. Z alkoholom pa se velikokrat mnogo preveč sprostijo … Nasilje, nesreče takšne in drugačne, nezmoţnost normalnega delovanja v druţbi in na delovnem mestu - vse to je davek, ki ga terja alkohol. A da ne bomo samo črnogledi glede tega, alkohol navsezadnje ni le pripomoček s katerim se napiješ in uţivaš pijane trenutke. Ţe stari Grki so vedeli, da kvalitetno vino bistri um in da je konec koncev zelo zdravilno. Na primer: dva deci vina na dan, odţene zdravnika stran. Malo šale, malo zares, vendar to, da ima rdeče vino, pozitivne učinke na telo, predvsem na krvni obtok, ni laţ in nekateri strokovnjaki govorijo, da celo odlično vpliva na zobe. No seveda, če bi vsi ljudje tako razmišljali o tem, mislim, da ne bi bilo nobenih VEDNO AKTUALNO teţav glede alkoholizma v svetu. Vse prevečkrat pa ljudi premami občutek lagodja. Pa ni največji problem ugodje samo! V današnjem svetu ţivljenje ni lahko, veliko je brezposelnosti, podjetja propadajo in ljudje z druţino na čelu ne vedo kako bodo preţiveli naslednji mesec … V takšnih okoliščinah pa človek kaj hitro začne iskati rešitev v alkoholu, ki tako postane najlaţja rešitev, kako pozabiti na teţave. Vendar dolgoročno ne spremeni ničesar; še slabše, teţave nakopiči, in ko jih je enkrat preveč, samo še »eksplodira«. Vse več druţin propada na račun alkohola in to je velika ţalost tega našega kratkega ţivljenja. Nasilje v druţinah, ter posledično ločene druţine … Ali je to ţivljenje, ki ga hočemo? Alkoholizem je dandanes ţe skoraj banalna stvar, pijejo ga namreč ţe skoraj vsi. Pojavlja se tudi ţe v osnovnih šolah in raziskave kaţejo, da ima mladina, ki je alkohol poskusila ţe pred trinajstim letom starosti in ga redno uţiva dvakrat na teden 30 % več moţnosti, da bo postala odvisna od alkohola, kot nekdo, ki ga je začel uţivati po osemnajstem letu. Vendar temu ni vedno tako. Menim, da če ima človek zdravo pamet in si zna postaviti meje, kdaj reči »ne«, ne bo imel nikoli teţav, kajti ni kriva druţba, ni kriv prijatelj, kriv je vsakdo sam. Sam nimam nič proti temu, da se, ko gremo ven STRAN 28 VEDNO AKTUALNO ali na kakšno drugo zabavo, »popestritev večera« spije kozarček ali dva. Kot pravijo »z glavo na zabavo«, ne pa, da tako pretiravaš, da se večera sploh ne spomniš ali da se zbudiš z razbito glavo. Mislim, da je alkohol tako lahko dosegljiva substanca, da se je z njo srečal prav ravno vsak ali pa se še bo, in na vsakem posamezniku je kako se odloči. Vsak pravi, da so študentska leta tista »usodna«, ko pogledaš alkoholu v oči in ko se soočiš z resnico ali se mu boš podredil, ali pa mu boš v stilu »frajerja« pokazal hrbet. Z največjimi teţavami se srečujejo na ameriških fakultetah, kjer govorimo o pojavu »binge drinking« (pitje velikih količin ţganih pijač v čim krajšem času). Mislim da bi morala vlada z alternativnimi ukrepi pripomoči k zmanjšanju tega problema. V novicah sem prebral, da je ob teh tako imenovanih obredih, kjer mora bruc (1. letnik študija) popiti velike količine alkohola, prišlo tudi do smrtnega izida. Takrat sem se vprašal ali je sploh vredno kdaj poskusiti alkohol, in menim da ga … Janko Pene Vir:http://www.skrivnost-zdravja.si/blog/wp-content/uploads/2009/11/633618152064602893_plakat-alko-ubija1.jpg "Ena slabost vina je tudi ta, da človek začne zamenjavati misli z besedami." Samuel Johnson "Pijanost je prostovoljna norost." Seneka "Pogled na pijanca je najboljši pouk o vrlinah treznosti." Neznan avtor STRAN 29 SLAVNOSTNA VECERJA ZA ZAKLJUCNE LETNIKE Fotoreportaža Vsako leto se zaključnim letnikom pripravi večerjo z kratkim kulturnim programom. Ob tej priložnosti so predstavniki zaključnih letnikov podali nekaj (predvsem šaljivih) opazk na račun življenja v domu. Maša je zaplesala tako kot zna najbolje, harmonikaši so si dali duška … STRAN 30 STRAN 31 "Prijatelj je človek, ki ve vse o tebi, in te še vedno ima rad." Elbert Hubbard STRAN 32 STRAN NA IZLET 33 Potep do bajerja "Človeško srce, ki je proč od narave, postane trdo." Standing Bear Pozimi smo se z vzgojiteljico Viktorijo in dijakinjo Urško Konda, odpravile na Koseški bajer. Tja smo se odpeljale z avtobusom, s seboj pa smo vzele tudi fotoaparat in deţnike, saj je močno sneţilo. Po pribliţno 10 minutah voţnje smo izstopile in pot nadaljevale peš. Pribliţno 40 cm snega nas je spravilo v dobro voljo in pričele smo se kepati in zabavati. Fotografirale smo lepo zimsko okolico bajerja, jato račk ter labode, ki so se potapljali in čofotali po vodi. V bliţnji gostilni smo se pogrele še z vročo čokolado, saj nas je ţe pošteno zeblo. V domu smo potem pripravile foto razstavo. Upamo, da se bomo naslednje leto odpravili še kam, saj nam je bilo všeč druţenje in spoznavanje kotičkov Ljubljane. Bilo bi pa bolj zanimivo, če bi nas na obisku Kosez bilo več. Katja Hladnik in Maruša Plut STARE ŠTEVILKE DI(V)JAKA Svetilka na domskem dvorišču, 14. januar 2013 Gospa Kosova, A stavba II. "Razumnost je v tem, da predvidimo posledice." Norma Cousins "Sposobnost, da lahko danes misliš drugače kakor si mislil včeraj, je tisto, po čemer se pametni razlikuje od neumnega." John Ernst Steinbeck