KAKŠNO NAJ BO MOJE
www.mik-ce.si www.mik-ce.si stilske rešitve maj 2010 01 letnik VI mik KAKŠNO NAJ BO MOJE okno? VELIKO LEPO VARČNO NOVO OKNO? POMLADNI RAJ TOMAŽ NOVLJAN 10 11 12 PONEKOD LE Z DOVOLJENJEM Ustvarite si ga V ZIMSKEM VRTU BREZ SVETLOBE NI SENCE BREZ SENCE NI SVETLOBE + TANJA PAK: ZAME JE STEKLO ČISTA POEZIJA mik I 01 I maj 2010 1 mikrofon kazalo SLOVARČEK 05 OKNO 06 DRUGA PLAT SENCE VSAK 08 Svetloba je, kot pravi arhitekt Tomaž Novljan, za ljudi privlačna, tu se ne razlikujemo dosti od žuželk, ki ponoči vedno brenčijo okoli svetilke. PRIHODNOST 09 DOVOLJENJE 10 VRT 11 12 DRZNO 18 VARČNO 20 mikologija POEZIJA 24 OBALA 26 MIKOV DUH ŠNOPS 30 Unikatno v Sloveniji: del revije ureja lastnik in generalni direktor podjetja (MIK Celje), ki revijo izdaja. ČISTIMO 31 UMETNOST 34 mikrofon 22 dinamik NA TRENINGU Ekskluziven obisk treninga vodilnih v 1. MIK Ligi, rokometašev RK Celje Pivovarna Laško, 16-kratnih državnih prvakov Slovenije. 32 HUMANITARNA AKCIJA TUDI LETOS Tudi letos bo MIK Celje, že peto leto zapored, v Baško odpeljal 100 otrok. V podjetju komaj čakajo 30. junij 2010, ko se bodo odpeljali morju naproti. Tudi letos bodo pripravili rokometno šolo, plesne in ustvarjalne delavnice. Otroke zbirajo iz Maribora, s Ptuja, iz Slovenske Bistrice, Slovenskih Konjic in iz rokometnih klubov MIK 1. Lige. 2 mik I 01 I maj 2010 mik, d.o.o. Celjska cesta 55, 3212 Vojnik, www.mik-ce.si izdajatelj / Nataša Kovačič odgovorna urednica / Teja Luknar glavna urednica / mag. Nenad Senić izvršni urednik / Nataša Kovačič, Roman Macun, Teja Luknar, Tomaž Požin, Janez Mervič, Jernej Špes, Robi Kramarič uredniški odbor / PM, poslovni mediji d.o.o., www.p-m.si idejna in oblikovna zasnova ter uredništvo in produkcija / Tiskarna Sinet d.o.o. tisk / maj 2010 datum natisa / 17.000 izvodov naklada / 01/2010 številka / Pošta Slovenije in Delo revije distribucija / mik I 01 I maj 2010 3 uvodmik www.mik-ce.si SLOVARČEK CELOSTNA REŠITEV OZIROMA BESEDE, KI JIH NAJDETe V TEJ ŠTEVILKI MIKA IN VAM LAHKO PRIDEJO PRAV V POGOVORU Nataša Kovačič odgovorna urednica N aše naravno in tudi bivalno okolje počasi, a tehnoloških rešitev, ki nam bodo takšen način gradnje tudi vztrajno pridobivata vrednost, ki si ju zaslužita. omogočale. O varovanju in ohranjanju okolja je bilo že ve- Naša usmeritev in zaveza biti do družbe in okolja odgovorno liko povedanega in napisanega, a žal še zmeraj podjetje je že pokazala prve rezultate. Samo s tehnološkimi premalo uresničenega. A ne le naravno, tudi bivalno okolje rešitvami, na katerih temeljijo naši proizvodi, smo lani v potrebuje vso našo pozornost, saj poleg ostalega bistveno Sloveniji zmanjšali količino izpusta ogljikovega dioksida za vpliva na kakovost življenja. Na srečo se nas vedno več za- 12.740 ton. Naše energetske rešitve tako ne le privarveda, da vse skupaj le ni trenutna marketinška muha in da čujejo z energijo in dolgoročno prihranijo stroške porabe samo zavedati se, da težave so, ne pomaga. Treba je ukre- energentov, ampak tudi dejansko zmanjšujejo negativne pati! Tudi v našem podjetju smo se odločili prevzeti odgo- vplive na okolje. Sama okna spadajo v najvarčnejši energetvornost za lepšo prihodnost, zato smo svoje delovanje in ski razred A, pri montaži pa uporabljamo okolju prijazno energetsko učinkovito peno, strateške cilje prihodnjih let patentirano trajno-elastično usmerili v uresničevanje vimehkocelično peno na vodni zije, da postanemo vodilni osnovi, ki ne vsebuje okolju ponudnik širokega asortiškodljivih potisnih plinov, mana okenskih sistemov ter REVIJE MIK ne zavrponujamo pa jo ekskluzivno investicijsko, energetsko in zite – podarite v MIK-u. estetsko najboljših celojo prijateljem, O človeku prijaznem okolju – stnih rešitev za posodososedom ali sonaravi, stanovanju ali pisarni bitev ali novo zasteklitev – lahko govorimo šele takrat, objektov. rodnikom. TAKO ko se v njem tudi dejansko V preteklih letih smo svojo bodo LAHKO tudi dobro počutimo. Ko nas enerdejavnost razširili tudi na oni našli rešitev gija okolja stimulira in nam nepremičninski trg. Naša zase. omogoča, da doživimo vse vizija nove storitve je temeprednosti, ki nam jih ponuja. ljila na obljubi, da ne bomo Energetsko varčno, okolju le še eno investicijsko podjeprijazno in funkcionalno so tje, ampak se bomo potrudili lastnosti, ki jih pri nas dopoldati ljudem tisto, česar danes na nepremičninskem trgu primanjkuje. To so investicijske nimo še z estetskimi rešitvami. Tudi videz doma ali karešitve in kakovostna, bivanju in stanovalcu prijazna sta- teregakoli drugega objekta mora biti lep. Stavbno pohištvo, novanja, grajena iz okolju prijaznih in energetsko varčnih predvsem barvito, poudari osebni slog in individualni znamaterialov. Zaradi tega so projekti, v katerih sodelujemo, čaj, ustvari pisano mavrico svetlečih detajlov in z njegovo grajeni v skladu s pravilnikom o učinkoviti rabi energije v pomočjo lahko stopite korak bliže k možnosti za uresničestavbah (Pures), pa čeprav ta pravilnik v Sloveniji še ni bil vanje kreativnosti in želje po eksperimentiranju. Celostne sprejet. Svoj razvoj zadnja leta smo tako usmerjali v iskanje rešitve naše strokovne ekipe so naša prednost. 4 mik I 01 I maj 2010 18 AKRILKOLOR snov, ki znatno poveča odpornost barvnega sloja. Barvni profili, ki se jim med brizganjem doda akrilkolor, so najodpornejši. 22 MIK privlačnost, mikavnost. Mik ob pogledu na Mikova okna je bil prevelik, morali smo jih kupiti. 33 ROKOMET igra z žogo, pri kateri skupina igralcev v pisanih športnih oblačilih teka za žogo samo zato, da jo lahko takoj, ko pridejo do nje, podajo naprej. okna in vrata, pa tudi naoknice, balkonske ograje in parketi. Pohištvo, ki se nanaša na stavbo oziroma stavbno pročelje. OKNO odprtina v steni stavbe ali prevoznega sredstva, prvotno izdelana zaradi svetlobe. Odprtina, na katero vasovalci ob dvorjenju naslonijo lestev. 12 28 razmeroma temna ploskev za osvetljenim neprosojnim telesom. V vročih poletnih mesecih in blizu ekvatorja zelo zaželena dobrina. so iznajdljivi arhitekti uporabljali, kadar odprtine v steni niso potrebovali, vendar je okno kot fasadni element zahtevala simetrija fasade. 30 14 SENCA 10 STAVBNO POHIŠTVO 06 ŠNOPS žganje, ki ga v Sloveniji uporabljamo za gretje pozimi. V krajih, kjer ga je zaradi domače proizvodnje v izobilju, se je uporabljal za čiščenje oken. SLEPO OKNO VEDUTA mesto, pokrajina ali njun del, ki se vidi z določene točke, na primer: »Gledal je znano veduto pred seboj.« mik I 01 I maj 2010 5 ekonomika www.mik-ce.si OBIŠ:I MIK-OVE SALONE besedilo: Nika Logar in Nenad Senić fotografije: arhiv MIK Celje Kakšno naj bo moje okno? Idealno okno? Odgovor je na prvi pogled preprost: okno mora čim bolje ustrezati našim bivanjskim potrebam zahtevam in željam. A kaj, ko so te pogosto zapletene, ali pa si celo nasprotujejo. I Uroš Jezernik, vodja službe za montažo, MIK Celje Kako naj popravim omet po vgradnji novih oken? Če niste strokovnjak na tem področju, bo najbolje, da to delo prepustite strokovnjakom in se dogovorite z izvajalcem, da to nevšečnost odpravijo sami. Zato poiščite izvajalca, ki je to zadevo sposoben odpraviti sam, tako da imate kot stranka poslovni odnos samo z enim izvajalcem, kar bo tudi cenovno sprejemljivejše. Danes je trend vse večjih steklenih in okenskih površin, predvsem zaradi vse boljših tehničnih rešitev in izolativnih lastnosti stavbnega pohištva. 6 mik I 01 I maj 2010 dealno okno bi večina opisala nekako takole: veliko, da bi skozenj prišlo čim več svetlobe, po drugi strani pa čim manjše, da poleti ne bo prevroče, pa tudi zaradi enostavnejšega čiščenja. Pravzaprav naj bo iz materiala, ki čiščenja sploh ne potrebuje. Da o barvanju in drugih vzdrževalnih delih niti ne govorimo. Razkriva naj čudovit razgled na vršace na obzorju, ne pa tudi pogleda na sivo parkirišče in nikakor skozenj od zunaj ne smejo videti nevoščljivi sosedje. Odlično naj varuje pred zvoki mestnega prometnega kaosa ali bližnje železnice, po drugi strani pa bomo veseli, če skozenj v zgodnji pomladi priplavajo zvoki prvega ptičjega petja. Seveda mora tesniti, da nam v zimskih mesecih ne bo pihalo pod noge, hkrati pa ne sme tesniti preveč, da se po kotih ne bo naselila nadležna plesen. Zaradi njega ne sme biti račun za kurjavo pozimi nič večji, kvečjemu obratno. Kadar moramo zjutraj zgodaj vstati, naj do naše postelje spusti nežne sončne žarke, ob dnevih, ko lahko poležavamo, pa naj nagajivo, nadležno sonce zadrži zunaj … Nemogoče je mogoče Zveni znano? Se sliši nemogoče? Pa ni. S premišljeno izbiro, ki temelji na natančnih podatkih o lastnostih objekta in vnaprej določenih osebnih prioritetah in preferencah, bomo ob svetovanju strokovnjakov gotovo našli pravo kombinacijo zase. Ne smemo namreč pozabiti, da izbira Na senčila marsikdo pozabi, a so zelo pomembna za uravnavanje količine svetlobe in toplote v prostoru. novega okna poleg izbire velikosti, materiala in sistema odpiranja samega okenskega krila vključuje tudi izbiro ustrezne okenske police, polknic, žaluzij ali drugih senčil, komarnikov in drugih dodatkov, s katerimi bomo funkcijo okna prilagodili svojim željam. Možnost izbire Kot opozarjajo v podjetju MIK Celje, v večstanovanjskih stavbah – tako starejših kot novih – posamezniki nimamo veliko vpliva na odločitev o zunanjem videzu oken. Na novih objektih so zunanji videz, dimenzije in tip okna določeni s projektom, lahko pa vplivamo na smer in način odpiranja. Pri adaptaciji starejših objektov so glede na originalno stavbno pohištvo določene mere in tipi oken, razen če se odločimo za večjo sanacijo objekta. Popolnoma proste roke bomo tako pri izbiri svojega okna imeli le, če gradimo ali obnavljamo enodružinsko hišo. Okna po meri Okna se dandanes izdelujejo namensko, do milimetra natančno, torej po želenih merah. Investitorji in arhitekti težijo k vse večjim, tehnično pogosto neizvedljivim oknom, proizvajalci pa so do neke mere še vedno omejeni s tehničnimi rešitvami materialov, proizvodnje in montaže. V MIK-u so strank, ki zahtevajo nemogoče, veseli, saj brez njih, kot pravijo, tudi razvoja pri proizvajalcih ne bi bilo. Dobavni roki so za posebne tipe oken - polkrožna, trapezna in trikotna ter posebna terasna okna - malce daljši kot pri klasični izvedbi, saj proizvodnja zahteva zelo veliko nestandardnega ročnega dela, povpraševanje po izdelavi oken po meri pa se tudi pri nas iz leta v leto povečuje. Okna se dandanes izdelujejo namensko, do milimetra natančno. Okno veselja Timsko delo je ključ do uspeha in v podjetju MIK Celje verjamejo, da lahko čisto vsak zaposleni pripomore k prodaji. V gospodarski krizi so v MIK-u videli priložnost za nove pristope. Eden takšnih je bil začetek projekta Okno veselja, ki se je oblikoval z namenom čim bolje povezati celotno MIK-ovo ekipo in povečati tržni delež PVC oken v Sloveniji. Opazili so, da s takšnimi projekti izboljšujejo svoje poslovanje tudi na drugih področjih. Tako so iz 20 komercialistov prešli na več kot 300 »ambasadorjev« kakovosti MIK. Idealnih oken je približno toliko kot ljudi. Da bo izbrano okno res zadovoljilo vse vaše želje in potrebe, morate te najprej spoznati, nato pa jih jasno predstaviti prodajalcu oziroma strokovnjaku. PREDEN SE ODLOČIMO ZA NAKUP OKEN, RAZMISLIMO O: 01 klimatskih razmerah in zahtevah Od njih so odvisni velikost okna, material okvirja, izbira zasteklitve in senčil. 02 orientiranosti okna To, na katero stran neba je obrnjeno okno, bo vplivalo na velikost okna, pa tudi na izbiro morebitnih senčil. 03 okolici Bližina železnice ali prometne ceste zahteva do datno pozornost na področju zvočne izolativnosti. 04 velikosti in namenu prostora Tudi ta vpliva na velikost okna, izbrani sistem odpiranja, zahteve po zračenju in zvočni ter toplotni izolativnosti. 05lastnih željah in okusu Tudi od sloga vašega domovanja in bivanja je odvisno, ali boste izbrali plastična, aluminijasta ali okna iz kombinacije materialov. Tudi oblike oken so dandanes skoraj popolnoma prilagodljive okusu posameznika. 06razmerju med kakovostjo in ceno Nujno je, da na podlagi več ponudb primerjate kakovost in ceno ter se odločite glede na svoje zmožnosti. A imejte v mislih, da okna niso nakup za leto ali dve, zato ob zasledovanju najugodnejše ponudbe ne pozabite na kakovost. 5 ZADEV, NA KATERE NAJ BOM POZOREN PRI NAKUPU OKEN 01 kakovost 02 odziven servis 03 popolna pomoč pri izdelavi najboljših možnih rešitev 04 kompletna ponudba 05 primerna cena mik I 01 I maj 2010 7 ekonomika www.mik-ce.si OBIŠ:I MIK-OVE SALONE besedilo: M.M. fotografije: arhiv MIK Celje Prava mera za vsakogar Obleko si lahko damo izdelati po meri, prav tako pohištvo in kredit. Zakaj potem ne bi imeli po meri izdelanih tudi vrat in oken? T ako bo lahko vsak košček vašega stanovanja natanko takšen, kot ste si ga zamislili. Tudi line in prostori pod stopniščem bodo lahko dobili svoj košček svetlobe, če boste tja namestili okno trikotne, okrogle ali kakšne nepravilne oblike. Okno v vsak prostor Medtem ko so stare hiše imele majhna okna, saj so tako varčevali z energijo, so novejše hiše in stanovanja dizajnirani tako, da v svojo notranjost spustijo čim več svetlobe. Zato so tudi okna vse večja, izgube pa manjše, saj sodobna okna Danes je veliko več vrat iz aluminija, tako da je pogosta kombinacija vrata ALU ali PVC, okna pa LES ali PVC. Že uveljavljeni ponudbi MIK vhodnih vrat, so v MIK Celje letos dodali še pester nabor laminatnih notranjih vrat priznanega proizvajalca GRUPPO DOOR iz Italije. Posebnost vrat, ki jih ponujajo, so vratna krila, obdelana z edinstvenim laminatnim slojem v enem samem kosu. Struktura brez spojev onemogoča poškodbe vrat zaradi vlage, prav tako je površina izredno odporna na vse vrste fizičnih poškodb in ne spremeni barve pri dolgotrajni izpostavljenosti sončni svetlobi. Kolekcija vrat sodobnega dizajna je na voljo v različnih izvedbah in materialih. 8 mik I 01 I maj 2010 PRENOVA OKEN JE INVESTICIJA V LEPŠO IN VARČNEJŠO PRIHODNOST 25 29.531 evrov odlično tesnijo, pripomorejo pa k prijaznemu, svetlemu in toplemu videzu doma. Zdaj sodi vsaj eno veliko okno v vsak prostor in če njegova nenavadna oblika ustreza zasnovi hiše, si ga seveda privoščite. Prav to bo dalo vaši hiši poseben pečat in jo naredilo izjemno ter drugačno od drugih. Usklajenost glede materiala Igramo se res lahko, a strokovnjaki svetujejo usklajenost med vrati in okni v barvi in materialu, predvsem zaradi estetske vrednosti hiše, vsaj kar zadeva barve ne glede na material. Če pa to ni vaš cilj ali imate bolj divji okus, potem omejitev ni. Podstrešna stanovanja V časih, ko si zaradi finančne stiske vse več otrok svoj novi dom uredi na podstrešju domače hiše, je veliko stanovanj mansardnih, to pa zahteva posebno načrtovanje vrat in oken, ki morajo biti prilagojeni prostorom z nižjimi stropi, številnimi stopnišči in želji po kar največjem izkoristku prostora. Okenska krila, večjih ali nadstandardnih dimenzij, ki so na meji stabilnosti, je treba dodatno ojačati z železom, čeprav na primer MIK Celje uporablja že v standardni izvedbi trikrat močnejše železo od preostalih ponudnikov. Glede same varnosti je le to mogoče okrepiti s protivlomnim okovjem in steklom. Medtem ko smo še pred desetletjem večinoma lahko kupili samo okna in vrata standardnih oblik, si zdaj lahko omislimo praktično vsako obliko, seveda pod pogojem, da se okna ali vrata lahko nemoteno odpirajo ali zapirajo. Če pa gre za okno v kotu sobe ali morda v shrambi, ki ga ne nameravamo odpirati, pa odpade še ta pogoj, tako da lahko pri oblikah dejansko eksperimentiramo. In ne samo to, poleg oken in vrat različnih oblik lahko dobimo tudi žaluzije teh oblik, ki z različnimi barvami in vzorci popestrijo vsako stanovanje. ilustracija: Zoran Pungerčar 25-LETNI PRIHRANEK* TRENUTNA CENA OLJA/PLINA 60 centov liter/m3 ZMANJŠANJE EMISIJ CO2 LETNI PRIHRANEK 709 78.475 kg/25 let evrov/ leto IZKORISTEK PEČI MOŽNOST POVRAČILA 75% -1805 evrov DELA STROŠKOV IZ EKO SKLADOV 9028 evrov GLAVNA PREDNOST SOČASNE PRENOVE OKEN IN VRAT Prihranek časa – vsi potrebni postopki se opravijo enkrat. CENA INVESTICIJE *z upoštevano 4% letno inflacijo 53 m2 STEKLENIH POVRŠIN POGLEJ INTERNET MIK-CE.SI mik I 01 I maj 2010 9 ekonomika www.mik-ce.si POKLI:I TELEFON 080 1224 besedilo: Manja Kovačič fotografije: Shutterstock in ZVKDS Novo okno? Le z dovoljenjem Prenovitvena dela oziroma posegi v zunanjo podobo stavb, predvsem tistih, ki so uvrščene v register nepremične kulturne dediščine Slovenije, niso mogoči na lastno pest. Zanje je treba pridobiti ali gradbeno dovoljenje ali kulturno varstveno soglasje. O d dela, ki ga nameravate opravljati na objektu, je odvisno, ali zanj potrebujete dovoljenje. Od statusa stavbe je odvisno, katero. Vzdrževalna dela Tako na nepremični kulturni dediščini kot na večstanovanjskih objektih, ki niso uvrščeni v register nepremične kulturne dediščine, za vzdrževanje objektov ni potrebno posebno dovoljenje. Direktor stanovanjske inšpekcije Mirko Pavšič pojasnjuje, da je za vzdrževanje stavbnega pohištva v posameznem delu večstanovanjske stavbe zadolžen izključno etažni lastnik. Vodja oddelka za okolje in prostor na upravni enoti Maribor Vinko Merc pa razlaga, da »redna vzdrževalna dela pomenijo izvedbo manjših popravil in del na objektu ali v njegovih prostorih, kot so pleskanje, popravilo vrat, zamenjava stavbnega pohištva s pohištvom enakih dimenzij … s katerimi se ne spreminja zmogljivost opreme in tehnoloških naprav, ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja zmogljivosti, namembnosti in zunanjega videza objekta.« Tudi v primeru nepremične kulturne dediščine kulturnovarstveno soglasje ni potrebno za vzdrževalna dela, ki ne posegajo v varovane vrednote in služijo ohranitvi spomenika. Okna, vrata in balkone je treba varovati in prenavljati v originalnih oblikah, dimenzijah, materialih in barvah. Če jih ni mogoče obnoviti, jih je treba nadomestiti z natančnimi replikami v enakih materialih, pojasnjujejo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). bitve. Vendar pa pri takšnih posegih ni dopustno uničevanje varovanih lastnosti dediščine.« Za načrtovanje in izvedbo obnovitvenih posegov so na voljo tudi subvencije. Ministrstvo za kulturo vsaki dve leti objavi razpis za (so)financiranje kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine. Na javni razpis se lahko prijavijo lastniki, solastniki ali pooblaščeni upravljavci objektov in območij kulturne dediščine, ki imajo status kulturnega spomenika. Posegi v skupne dele Zasteklitev balkona, odstranitev stene v atrijskem stanovanju, vgraditev okna pomenijo poseg v skupne dele. Zanje moramo pridobiti soglasje preostalih etažnih lastnikov in gradbeno dovoljenje. V primeru kulturne dediščine pa je treba vložiti vlogo za kulturnovarstvene pogoje, na podlagi katere se izda kulturnovarstveno soglasje. Tatjana Adamič, višja konservatorka na ZVKDS, pravi: »Spomeniškovarstvena stroka se zaveda, da je treba zagotoviti uporabo arhitekturne dediščine, zato so dopustne določene funkcionalne posodo- Od primera do primera Generalna direktorica ZVKDS Jelka Pirkovič pravi, da ne moremo posploševati, saj je »režim varovanja dediščine konkretiziran v ustreznih pravnih aktih, zato ni mogoče govoriti na splošno, da so takšni posegi dovoljeni ali prepovedani.« Enako velja za stavbe, ki niso v registru. Od posameznega primera je odvisno, ali je potrebno gradbeno dovoljenje. Vse informacije lahko lastniki pridobijo na upravnih enotah in na območnih ZVKDS. Tam so na voljo tudi vloge za gradbena dovoljenja ali vloge za izdajo kulturnovarstvenih pogojev. Obrazec, ki ga dobite na upravnih enotah in na območnih ZVKDS. Vzdrževalna dela na nepremični kulturni dediščini je treba priglasiti pristojnim območnim enotam ZVKDS mesec dni pred začetkom del. 10 mik I 01 I maj 2010 besedilo: M. M. fotografije: arhiv MIK Celje Pomladni raj v zimskem vrtu Pomlad nam je končno, potem ko smo vso zimo hrepeneli po svetlobi, naklonjena s sončnimi žarki in martinčkanje na toplem soncu se je začelo. Kljub soncu pa temperature še niso podobne poletnim, zato se tisti srečneži, ki ga imajo, lahko zatečejo v okrilje zimskega vrta. 5 NASVETOV ZA OPTIMALEN ZIMSKI VRT 01 Zimski vrt naj povezuje prostore, v katerih preživite največ časa. Tako boste izkoristili največ dnevne svetlobe. 02 Najprimernejši strani za postavitev zimskega vrta sta jugovzhodna in jugozahodna stran. 03 Obliko in stabilnost zimskega vrtu prilagodite značilnostim pokrajine, kjer ga postavljate. 04 Ne pozabite na toplotno izolacijo in hidroizolacijo, ki preprečujeta pronicanje vlage in vode v prostor. 05 Uporabite zunanja senčila, saj ta najbolje preprečujejo segrevanje stekla. V zimskem vrtu smo pravzaprav hkrati zunaj in notri. Uživamo vse prednosti bivanja na prostem, ob tem pa si lahko določimo najprijetnejšo temperaturo: pozimi nam je v njem prijetno toplo, poleti pa poskrbi za zmerne temperature, saj sonce ob uporabi primernih senčil ne more neposredno do nas, prav tako senčila preprečujejo segrevanje stekla. Poleg tega ponuja ogromno svetlobe, zato lahko v njem beremo, rišemo, načrtujemo in delamo praktično vse dni v letu. Otroci v njem najdejo prostor za igro, vam pa občutno poveča prostornost bivališča. V zimskem vrtu se dobro počutijo tudi živali in rastline, zato ne bodite presenečeni, če bo vaša orhideja po dolgem času vnovič zacvetela. Barve in oblike Zaradi modernih tehnologij obdelave stekla se lahko pri zimskem vrtu igramo z oblikami in barvami. Izbirate lahko med obarvanimi stekli in takšnimi, ki so prevlečena s posebnimi premazi ter olajšajo odtekanje vode in čiščenje. Tudi ogrodje omogoča vsakovrstno prilagajanje višin, naklonov in kotov, tako da bo zimski vrt kar najbolj prilagojen vašim željam in potrebam. Kaj hitro se lahko zgodi, da bo postal vaš najljubši prostor, kjer boste uživali v zanimivem klepetu s prijatelji ali poležavanju ob prijetnem pogledu na zelenilo svojega vrta. Pozdrav soncu Ko je zimski vrt zaprt, onemogoča dostop nadležnim žuželkam, ko pa naše želje po svežem zraku in soncu postanejo prevelike, pa ga lahko odpremo in pustimo, da nas sončni žarki božajo po obrazu, kolikor jih je volja. Pri nekaterih izvedbah lahko odpremo samo del steklene površine, pri drugih pa se odpre celotna streha in zimski vrt se spremeni v prostorno teraso, ki kar kliče po nadaljevanju užitkov. Privoščite si jih. POKLI:I TELEFON 080 1224 mik I 01 I maj 2010 11 mikrofon www.mik-ce.si besedilo: Nika Logar fotografije: Mateja Jordović Potočnik DRUGA PLAT SENCE O pomenih, pomembnosti in simboliki svetlobe Svetloba, predvsem naravna, na naše vedenje in bivanje vpliva bolj, kot se morda zavedamo. Po naravni svetlobi se orientiramo, ravnamo in funkcioniramo glede nanjo. Tomaž Novljan je raziskovanje svetlobe iz konjička razvil v poklicno specializacijo in v študijski predmet, v okviru katerega svoja znanja in dognanja drugih strokovnjakov podaja študentom ljubljanske fakultete za arhitekturo. 12 mik I 01 I maj 2010 mik I 01 I maj 2010 13 mikrofon www.mik-ce.si V poklicnem življenju arhitekt, projektant, profesor in mentor, v prostem času med drugim fotograf in popotnik. Štiriindvajset ur na dan eksperimentator, opazovalec in raziskovalec svetlobe. S Tomažem Novljanom smo se pogovarjali v njegovem kabinetu na fakulteti, medtem ko so žarki toplega popoldanskega sonca božali prve posevke na slavnih trnovskih gredicah pod oknom. Za pogovor sem namerno izbrala pozno popoldansko uro, saj ste v nekem pogovoru dejali, da je večer vaš najljubši del dneva. Kje bi najraje dočakali današnji večer? Mogoče na nebotičniku. Srkal bi kavo in opazoval Ljubljano v večernem soncu. Imate na splošno občutek, da je večer najbolj obetaven, optimističen del dneva? Odvisno od tega, kaj si človek od večera obeta. (smeh) Včasih marsikaj, spet drugič nič, včasih razočara. Dejstvo pa je, da je zame osebno to najbolj kreativen del dneva. Zvečer si namreč poln informacij, impulzov, ki so se kopičili čez dan in ki jih je treba dati iz sebe. Lahko bi kar delal, nekam odšel, se srečeval z ljudmi. Tudi mene ob lepih večerih vedno mika, da bi nekam šla, nekam daleč. (smeh) Mogoče je to tudi posledica množice filmov, v katerih junaki odjahajo v sončni zahod. V kateri sončni zahod bi najraje odjahali vi? Kje na svetu vas je svetloba najbolj prevzela? V Washingtonu. Washington je sicer precej dolgočasno mesto, a spomnim se, da sem nekega večera sedel na Kapitolskem griču in gledal proti zahodu, proti obelisku, preko znanega parka z stavb, ampak vse več različne svetlobne učinke na stavbah … ... impresionistične fotografije? Da. Zelo kontrastne. Najraje sem imel mehko, toplo večerno svetlobo. Ker na fakulteti nikoli nismo imeli predmeta, ki bi se ukvarjal s svetlobo, mi je dekan v nekem pogovoru predlagal, naj se svetlobi posvetim tudi profesionalno. Seveda sem bil za in tako smo postavili predmet (Svetloba in osvetlitev v prostoru, op. a.), ki ga predavam že šesto leto. In zdi se mi, da je iz leta v leto boljše. Kaj pa zanimanje pri študentih? Vedno večje. Vse več je tudi tujih študentov, in ker gre za izbirni predmet, se zanj odločijo tisti, ki jih tematika res zanima. In njihovo število iz leta v leto raste. Verjetno upate, da se bo izobraževanje obrestovalo predvsem pri tem, da bodo znali (bodoči) arhitekti bolje graditi s svetlobo. Ko govorimo o arhitekturi kot stroki, arhitektih v povprečju, gre za to, da na fakulteti izobražujemo arhitekte projektante, ki delajo na različnih področjih. Zato mislim, da bi se počasi že morali začeti kazati rezultati. To pomeni, da bi znali Svetloba je za ljudi privlačna, tu se ne razlikujemo dosti od žuželk, ki PONOČI vedno brenčijo okoli svetilke. muzeji in galerijami, ko je ravno zahajalo sonce. V takem trenutku dobiš občutek, da je na svetu vse mogoče, da lahko narediš kar koli. Ta velika dimenzija, združena s pravo svetlobo, ti da občutek vsemogočnosti. vgraditi svetlobo v objekt že od vsega začetka, in ne šele na koncu, ko je za to pogosto že prepozno. Pri tem mislim tako na naravno kot na umetno svetlobo, kar zajema širok spekter del od projektiranja tlorisa, konstrukcije, inštalacij … Zakaj vas je svetloba tako pritegnila, da ste se ji posvetili tudi v profesionalnem življenju, kot arhitekt? Do svetlobe sem pravzaprav prišel skozi fotografijo. Kot vsak arhitekt namreč tudi sam že od nekdaj veliko fotografiram, kar naenkrat pa sem se zalotil, da nisem več toliko fotografiral Kako pomembna je naravna svetloba za kakovost bivanja? Se njenega pomena dovolj zavedamo? Opažam, da je tako pri naših strankah kot pri arhitektih zavedanja o pomenu svetlobe vedno več. Delno gre morda za rezultat naših prizadevanj na fakulteti, gotovo pa tudi za nek globalni 14 mik I 01 I maj 2010 trend. Svetloba je »in« in nedvomno še pridobiva na pomembnosti. Dejstvo je, da je okno povezava med notranjim in zunanjim svetom, med interierjem in eksterierjem. In ljudje smo še vedno bitja zunanjosti. Ne glede na nekaj sto let civilizacije smo še vedno »narejeni za ven«. Po naravni svetlobi se orientiramo, ravnamo, funkcioniramo glede nanjo. Marsikaj počnemo v skladu s tem, kakšna svetloba je zunaj. Od občutkov slabe volje, dobre volje, razpoloženja … Pri kakovostnih stanovanjskih zgradbah je to nedvomno upoštevano. Drugače je, če gre za instantno gradnjo, kakršne je bilo v zadnjih letih gradbene hiperprodukcije. Takrat se je ta dimenzija zapostavljala, saj so objekte projektirali tudi ljudje brez arhitekturne izobrazbe, ki zadostnih znanj za tovrstno gradnjo seveda ne morejo imeti. Na splošno pa, kot rečeno, je zavedanje o pomenu svetlobe v porastu in sem glede tega optimističen. Bi rekli, da je naravna svetloba postala dobrina, neke vrste luksuz, ki si ga lahko privoščijo premožnejši? Da, žal, to lahko nekateri izkoriščajo, da svoje gradnje dražje prodajo. Ne gre pa tu le za svetlobo, gre tudi za pogled, veduto, kaj vidiš skozi svoje okno. Čeprav imamo dovolj svetlobe, lahko skozi svoje okno vidimo le sosednji blok. Lahko pa vidimo čez blok in to je nedvomno dodana vrednost. In ker smo družba, ki se socialno vedno bolj razslojuje, je tudi svetloba postala eden od elementov, ki so merilo za ceno stanovanja na žalost. Kaj pa umetna svetloba? V starih blokovskih stanovanjih je bil standard ena stropna luč in največ dve vtičnici v vsaki sobi, kar ni dopuščalo veliko »igranja« s svetlobo. Kako je danes, kako dobro poznamo možnosti oblikovanja z umetno svetlobo? Tudi z enim izpustom za stropno luč in eno vtičnico je mogoče z nekaj znanja ustvariti kar veliko zanimivih kombinacij. Stropno luč lahko premikamo, uporabimo svetilko z več žarnicami … Kakovost osvetlitve je v veliki meri odvisna od izbire same luči, svetilke. Izkoristiti pa velja seveda tudi druga svetila, na primer stenske ali stoječe svetilke, ki so pri ustvarjanju ambienta dobro dopolnilo generalni osvetlitvi. Ponudba svetlobnih teles je danes enormna. Dobrih, pa žal tudi slabših, zato je potrebno biti pri nakupu zelo pazljiv in po potrebi vprašati za nasvet. Pa vprašajmo: kaj je ne-dobra luč, ne-dobra svetloba za bivalne prostore? Parametrov je seveda več. Lahko govorimo o nekakovostni, ceneni izdelavi svetila, ki je lahko tudi tehnično oporečno. Pri svetlobi pa je veliko odvisno od izvora svetlobe. Lahko je to običajna žarnica, ki zaradi t. i. ekološke oporečnosti počasi izginja. Potem imamo fluorescentne, cevne sijalke (tako imenovane neonke), ki pa so lahko boljše ali slabše kakovosti. Če je svetloba narejena z namenom, da ustreza določeni funkciji, je dobra, če je prepuščena naključju, je pogosto slaba. Tudi tu se izplača vložiti v boljšo, kakovostno sijalko, ki ne utripa, in z regulatorjem jakosti prilagajati moč svetlobe svojim potrebam in ustvarjati različne ambiente. Pogosto omenjate ustvarjanje ambientov, različnih svetlobnih scenarijev v prostoru. Vsak prostor, gledano fizikalno, ima svoje lastnosti. Dimenzije: širino, višino in globino, pa tudi barvo in površino, teksturo. Prostori pa imajo tudi druge dimenzije, ki psihološko vplivajo na človeka. In tu se da s svetlobo zelo veliko narediti; ambient bodisi izboljšati ali pokvariti. Spet se navezujem na naravno svetlobo, saj smo ljudje še vedno zelo vezani na spreminjanje naravne svetlobe – ta je zjutraj drugačna kot opoldne ali zvečer, v New Yorku drugačna kot v Barceloni ali v Pragi – kar na našo psiho nezavedno vpliva. Načeloma je topla bela svetloba tista, ki je najbolj optimistična, prijazna in prijetna. Topla svetloba nam da občutek udobja, zavetja, varnosti, prijaznosti … tudi ljubezni. Ni pa najbolj produktivna. Za delovno storilnost je boljša tista z več modrega nadiha, podobna dnevni svetlobi. Z različnimi svetlobnimi scenariji, ki jih v prostorih ustvarimo tudi s pomočjo električne razsvetljave, lahko te občutke, ki so sicer pogojeni v naravi, poustvarimo v nekem majhnem, zaprtem prostoru. Okno je povezava med notranjim in zunanjim svetom, med interierjem in eksterierjem. In ljudje smo še vedno bitja zunanjosti. Ne glede na nekaj sto let civilizacije smo še vedno »narejeni za ven«. Nekje ste dejali, da ambienta nikoli ne moremo osvetliti idealno, ampak le optimalno. Ideal je po mojem mnenju na splošno nekaj, po čemer ves čas hrepenimo, a do tega k sreči nikoli ne pridemo, saj bi takrat izgubili smoter svojega delovanja. Optimalna pa je osvetlitev takrat, kadar uravnovesimo vse dejavnike, ki sodelujejo pri osvetlitvi prostora. Tu seveda ne govorimo le o viru svetlobe, ampak tudi o prostoru samem; njegovih dimenzijah, uporabljenih materialih, barvah, teksturah … vse to so dejavniki, ki vplivajo na to, kako se svetloba odbija in širi po prostoru. Pri tem je seveda bistvena funkcija prostora. Poseben izziv so majhni prostori, ki združujejo več funkcij, na primer garsonjera, ki je hkrati spalnica, dnevna soba, kuhinja, jedilnica, tudi predsoba. Tu ima svetloba še toliko večjo vlogo, saj se mora tej množici funkcij prilagajati. Oziroma še več, svetloba sama lahko definira, kaj se v tem prostoru v tem trenutku dogaja – je to kuhanje, spanje, druženje … Kakšen je vaš odnos do stekla kot edinega gradbenega materiala, ki prepušča svetlobo? Kakšen je kompromis med svetlobo in energijsko učinkovitostjo? Steklo je arhitekturni element, ki nam omogoča, da spustimo naravno svetlobo v prostor. V kombinaciji z njim pa moramo vedno misliti tudi na reguliranje svetlobe, se pravi na senčila, s katerimi lahko sami določamo, koliko svetlobe spuščamo v prostor. Steklenih površin je zadnje čase v arhitekturi veliko, saj je steklo razmeroma poceni in dostopen gradbeni material. Prinaša pa po drugi strani toplotne izgube, ki pa so seveda pogojene tudi s tem, na katero stran je obrnjeno okno … vse to se da izračunati, predvideti in tako doseči optimum. Veliko pa lahko naredimo tudi sami. Kot uporabniki se ne smemo zapirati v pasivnost, ampak bivati aktivno, kar pomeni, da lahko okno odpiramo, zapiramo ali zasenčimo in s tem reguliramo temperaturo, pa tudi svetlobo in kakovost zraka. Je naravne svetlobe lahko preveč? Mislim, da svetlobe ni nikoli preveč. Je pa, če govorimo o arhitekturi, nujno ustvariti možnost, da svetlobo reguliramo, je spuščamo v prostor toliko, kot si je v trenutku želimo ali je potrebujemo. In več ko je svetlobe, več možnosti imamo za prilagajanje notranjosti prostora glede na zunanje okoliščine. Naravno svetlobo ljudje nezavedno povezujemo s toploto – ko smo na soncu, nam je toplo. Kakšni so še drugi, simbolni pomeni svetlobe? Svetloba je za ljudi vedno privlačna, tu se ne razlikujemo dosti od žuželk, ki ponoči vedno brenčijo okoli svetilke. V zgodovini je bila predvsem naravna svetloba vedno pojem varnosti, mogoče celo bogastva, razkošja, hkrati pa mistike. Vsa starodavna ljudstva so, vsako na svoj način, častila sonce. Sončna božanstva so bila vedno med najpomembnejšimi, če ne najpomembnejša. S pomočjo sonca so tudi merili čas, zato lahko rečemo, da je za ljudi že od nekdaj zelo pomembna. Iz tega so nastali tudi verski rituali. Različna verstva svetlobo različno obravnavajo, pri vseh pa pomeni nekaj pozitivnega. Kaj pa senca, tema kot antipod, nasprotje svetlobe? Mislim, da jo včasih dojemamo narobe. Tistemu, kar je v senci, pogosto pripisujemo manj vrednost mik I 01 I maj 2010 15 mikrofon www.mik-ce.si Kot uporabniki se ne smemo zapiratI v pasivnost, ampak bivati aktivno, kar pomeni, da lahko okno odpiramo, zapiramo ali zasenčimo in s tem reguliramo temperaturo, pa tudi svetlobo in kakovost zraka. in negativen predznak. Sam mislim, da je ravno obratno: brez svetlobe ni sence in brez sence ni svetlobe. Prave svetlobe se razveselimo šele tedaj, ko smo dlje časa v senci. Šele takrat svetlobo cenimo in jo tudi bolje razumemo. Poglejmo samo severna ljudstva oziroma ljudstva, ki živijo v bližini obeh polov. Imajo mnogo bolj pretanjen občutek za svetlobo, veliko precizneje jo dojemajo in bolj cenijo. Obratno je blizu ekvatorja, ko ima pozitivno vrednost senca kot nasprotje svetlobe, nasprotje tega torej, česar je preveč. V vsakdanjem pogovoru pogosto uporabljamo izraz »lepa svetloba«? Pa lepa svetloba dejan- sko obstaja, ali gre bolj za svetlobo, primerno trenutku? Ljudje v sebi vedno nosimo izkušnjo, impulze iz preteklosti, spomine na trenutke, ki smo jih doživeli ob določeni svetlobi. Ko se znajdemo v podobni situaciji, nam pogosto prav svetloba na nezavedni ravni prikliče živ spomin na prijeten, ali pa tudi neprijeten trenutek. »Lepa« ali »grda« svetloba je tako zelo subjektivna, odvisna od posameznikove izkušnje. Na splošno tako mislim, da lepe svetlobe same po sebi ni, vedno pride v kombinaciji. Bodisi z oblaki, s poletjem, sončnim zahodom … pa tudi v zelo deževnem vremenu. Takrat ni lepšega kot dramatičen trenutek, ko se v temnih oblakih naredi luknja, skozi katero posije sončni žarek. Se to, da se s svetlobo ukvarjate profesionalno, pozna tudi v vašem osebnem življenju? (smeh) Da, seveda se lahko pojavijo tudi »poklicne deformacije«, vendar sam ob družabnih priložnostih poskušam delo odklopiti in se posvetiti kakovostnemu druženju. Ljudem ne smeš vsiljevati svojih pogledov in svoje volje. Tudi krajev za oddih ne izbiram na ta način, je pa res, da kamor koli že grem na počitnice, tam iščem zanimivo, karakteristično svetlobo. Doma pa … eksperimentiram. (smeh) Prave svetlobe se razveselimo šele tedaj, ko smo dlje časa v senci. Šele takrat svetlobo cenimo in jo tudi bolje razumemo. 16 mik I 01 I maj 2010 mik I 01 I maj 2010 17 mikroskop PIŠI E-POŠTA [email protected] besedilo: Petra Mauer fotografije: arhiv MIK Celje in Shutterstock Pisano, živahno in drzno Barvit dom. Kdo si tega ne bi želel? Različne barve poudarijo osebni slog in individualni značaj, ustvarijo pisano mavrico svetlečih detajlov in z njihovo pomočjo lahko stopimo korak bliže k možnosti za uresničevanje kreativnosti in želje po eksperimentiranju. A krilkolor profili so poznani po svojih polnih barvah, med katerimi lahko izbirate po lastnih željah in pričakovanjih. Odločitev, kaj boste izbrali, ni preprosta, saj zahteva precej tehten premislek. Različne barve namreč v človeku zbudijo različne občutke. Veliko prednosti Akrilkolorne barve so odlične saj ponujajo mnogo prednosti, ki zagotavljajo njihovo dolgotrajno obstojnost in popoln videz. V primerjavi z drugimi barvnimi profili se med nepremičnin, tudi obstojnost barv v neugodnih vremenskih razmerah, gladek občutek obarvanih elementov, ki jih je lahko vzdrževati, saj se ne luščijo in tudi umazanija se zlahka očisti, visoka odsevnost, odpornost na praske in še bi lahko naštevali, so prednosti, zaradi katerih vse več ljudi posega po kakovostnih akrilkolornih barvah. Med drugim so tudi milijoni avtomobilskih zavornih luči dokaz za neznansko zmožnost trpežnega akrila, ki zmore več let uspešno kljubovati agresivnemu vremenu. In katera je prava za vas? Akrilkolorne barve so čudovite, saj ponujajo mnogo prednosti, ki zagotavljajo njihovo dolgotrajno obstojnost in popoln videz. drugim ponašajo tudi z odličnimi lastnostmi, saj omogočajo visok delež odbijanja sončnih žarkov. Odbijejo namreč kar do 80 odstotkov sončnih žarkov, kar omogoča večjo izolacijsko sposobnost in stabilnost. Vsi barvni profili so bolj odporni proti mehanskim poškodbam, vremenskim vplivom in UV žarkom. Gladke površine se prav tako uspešno spopadajo z umazanijo in prahom, tako da je lupljenje in neprijetno vnovično barvanje le še spomin na preteklost. Vaša okna bodo z akrilkolorno barvo namreč več let videti sveža in nedotaknjena. Podjetje MIK Celje na primer ponuja celo 20letno garancijo na obstojnost barve. Dodana estetska vrednost Z živahnimi in močnimi barvnimi kontrasti boste zlahka izvirno izrazili arhitekturo svojega doma ter popestrili svoje domovanje. Ne le pestrost in posebnost, dodana estetska vrednost 18 mik I 01 I maj 2010 Energična rdeča Rdeča barva izraža močan značaj, je simbol dinamike, energije in topline. Privablja pozorFASCINANTNE PREDNOSTI AKRILKOLORNIH BARV 01 odpornost proti agresivnim praskam in umazaniji 03 kakovostna in obstojna barva 04 visoka sposobnost odbijanja sončnih žarkov 05 enostavno vzdrževanje; tudi če pride do poškodbe, jo je mogoče sanirati z orodjem, ki ga najdemo v vsaki hiši ali stanovanju 06 možnost velike izbire barvnih nians 07 100-odstotno reciklažni material – Nevsiljiva rjava Rjava predstavlja zemeljske odtenke, zato je videti naravno, deluje nevsiljivo in vzbuja občutke umirjenosti. Simbolizira še skupnost, čvrstost, trajnost in večnost. Ljudje, ki izberejo rjavo, so običajno konvencionalni, ne marajo izstopati in si ne želijo biti ves čas v središču pozornosti. Pomirjujoča siva Če želite doseči občutek miru in če ne želite pritegniti velike pozornosti, izberite sivo barvo, ki je precej nevtralna, a v sebi še vedno ohranja eleganco. Je barva formalnosti, skrivnosti in ugleda. Sveža zelena Želite ustvariti videz narave in svežine? Potem je zelena barva prava za vas! Pomeni predanost, samospoštovanje, radodarnost, strast, prav tako tudi ljubezen do otrok, živali in narave. vremenskim razmeram 02 odpornost proti odrgninam, nost od blizu in daleč, zato ni nikoli spregledana. Uporabite živahne detajle, ki bodo razbili monotonost in pričarali drznost. Barva izraža tudi preživetje, instinkt, stabilnost, varnost in pogum. prijazen do uporabnika in okolja, v katerem živimo Igriva srebrna Srebrna je dokaj hladna barva, a ima v sebi skrito igrivost in sijaj. Podobna je sivi, le da je nekoliko živahnejša, simbolizira bogastvo, obilje, glamuroznost in ugled. Jasna modra Modra barva deluje hladno, realno in daje vtis jasnosti. Spominja na morje in nebo, zato bo zagotovo v vas vzbudila pozitivno energijo, prav tako bo z modrino privlačila mnoge mimoidoče. Modra je barva inspiracije, odkritosrčnosti, duhovnosti in prijateljstva. Z živahnimi in močnimi barvnimi kontrasti boste zlahka izvirno izrazili arhitekturo svojega doma ter popestrili svoje domovanje. Podjetje MIK Celje je naredilo veliko revolucijo na področju uporabe vrsto let pogosto uporabljenih odtenkov barv in v svoj program vključilo zanimive možnosti za razbijanje dolgočasnega sivega vsakdana. V PVC stavbno pohištvo je namreč vključilo raznobarvnost in videz imitacije ALU. Če imajo proizvajalci oken v Sloveniji in Evropski uniji povprečno med 8 in 10 odstotkov raznobarvnih oken, jih imajo v MIK-u od 35 do 40 odstotkov. Do živih barv so ljudje še dokaj zadržani, saj jim pogosto zmanjka poguma, da bi se odločali za izrazite in na daleč opazne nianse. Pri MIK-u se najpogosteje odločajo med odtenki srebrne in rjave barve, čeprav trend narekuje tudi nakupe bolj drznih barv. MIK Celje NA SEJMIH Sejem SACA MIK-ovci z oddelka letvic za uokvirjanje slik so tudi letos obiskali sejem Saca v Bologni. Cel vikend v mesecu marcu so odkrivali najnovejše trende na področju materialov za uokvirjanje slik z namenom, da svojo ponudbo dodatno izboljšajo. PVC sejem Tradicionalni obisk sejma PVC stavbnega pohištva v Nemčiji tudi letos ni razočaral. Videti je bilo marsikaj, seveda pa je MIKovce najbolj navdušilo podjetje GEALAN iz Nemčije. To je na sejmu med drugim predstavilo nov profil, imenovan S 7000 IQ PLUS (debelina 82,5 milimetra), ki ga v podjetju MIK že uporabljajo za izdelavo oken. Proprio MIK je na prvem mednarodnem sejmu nepremičnin in investicij v Sloveniji konec marca na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani predstavil kar tri svoje projekte: Vojniško gmajno – nadstandardni stanovanjski kompleks, trgovski center C4 v centru Maribora in Pohorske livade. Dom MIK-ov razstavni prostor na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so letos za sejem DOM zasnovali kar v podjetju. Proizvodna hala je petčlanski ekipi zaposlenih v proizvodni liniji omogočila, da so zasnovano idejo spretno izdelali in sejem tudi postavili. Vanj so ujeli veliko koristnih informacij, najbolj pa so se posvetili svoji energetski izkaznici. mik I 01 I maj 2010 19 polemika www.mik-ce.si PIŠI E-POŠTA [email protected] besedilo: Dušan Matičič fotografije: Dreamstime in arhiv MIK Celje Je vaša stavba potratna ali varčna? Zmanjšanje porabe in prihranek denarja za ogrevanje in hlajenje stavb ter ohranjanje naravnih virov bomo dosegli le z izdatnim zmanjšanjem porabe dragocenih naravnih virov: premoga, olja, plina. N araščajoči stroški za energijo in porazna poraba energije v slovenskem obstoječem stavbnem fondu zahtevata tehten razmislek in konkretne ukrepe na področju energetske učinkovitosti stavb, zato bodo morali slovenski gradbeniki pospešeno začeti graditi energetsko učinkovite stavbe. K temu pa jih silijo tudi evropske direktive, kot sta direktiva o energetski učinkovitosti stavb in direktiva o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah. Proizvodnja energije terja od nas izrabljanje dragocenih naravnih virov, kot so premog, olje ali plin. Premalo pa se zavedamo, da te vire izrabljamo hitreje, kot se ti utegnejo obnavljati, zato je treba spremeniti naše delovanje na področju KAJ JE ENERGETSKA IZKAZNICA Energetska izkaznica je listina, ki podaja informacije o energetski učinkovitosti stavbe in velja 10 let. Pri tem vključuje energetsko učinkovitost ovoja stavbe in sistemov za ogrevanje, klimatizacijo, pripravo sanitarne tople vode, razsvetljavo in podobno. Pri obstoječih stavbah je sestavni del energetske izkaznice tudi seznam ukrepov, ki se jih lahko izvede, da stavba postane energetsko učinkovita. Predvideno je, da bodo na izkaznici razredi določeni na osnovi potrebne toplote za ogrevanje, kajti ta podatek je primerljiv med različnimi vrstami stavb. Ostali podatki o rabi energije in emisiji ogljikovega dioksida bodo prav tako navedeni na izkaznici. Predvideno je tudi, da bodo izkaznice za nove in obstoječe stavbe različne. nepremišljenega izrabljanja teh virov in začeti izdatno zmanjševati njihovo porabo. Vzpostaviti pa moramo tudi kolektivno zavedanje o varčevanju z energijo, saj bomo na ta način pripomogli k varovanju narave, in še pomembneje, k našemu udobnejšemu bivanju v čistejšem okolju. V primeru prodaje ali najema obstoječih stavb mora lastnik energetsko izkaznico predložiti naj pozneje pred sklenitvijo pogodbe. Nujna sanacija energetsko potratnih stavb V zadnjih letih je zavedanje pomena energetsko varčne gradnje občutno večje, kar se odraža tudi na terenu, saj je močno opazno povečanje deleža graditve nizko energetskih stavb, kar pomeni, da projektanti in gradbeniki že razmišljajo o energetski učinkovitosti stavb, pri čemer jih seveda spodbuja tudi zakonodaja. Bolj kot področje novogradenj pa so alarmantni podatki o sanaciji starejših stavb, ki so energetsko neverjetno potratne. Na ministrstvu za gospodarstvo so nam povedali, da se je v Sloveniji med leti 1955 in 2000 zgradilo skupaj 83,5 milijona kvadratnih metrov površin. Stavbe, zgrajene v zadnjih 10 letih, v teh podatkih niso upoštevane, saj njihova sanacija ni smotrna. Stroški za toplotno sanacijo stavb, s katero bi izdatno zmanjšali emisijo ogljikovega dioksida v Sloveniji, so relativno veliki in se gibljejo do skoraj milijarde evrov v desetih letih. Potencial je predvsem pri stanovanjskih stavbah zelo velik, saj je bilo 38 odstotkov stanovanjskega fonda v Sloveniji zgrajenega med leti 1960 in 1980, torej v obdobju energetsko relativno neučinkovite gradnje in je od njihove gradnje preteklo že toliko časa, da so te zgradbe potrebne celovite prenove. Kaj sploh je energijsko učinkovita prenova? Vendar je treba poudariti, da prenova sama po sebi ne pomeni ničesar, če ta ni smiselno izvedena. Učinkovita prenova mora namreč izkazati vsaj 30-odstotno znižanje porabe energije glede na trenutno porabo, seveda pa bi morali pri sana- 20 mik I 01 I maj 2010 ciji težiti k temeljiti energetski prenovi objektov. K temu nas sili tudi zakonodaja, saj bodo morale biti vse novogradnje do leta 2020 skoraj brezemisijske, za javne stavbe pa bodo veljala še strožja pravila, saj bodo morale biti do leta 2018 že brezemisijske. Že sedaj pa evropska direktiva nalaga izračune energijske učinkovitosti stavb ter določa minimalne zahteve o energetski učinkovitosti novih in obstoječih večjih stavb, poleg tega pa so zahtevane tudi študije o izvedljivosti alternativnih sistemov oskrbe z energijo za večje stavbe in iz- koriščanje obnovljivih virov ogrevanja in hlajenja, saj naj bi po Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES – prenovljena različica začne veljati julija letos) v vseh stavbah zagotovili najmanj 25 odstotkov energije za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje in ogrevanje vode z obnovljivimi viri energije. Energetsko certificiranje stavb Energetsko certificiranje morajo države članice EU vnesti v svojo pravno ureditev, zato je Slovenija z energetskim zakonom v svojo pravno ureditev prenesla med ostalimi tudi direktivo Evropskega parlamenta in Sveta iz leta 2002 o energetski učinkovitosti stavb. Ta je postavila zahtevo glede energetske izkaznice. Maja letos bo v Evropski uniji sprejeta in objavljena prenovitev te direktive, ki podaja še nekaj dodatnih novosti za energetske izkaznice in jim daje še večjo težo. Izkaznica je namenjena podajanju informacije o rabi energije v stavbi (podobno kot na primer podatek o porabi goriva pri avtomobilih). Posredno pa bodo seveda na trgu v prednosti tisti imetniki energetske izkaznice, katerih stavbe izkazujejo majhno rabo energije. V skladu s tržnimi zakonitostmi bo izkaznica, ki bo izkazovala majhno energijo v stavbi, vplivala na povečanje tržne vrednosti stavbe. Obratno bodo izkaznice, ki bodo izkazovale visoko rabo energije v stavbi, vplivale na znižanje njene tržne vrednosti. Energetska izkaznica pa pri obstoječih stavbah prinaša še dodatno korist, saj so njen sestavni del tudi predlogi ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti stavbe. Proizvodnja MIK-ovih izdelkov poteka v prostorih, ki porabljajo energijo po trenutnih standardih. Tomaž Požin, vodja kontrolinga, MIK Celje »Na področju energetske varčnosti smo v podjetju MIK Celje naredili ogromno. Že proizvodnja poteka v prostorih, ki porabljajo energijo po trenutnih standardih. Tako kot je bilo pomembno, kako smo zgradili naš objekt, tako se trudimo tudi za svoje stranke, da jim ponudimo najoptimalnejšo rešitev za njihove probleme, kajti za stranko je pomembno, koliko bo z novimi okni prihranila ali koliko bo plačala manj za ogrevanje z bolj izolativnimi izdelki. Tudi v fazi montaže zagotavljamo optimalne rešitve od EKO pa do RAL montaže.« Energetska izkaznica bo obvezna Pri novogradnjah bo energetska izkaznica obvezna sestavina projekta izvedenih del in investitor jo bo moral pridobiti pred vložitvijo zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja. Pri prodaji ali najemu pa bo moral lastnik stavbe kupcu ali najemniku energetsko izkaznico predložiti najpozneje pred sklenitvijo pogodbe. Zakon določa izjeme, v katerih investitorju oziroma lastniku stavbe energetske izkaznice ne bo treba pridobiti. To bo veljalo za industrijske stavbe, za stavbe, ki sodijo pod predpise o varstvu kulturne dediščine oziroma se uporabljajo za verske dejavnosti, kakor tudi za manjše stavbe in stavbe, ki se uporabljajo krajši čas. V primeru prodaje ali najema obstoječih stavb mora lastnik energetsko izkaznico predložiti kupcu oziroma najemniku najpozneje pred sklenitvijo pogodbe. Stroški izdelave energetske izkaznice so odvisni od velikosti stavbe in kompleksnosti sistemov za ogrevanje, klimatizacijo, razsvetljavo, pripravo sanitarne tople vode in drugih sistemov. Po zakonu bodo najvišje cene za izdajo energetskih izkaznic določene v ceniku, ki ga bo sprejela vlada, vsekakor pa je ceno izkaznice nemogoče opredeliti brez poznavanja stavbe. Za izdajo energetskih izkaznic bodo pooblaščeni usposobljeni izdajatelji izkaznic, vendar pa sta razpisa, ki bosta osnova za pridobitev licence za izdajatelja izkaznic, še v pripravi. Več o energetski varčnosti MIK-ove poslovne stavbe pa v naslednji številki revije Mik. mik I 01 I maj 2010 21 mikologija www.mik-ce.si besedilo: Franci Pliberšek fotografije: arhiv MIK Celje MIKOV DUH Spodbujanje ustvarjalnih prispevkov vsakega sodelavca Poštenost, odkritost in korektnost Medsebojno spoštovanje in skrb za sodelavce MIK smo ljudje - takšni in drugačni. Vsak s svojim talentom, znanjem, vrednotami, slabostim, izkušnjami in dvomi. Dopolnjujemo se in sprejemamo. V rednote nadgrajujemo, dvome odpravljamo in težave rešujemo. Ob vsem tem pa predvsem rastemo. Ne le kot sodelavci, temveč predvsem kot ljudje. In prav zadnje me kot direktorja in pogosto očeta, kot se velikokrat počutim, najbolj osrečuje. Ko vidim napredek mojih MIK-ovcev ter vidim srečo in ponos v njihovih očeh, ko premagajo ovire, ki so se morda zdele njihove meje. Da, rušimo meje. Tako v poslovnosti kot v medsebojnih odnosih in osebnostni rasti. Zgradili smo hišico na pravih temeljih, in ker se zavedamo, da ti temelji niso samoumevni, jih znamo negovati, spoštovati in nagrajevati. Prav zato se na sprehodu med mojimi MIK-ovci vedno znova ustavim ob mislih, da se mi pravzaprav ni potrebno ničesar bati. Zavedam se, kje je naše bogastvo, in to ne kopni, temveč lahko le še raste. Vse drugo je le logična posledica pravih dejanj in pravih vrednot. Z MIK-ovim duhom smo lahko le večni zmagovalci. A razumeti in živeti ga ne more vsak. Skrb za samoizpopolnjevanje, Prenos znanja in izkušenj na sodelavce Partnerstvo, profesionalizem in strokovnost Prav zato smo se odločili, da prenovimo našo revijo in vas vanjo vsrkamo z novim poglavjem drugačnosti. Morda boste v njeni vsebini našli inspiracijo ali pa vam bomo popestrili kakšno popoldne in z nasvetom pomagali rešiti problem. Kdo ve, lahko da prav v moji rubriki, ki jo bom za vas urejal v vsaki naslednji številki naše revije. MIK MED NAJBOLJŠIMI ZAPOSLOVALCI V SLOVENIJI MIK Celje je bil letos nominiran za zlato nit, ki jo vsako leto prejmejo najboljši zaposlovalci med slovenskimi podjetji. Letošnji motiv projekta je bil trajnostni razvoj, pri izboru pa je sodelovalo 8014 zaposlenih, ki so skozi odgovore izbirali naj zaposlovalca. Trajnostni razvoj za MIK Celje pomeni 20 let premaganih izzivov, osvojenih zmag, novih znanj in 20 let razvoja v smislu človeškega kapitala ter novih tehnologij in kakovostne ponudbe njihovim strankam. Pomeni, da se vsak dan razvijajo, da se ne ustavijo ob ovirah in ne zaspijo ob zmagah. 22 mik I 01 I maj 2010 mik I 01 I maj 2010 23 atomika www.mik-ce.si besedilo: Tanja Pak fotografije: osebni arhiv Zame je steklo čista poezija Steklo ima v zgodovini in starodavnih zgodbah posebno mesto. Tisočletja nazaj je sprva služilo le kot cenen nadomestek za drage kamne. Kasneje je bilo dostopno le privilegiranim. V času Rimljanov je bilo priljubljeno bolj kakor posodje iz žlahtnih kovin, tudi po iznajdbi steklarske pipe, ki je omogočila cenejšo množično proizvodnjo. Steklo je služilo za vez med božjim in tuzemskim, omogočalo je utvare in sanje, ko je svetloba prvič prosevala skozi materialno v barvastih oknih srednjeveških katedral. V novem veku je steklena žarnica spremenila svet. Steklo je postalo material, ki je poganjal civilizacijo. Arhitektura, pametna stekla, računalniki, optična vlakna, teleskopi. Brez njih si današnjega sveta ne moremo več predstavljati. A S svojimi čarobnimi lastnostmi je steklo postalo del mojega vokabularja, poznam ga v vseh trenutkih njegovega stanja, vem, kako se obnaša in kako živi, ko prehaja iz vroče v hladno fazo in prevzema končno obliko. 24 mik I 01 I maj 2010 mpak zame je steklo čista poezija. Je voda. Je živo, teče, diha. Je kot reka. Divje, nemirno in leno v počasnem toku, dokler sredi zime ne zamrzne in takrat ujame trenutek. Trenutek življenja je za vedno ujet v formo, ki jo steklo zaobjema, ostale trenutke, ki so bili pred njim in po njem, slutimo. Steklo me privlači s svojo neulovljivostjo, spremenljivostjo, daje slutiti tisto, kar je znotraj in za njim, je kot opna, ki loči tukaj in tam ... in na kateri se vse sreča. Moje misli in podobe zunanjega sveta, oboje potujejo vsaka v svoji smeri naprej in se v svojem majhnem delu odbijejo spremenjene od tega srečanja tudi nazaj ... Le svetloba je tista, ki steklo za bežni trenutek lahko ulovi ... Skriva, odkriva ... Je tukaj in hkrati daleč tam ... S svojimi čarobnimi lastnostmi je steklo postalo del mojega vokabularja, poznam ga v vseh trenutkih njegovega stanja, vem, kako se obnaša in kako živi, ko prehaja iz vroče v hladno fazo in prevzema končno obliko. Je medij, skozi katerega se izražam, njegove lastnosti ustrezajo moji izpovedi. Zgolj njegova bleščeča lepota me ne zadovoljuje, njegove možnosti iščem drugje. Poskušam posegati globlje pod površje, dokler steklo ne postane zgolj nosilec zgodb, metafora, izraz ... V oblikovanju uporabnih steklenih predmetov upoštevam zakonitosti materiala in možnosti proizvodnje. Ob tem verjamem v odgovorno oblikovanje, katerega produkt so izdelki, ki brez odvečne navlake služijo svojemu namenu in katerih oblika ni podvržena modnim muham, temveč je aktualna v daljšem časovnem obdobju. Gre za iskanje čim bolj popolne uravnoteženosti med izdelkom, njegovimi deli, njegovo funkcijo in uporabnikom. Skozi desetletja, stoletja in tisočletja požlahtnjena veščina steklarstva, izkušnje mojstrov, njihova spretnost, občutek za material, spoštovanje te zahtevne žareče gmote na koncu steklarske palice so potrebne, da stekleni mehurček popolno zaobjame formo, ki jo določim, da se svetloba ulovi vanj, da srce zaigra, ko se dotaknemo kozarca, da je voda, ki jo pijemo iz njega, bolj bistra, da je vino žlahtnejše in da rože lepše dišijo … da je dan prijetnejši in prijaznejši. Za to navsezadnje gre. O AVTORICI Tanja Pak je oblikovalka, ki ima steklo v krvi. Skoraj dobesedno, saj so se s pihanjem in oblikovanjem stekla v Rogaški Slatini, od koder izvira, ukvarjali že njen oče, strici in ded. Od leta 2001 je profesorica, od leta 2008 pa izredna profesorica na Oddelku za oblikovanje ALUO Univerze v Ljubljani. Gostovala je na številnih delavnicah v tujini. Leta 2008 je prejela mednarodno nagrado za oblikovanje – častno pohvalo Red za kozarčke Lara, leta 2009 pa za set za vodo Flow. Njena dela so objavljena v pomembnih mednarodnih publikacijah, sodelovala je na mednarodnih razstavah skulpture v steklu. Dela v svojem studiu v Ljubljani. mik I 01 I maj 2010 25 odmik www.mik-ce.si OBIŠ:I SALON IZOLA besedilo: Nika Logar fotografije: Zaklop in Shutterstock Skriti zakladi OBALE Morje – navadno imamo v mislih le to, ko se iz notranjosti Slovenije odpravimo proti obali. Med lovom na sončne žarke in okušanjem slanega zraka si le redko vzamemo čas, da bi opazili kaj več od niza barvitih pročelij, ki se nečimrno ogledujejo v modrem zrcalu. A tistih pravih zakladov tu ne bomo našli. Ti skromno tičijo v ozkih, zavitih uličicah in šepetajo zgodbe obmorskega srednjeveškega bisera. Z a oči pogosto rečemo, da so ogledalo duše. Enako bi lahko rekli za okna. Notranjost hiše povezujejo s svetom zunaj, po drugi strani pa tistim, ki vanje pokukajo od zunaj, odkrivajo pogled na življenje v hiši. In življenja v njej nekoč. Življenje nekoč … »Stavbno pohištvo, predvsem okna in vrata, je kot element fasadnih odprtin tehnično dorečeno in je bilo do začetka druge svetovne vojne po vsej Sloveniji bolj enovito kot na primer stavbni volumen,« pove Živa Deu, profesorica na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo in avtorica vrste knjig in člankov o ohranjanju stavbne dediščine. Prevladoval je dvojni okenski okvir – okenska škatla ali lesen podboj, na katerega so bila vpeta okenska krila. Na Primorskem je bil bolj kot škatla značilen dvojni okenski okvir – včasih lesen, še pogosteje pa kamnit. »Okenska škatla namreč za izdelavo zahteva več lesa, Primorska pa je bila v tem času z lesom revna, zato so z njim varčevali,« pojasnjuje Deu. Na notranji strani okvirja so bila z običajno kovinskimi nasadili vpeta krila z zasteklitvijo, na zunanji pa krila z lesenim polnilom – polknice oziroma naoknice. Med dvema okvirjema tako nastane zračni prostor, ki je, kadar so krila zaprta, zelo kakovosten zvočni in toplotni izolator in tako odlična naravna zaščita pred močno sončno pripeko poleti, pa tudi pred hitrimi temperaturnimi spremembami. V drugi polovici 20. stoletja so dvojni okvirji začeli izginjati. Nadomeščali so jih najprej vezana okna, nato termopan, kot senčila pa predvsem platneni zasloni. Danes se dvojni okvirji vračajo, saj so lastniki stanovanj (ponovno) sprevideli, da je les naraven material, ki daje idealno zaščito pred soncem. Za izdelavo polknic in okenskih okvirjev so najpogosteje uporabljali hrast, ki nezaščiten traja tudi do dvesto let. Z množično gradnjo so se možnosti za izbiro najboljšega lesa zmanjšale, zato so Primorci polknice in okenske okvirje, da delali mojstri, zato so bila krila pogosto umetelno izdelana – primer je tako imenovano zrcalo,« pojasni Weigl. Na podeželju so krila pogosto izdelovali kar sami, zato so bili izdelki preprosti, robati in brez vrtljivih letvic za zračenje. … danes … Stanje stavbne dediščine na Obali po besedah sogovornikov danes ni rožnato, a lahko bi bilo slabše. »Lahko rečem, da ima primorski svet še zelo razpoznavno stavbno dediščino, ki tudi identitetno odlikuje te kraje,« pravi Živa Deu. Delno gre zahvala dejstvu, da je glavni gradbeni material v teh krajih, kamen, precej trdno gradivo, zaslužni pa so gotovo tudi ozaveščeni lastniki in investitorji. »Naša obala je v nekem obdobju sprejela velik del intelektualne srenje, ki se bolje zaveda vrednosti stavbne dediščine,« pojasnjuje Deu. Weigl pravi, da Obale na splošno ne gre jemati za zgled; če že, potem je velik korak v zadnjem času naredila Izola, kjer se stare stavbe in njihovo stavbno pohištvo obnavlja načrtno. Tudi marsikje drugje je v teoriji za obnovo stavb dobro poskrbljeno, šepa pa praksa. »V našem prostoru so normativi jasni, zakonodaja je dobro zasnovana in zapisana. Tako zakon o varovanju stavbne dedi- Novejša in bolj dodelana polkna imajo premične letvice, ki omogočajo reguliranje pretoka zraka. mag. Igor Weigl, ZVKD »Obdobje nastanka okna najlaže določimo na podlagi nasadil in okovij. In to naj bo vodilo tudi pri obnovi.« 26 mik I 01 I maj 2010 bi podaljšali njihovo življenjsko dobo, zaščitili z oljnimi premazi. »Pogosto s tistim, kar je ostalo od barvanja čolna ali barke; Primorci so znani po varčnosti,« se napol pošali Igor Weigl s piranskega zavoda za varovanje kulturne dediščine. Med tipi hiš – torej vaško, meščansko ali solinarko – v zasnovi stavbnega pohištva ni bilo velikih razlik, razlikovala pa so se v mizarski izvedbi. »Polkna, pripeta na premožnejše meščanske hiše, kakršna še danes vidimo ponekod v Piranu, so iz- ščine kot zakon o okolju, ki varuje našo stavbno dediščino v širšem smislu, določata, kako naj se ohranjajo sledi stavbarstva določene regije, vendar se v praksi ne izvajata. Po eni strani gre za primanjkljaj inšpekcijskih služb, ki bi vršile nadzor, po drugi pa nam manjka izobraževanja; tako investitorjev, ki stavbo prenavljajo, pa tudi obrtnikov. Obrtniki so danes namreč vse bolj cenjeni med ljudmi, ki upravljajo s stavbnim fondom. Ljudje bodo le redko poklicali zavod, konzervatorja ali arhitekta. Obrnili se bodo na mojstra in od njegove ozaveščenosti je odvisno, kako bo potekala prenova,« pojasnjuje Deu. »Nevarna je tudi prenova stavbne dediščine pri večstanovanjskih zgradbah, ki so tudi na obali pogoste,« pravi Deu. »Tu bi morali imeti arbitra, ki bi določil, da mora biti podoba po prenovi enovita. Pri stavbnem pohištvu gre namreč za zunanjo podobo stavbe, ki jo vidimo vsi.« … in jutri Zavedanje lastne zgodovine in ob tem ohranjanje kulturne in stavbne dediščine nista domena sivobradih strokovnjakov, zasanjanih nostalgikov in državnih zavodov. Sta odgovornost in hkrati privilegij nas vseh. »Mnenje, ki se je močno zakoreninilo med investitorji in lastniki, da s svojo hišo lahko delaš, kar želiš, je napačno. Vsaka hiša je namreč tudi del prostora, v katerem stoji,« pravi Živa Deu. »Le notranjost in uporabnost stavbe sta lahko last posameznika, zunanja podoba, stavbni ovoj, pa je last celega sveta.« Sogovornika se strinjata, da je izobraževanje posameznikov – tako investitorjev kot lastnikov dr. Živa Deu, Fakulteta za arhitekturo Marko Cigler, vodja službe za meritve, reklamacije in servis, MIK Celje »Bivalne potrebe in zahteve se spreminjajo in nikakor ne mislim, da bi morale stavbe ostajati enake kot pred stoletji. A obnova mora biti premišljena.« »Glede vzdrževanj oken na Obali, predvsem zaradi vse močnejše burje, priporočamo redno barvanje in oljenje okovja. Pa seveda tudi redno čiščenje oken.« mik I 01 I maj 2010 27 mikrofon odmik Okna najlaže datiramo na podlagi nasadil in okovij. Baročno okovje iz 18. stoletja je značilno za Obalo, pa tudi za širše območje zaledja slovenske Istre. Preproste polne polknice so obešene na kovinska nasadila v kamnitem okvirju. Z domiselnim zatičem lahko polknico na pol pripremo, kar omogoči kroženje zraka in prepreči loputanje zaradi vetra ali vdor sončnih žarkov. – pomembnejše od poostritve nadzora. »Dobri primeri so, a jih premalo poznamo. Menim, da bi morali posamezne dobre primere prenove zbrati in izdati v posebni knjižici, tako kot je to v Angliji, na Nizozemskem in drugje v tujini, predvsem na severu,« razmišlja Deu. »Bivalne potrebe in zahteve se spreminjajo in nikakor ne mislim, da bi morale stavbe ostajati enake kot pred stoletji. A obnova mora biti premišljena. Z enim samim okenskim ali vratnim krilom, ki je nepravilno oblikovano, lahko namreč uničimo cel videz stavbnega ovoja, z eno neprimerno prenovo za vedno izgubimo dragocen del svoje zgodovine.« Novejša in bolj dodelana polkna imajo premične letvice, ki omogočajo reguliranje pretoka zraka. Zgodbe o Piranu V srcu Pirana, kjer se danes razprostira Tartinijev trg, je bilo še v 19. stoletju pristanišče. Dostop vanj je ladjam omogočal Stari most (Ponte antico), zgrajen po principu dvižnega mostu. Stari mandrač, kot so ga imenovali, so zaradi plitvosti, visokih vzdrževalnih stroškov in smradu leta 1894 zasuli. Okno hiše ob Tartinijevem trgu. Letvice so zamaknjene ena preko druge, a fiksne (ne da se jih odpreti). Domačini pravijo, da modra barva polknic od oken v poletnih mesecih odganja nadležen mrčes. V okencu s pogledom na osrednji piranski trg vidimo primer združevanja načela ohranjanja kulturne dediščine z individualnim okusom lastnika. Gotsko okno, spremenjeno v 17. ali 18. stoletju, ima tipične preproste, a slikovite polknice in značilen sistem odpiranja s palico, ki učinkovito preprečuje loputanje tudi ob močni burji. www.mik-ce.si Prvi trolejbus pri nas Med Piranom in Lucijo je v začetku 20. stoletja vozil prvi trolejbus v Sloveniji, hkrati prvi na celotnem Balkanu. Ker je bila vožnja z njim neudobna, poleg tega pa odvisna od vremenskih razmer (močnejša burja je s kontaktnega voznega voda snemala odjemnike toka), ga je leta 1912 zamenjal tramvaj. Ta je s slovenske obale izginil leta 1953. Zavedanje lastne zgodovine in ob tem ohranjanje kulturne in stavbne dediščine sta odgovornost in hkrati privilegij nas vseh. Edina pomorska bitka pri nas Na morju pred Piranom je leta 1812 potekala edina pomorska bitka v slovenskem morju. V njej je britanska mornarica iz zasede napadla in v dobrih šestih urah porazila novo francosko vojno ladjo, zgrajeno v beneških ladjedelnicah, in jo skupaj s peščico preživele posadke zajela in odvlekla na otok Vis. Pogled skozi okno iz 18. stoletja z originalnim okovjem za zapiranje. Pogled od blizu nam razkrije, da je v okenskih krilih vrsta »nepravilnosti«. Kadar investitor pri gradnji ni potreboval toliko oken, kot jih je narekovala simetrija fasade, si je pomagal z gradnjo tako imenovanega slepega okna, fasadnega elementa, ki posnema podobo zaprtega okna. 28 mik I 01 I maj 2010 Okna Muzeja solinarstva ob kanalu Giassi na sečoveljskih solinah. Solinarske hiše so bile med redkimi v obalni regiji, ki so imele okenske odprtine tudi na severni strani. mik I 01 I maj 2010 29 mamika www.mik-ce.si POKLI:I TELEFON 080 1224 besedilo: Nika Logar fotografije: Shutterstock S kisom in šnopsom »Okna so morala biti brezhibno čista vsaj trikrat na leto – za veliko noč, žegnanje in vse svete. Da ne bi zmanjkalo časa za vsa opravila, je v naši hiši veljalo nepisano pravilo, da morajo biti že ob sv. Jožefu (19. marca) vsa okna očiščena, zavese pa oprane.« P o takšnem strogem režimu je nekoč potekalo čiščenje oken. Vas zanima več? »Takole nekako je šlo: najprej smo na starem šporgetu, v katerem se je za kuho kurilo ves dan, v kotličku segreli vodo in jo prelili v škaf. Seveda je bilo potrebnih kar nekaj kotličkov, preden je bil škaf poln. Prva runda vode je bila namenjena čiščenju lesenih delov – okenskih polic in okvirjev. Za to opravilo so bile najprimernejše stare, odslužene dolge gate starega ata, izdelane iz dovolj kakovostnega blaga, da se pri drgnjenju dotrajanih lesenih delov v golo dlan ni zarila kaka trska. Rokavic seveda nismo uporabljali … Čistila pa kakor kdaj; preden so se na trgu pojavila specializirana, smo si večkrat pomagali kar s praškom za pranje perila. Malo bolj si podrgnil, pa je prav tako šlo. Ko so bili okvirji očiščeni, so na vrsto prišla stekla. Ker se je včasih kurilo predvsem na les in premog, so bila okna spomladi zelo umazana, kar je seveda zahtevalo dve rundi čiščenja in kar nekaj kotličkov segrete vode. Za odstranjevanje mastnih madežev in vodnega kamna so vodi dodajali kis, soseda Staška, ki prihaja z Dolenjske, pa pravi, da so se doma najtrdovratnejše umazanije na oknih lotili kar z domačim šnopsom. No, pri nas ga nikoli ni bilo toliko, da bi ga stran metali. Za pomivanje stekel smo uporabljali toplo vodo in mehko krpo, ki za seboj ni puščala vlaken; navadno kako odsluženo, pošteno sprano kuhinjsko krpo ali očetovo dotrajano srajco. Končni sijaj pa so stekla dobila šele po temeljitem, večkratnem brisanju in drgnjenju s časopisnim papirjem. Na koncu smo očistili še okensko okovje. Kovinske kljuke so se namreč morale svetiti prav tako kot stekla in za to smo poskrbeli otroci, z drgnjenjem s sidolom in mehko krpo. Modernejša hiša, ki sva jo z možem kupila po poroki, je imela večja okna. A to, vsaj kar zadeva čiščenje, ni prineslo prav nič dobrega. Da sem dosegla najvišje predele, sem namreč morala stopiti na kuhinjski stol, pri čiščenju vmesnih površin dvojno zastekljenih oken pa mi je moral zaradi nerodnega sistema, pri katerem si moral okno najprej nagniti do vodoravne lege in nato »razpreti«, pomagati mož ali starejši sin.« 30 mik I 01 I maj 2010 Nagelj, rožmarin in roženkravt Tri okrasne rastline, ki danes niso med najbolj priljubljenimi, včasih pa so s svojim privlačnim videzom in omamnim vonjem krasile vsako slovensko okno. S šopki omenjenih rastlin so dekleta pozdravljala mlade fante, ki so se iz vojske vračali v vas. Kako oken NE čistimo 01 NE čistite oken v sončnem vremenu! 02 NE uporabljajte krpe za prah! 03 NE zračite in čistite oken hkrati! 04 NE čistite okenskih stekel s kremastimi čistili! 05 NE uporabljajte močnih, agresivnih čistil! 06 NE uporabljajte papirnatih brisač! 07 NE drgnite madežev z golo roko! Morda to neradi slišimo, a so stvari, ki jih mame in babice gotovo znajo najbolje. Konec koncev tudi izkušnje nekaj veljajo. 01 Zasušene kapljice vode s stekla naj- laže odstranimo s kisom, mastne odtise rok ali iztrebke insektov pa z domačim žganjem. 02 Star časopisni papir je za doseganje sijaja prav tako učinkovit kot najmodernejše krpe, poleg tega pa mnogo cenejši. 03 Okna so zares čista le, če so čista stekla, okvirji in kljuke. 08 NE plezajte na zunanjo stran okna! 09 NE naslanjajte se na steklo! 10 NE pozabite zapreti kanarčka v kletko! mik I 01 I maj 2010 31 mikrofon dinamik RK Celje Pivovarna Laško je vodilni klub v MIK 1. Ligi. Njegovi največji uspehi so: • evropski prvaki 2004 • zmagovalci Evropskega superpokala 2004 • 16-kratni državni prvaki Slovenije • 14-kratni pokalni zmagovalci Slovenije www.mik-ce.si Njihov najbolj zvest navijač je duhovnik Izidor Pečovnik – Dori. Na eni izmed tekem je, ko je izraelski sodnik tekel mimo njega, s slovensko zastavo zamahnil tako močno, da je sodnik padel in drsel po parketu še nekaj metrov, nato pa vstal in nadaljeval s sojenjem, saj ni povsem vedel, kaj se je sploh zgodilo. Najpogostejše poškodbe pri rokometu so poleg udarnin in odrgnin poškodbe ramenskega obroča (strelske roke), zvini gležnja in poškodbe sprednje križne vezi (koleno), veliko je tudi poškodb prstov na rokah. Le trije igralci članske ekipe niso imeli nobene od teh poškodb, odkar igrajo v dresu Celja. Za boljši oprijem žoge se pri rokometu uporablja smola. Na leto je v klubu porabijo približno 20 kilogramov. Igralci imajo pred tekmo - za motivacijo, za sprostitev ali iz vraževernosti - prav poseben ritual oblačenja – na primer obujejo najprej eno športno copato in nato drugo, poslušajo glasbo, gredo na kavo. Kaj počnejo po tekmi, pa po mnenju Uroša Zormana ni za javnost. Edvard Kokšarov je najdlje v celjskem moštvu, že 11 sezon. Najnovejši član je Gašper Marguč, ki se je ekipi pridružil marca letos. V letošnji sezoni sta največ golov dala Renato Vugrinec, 104 zadetki v MIK 1. Ligi, in Edvard Kokšarov, 54 zadetkov v Pokalu EHF. NA TRENINGU Z NAJBOLJŠIMI 32 mik I 01 I maj 2010 mik I 01 I maj 2010 33 mikavno www.mik-ce.si POKLI:I TELEFON 080 1224 besedilo: Manja Kovačič fotografije: Žare Modlic Morje, valovi, kapljice in umetnost Kje je MIK? »N težava trg, ki ga ni. Hkrati je tu problem statusa umetnosti, ki je zelo šibek, tudi odnos do umetnosti je zelo brezbrižen. Morali bi se zavedati, da nosi umetnina visoko vrednost, s tem tudi prodajno, le cenjena ni. Gre pa tudi za brezbrižen odnos do kvalitet in investicij, ki jih umetnik vnaša v umetnino. Vsak si mora izboriti svoj »Videnega ne moremo kar prekopirati. Prenesti videno v slikarski medij – to je umetnost.« doživljajev, vezanih na neki kraj, ki postane vir inspiracije. V njenih prvi letih ustvarjanja je to bil gozd, zdaj je morje. Svoja dela opisuje kot subtilna, pravi, da gre za abstraktni impresionizem in akcijsko slikarstvo. Podcenjena umetnost Ko je končala akademijo, ni bila prepričana, ali bo dejansko slikala in imela razstave. Spraševala se je, kako od tega živeti? »Pri nas je največja prostor. In če drugi ne uvidijo kakovosti, mora delati na dokazovanju te toliko bolj,« pravi slikarka. Umetniško znanje Kodermanova meni, da si umetnik mora prizadevati za potrebno znanje, da lahko ustvarja: »Brez znanja umetnik, umetnica niti ne more povsem odkrito in dosledno delovati. Pridobljeno znanje mora nenehno širiti in obnavljati.« Maribor Prevalje Orehova vas Celjska cesta 55, 3212 Vojnik Slovenija Murska Sobota Ptuj tel.: 03 428 28 50 fax: 03 428 28 60 e-pošta: [email protected] MIK-ova spletna stran: www.mik-ce.si Velenje Laiki bi rekli, da so za slikarstvo pomembni talent in ideje. Akademska slikarka Alenka Koderman pa pravi, da so pomembnejše dovzetnost, dojemljivost in inspiracija. ikoli nisem ustvarjala zaradi idej, šlo je predvsem za številne zaznavne sposobnosti, za nenehno učenje, raziskovanje. Videno področje je izjemno široko, mnogo je odnosov, relacij, tako kot je tudi veliko možnosti izražanja,« meni Kodermanova. Slika na podlagi MIK d.o.o. uprava Vojnik Celje Rogaška Slatina Kranj Nova Gorica Ljubljana O NJENI RAZSTAVI V MIK-U V zadnjih letih je njen vir inspiracije morje. »Nikoli si nisem niti predstavljala, da bom kdaj slikala morje kot motiv. Potem pa kar naenkrat spremeniš okolje in se velikokrat napotiš do obale … iz notranje nuje,« pravi slikarka. Slike iz zadnjih dveh ciklov, morja in valov, ki jih je Kodermanova pred nedavnim razstavila tudi v MIK-ovi galeriji v Vojniku, so nastale na podlagi številnih opazovanj morja. Za razstavo v MIK-u pravi, da se ji zdi preplet delovnega okolja in galerijskega prostora zelo zanimiv, hkrati pa pojasnjuje: »Prav pri slikah morja me je zanimala predvsem gibljivost, valovanje, tok, polzenje. Če hočeš to doseči, moraš biti prepuščen ustvarjalnemu procesu, biti spontan, odkrit in doseči gibljivost.« Zadnje slike morja razume kot nekaj, kjer se šele skozi sam proces slikanja razkrije, kaj slika pravzaprav predstavlja: »Velikokrat pa mi je jasno šele čez čas. Prav nedoločenost tega, kar bo nastalo, omogoča in daje sliki večjo spontanost.« Novo mesto Izola MIK-OVE POSLOVNE ENOTE: MESTO ULICA POŠTNA ŠTEVILKA TELEFON E-pošta PE Celje Opekarniška cesta 15b 3000 Celje 0590 82 810 [email protected] PE Ljubljana Jarška cesta 10a in 10b 1000 Ljubljana 01 547 20 20 [email protected] PE Kranj Šuceva 23 4000 Kranj 0590 25 050 [email protected] PE Novo mesto Seidlova cesta 27 8000 Novo mesto 07 302 10 70 [email protected] PE Izola Prešernova cesta 55 6310 Izola 05 640 50 50 [email protected] PE Nova Gorica Erjavčeva ulica 27 5000 Nova Gorica 0590 24 400 [email protected] PE Maribor Žolgarjeva 15 2000 Maribor 02 480 01 45 [email protected] PE Murska Sobota Kocljeva ulica 13 9000 Murska Sobota 02 531 11 50 [email protected] Delovni čas MIK-ovih salonov: ponedeljek – petek od 8.00 do 16.00 V MIK-u Celje so letos poleg razstave akademske slikarke Alenke Koderman razstavili tudi dela akademskega slikarja Bogdana Čobala. V Galeriji MIK Ljubljana pa je svoja dela prvič uradno razstavil Stane Klančnik. POOBLAŠČENI ZASTOPNIKI: PODJETJE Naslov TELEFON GSM E-pošta IN SPLETNi naslov ZAVBER, trgovina in storitve D.O.O. Kidričeva ulica 30 3250 Rogaška Slatina 03 819 09 30 031 659 885 [email protected] www.zorma-trade.si MOPS-MONTAŽA, LEŠNIK Stanislav s.p. Mariborska cesta 83 2312 Orehova vas 02 606 52 00 031 572 801 [email protected] ŠARM TRGOVINA IN ZASTOPSTVO MIRAN ŠKALIČ, s.p. Na produ 58 2391 Prevalje 02 823 21 12 051 621 291 [email protected] www.prodaja-okna-vrata.si POGLADIČ ANDREJ s.p. Kidričeva cesta 2B 3320 Velenje 03 897 71 80 041 743 038 GOLOB JANEZ s.p. Trstenjakova ulica 5 2250 Ptuj 02 771 04 12 040 899 360 MIK-OV PARTNER ODPRL NOV POSLOVNO-STANOVANJSKI CENTER MIK-ov pooblaščeni zastopnik MOPS v Orehovi Vasi je decembra lani odprl nov poslovno-stanovanjski center na skupni površini 1.500 kvadratnih metrov. V novih prostorih se poleg dnevnega lokala, frizerskega salona, agencij in stanovanj razteza velik MIK-ov razstavno-prodajni salon. La- stnika Slavko in Branka Lešnik o sodelovanju s podjetjem MIK Celje pravita: »Ponosna sva, da lahko zastopava tako kakovostne izdelke, kot so MIK-ovi, hkrati pa se od MIK-a in ob njem tudi midva ves čas učiva in razvijava.« Slike iz zadnjih dveh ciklov, morja in valov, ki jih je Kodermanova pred nedavnim razstavila tudi v MIK-ovi galeriji v Vojniku, so nastale na podlagi številnih opazovanj morja. 34 mik I 01 I maj 2010 mik I 01 I maj 2010 35 mikrofon NOVO - NAJVAR^NEJŠA STANOVANJA V SLOVENIJI Vojni{ka gmajna, užitek bivanja! V sredi�~u Vojnika, le korak od gozda, vam ponujamo 50 novih nadstandardnih stanovanj! • Odli~na lokacija v mirnem zelenem okolju in neposredni bližini vseh storitvenih dejavnosti (trgovine, zdravstveni dom, dom za ostarele, center mesta, …) • Energetsko najvar~nej�i stanovanjski kompleks v Sloveniji (izdelana bo energetska izkaznica) • Izjemno var~na okna energetskega razreda A s troslojnimi stekli (0,6 W/m 2K) • Poskrbljeno za varnost – ograjena in za�~itena okolica • Nadstandardno opremljena stanovanja 36 mik I 01 I maj 2010 www.mikstanovanja.si
© Copyright 2024