dobrodelna dejanja sv 13 Pomagati človeku v stiski Besedilo: Peter Košak, višji svetovalec za izvajanje skrbi za nekdanje pripadnike avtor mozaika: p. Marko ivan Rupnik Gospa Anica, ime je izmišljeno, saj želimo ohraniti njeno dostojanstvo, čeprav boste mogoče nekateri prepoznali njeno zgodbo, je naslovila pismo obupa in upanja hkrati na poveljnika vojašnice, v kateri je bila do invalidske upokojitve zaposlena. Pismo obupa, napisano v rokovniku in v naglici strgan list papirja, vložen v pisemsko ovojnico ter odposlan, da si morda gospa ne bi premislila in v svoji bolečini ostala sama. Anica je stara 49 let, veteranka vojne za Slovenijo in invalidsko upokojena že pet let. Služba, ki jo je opravljala v enoti, ji je pomenila vse, predvsem pa odmik od nasilnega moža, ki jo je leta psihično in fizično zlorabljal. Nasilje je zarezalo tako globoke rane, da je prekinila odnos z nasilnim partnerjem in se je pred petimi leti invalidsko upokojila, s tem dejanjem pa zgubila poslednji košček socialnega omrežja, brez katerega, tako pravi stroka, ni kakovostnega in človeka vrednega življenja. Anica se ni imela možnosti udeležiti predupokojitvenega seminarja, na katerem bi jo lahko poučili o njenih pravicah in možnostih. Ni imela nikogar, ki bi jo poučil, da je kot veteranka vojne za Slovenijo upravičena do veteranskega dodatka in povračila stroškov dodatnega zdravstvenega zavarovanja tudi pred petdesetim letom, ker je izgubila delovno zmožnost. Sama si to zavarovanje plačuje le takrat, ko ji zmanjka zdravil, ki jih nujno potrebuje. Živi v najemniškem stanovanju s pokojnino, ki je komaj 20 evrov večja od vseh stroškov, tako da je za preživetje primorana opuščati plačilo nekaterih obveznosti in storitev. Prehranjuje se s paketi Rdečega križa in Karitasa, vendar nikoli ni prepričana, ali bo ob pritisku na stikalo zagorela luč, ali bo iz pipe pritekla voda, da si skuha peščico riža ali testenin iz paketa, na katerem je natisnjen rdeč križ. Ob načrtovanju obiska pri gospe Anici, pri katerem sta se pridružili socialni delavki oddelek za celostno skrb in Centra za socialno delo skupnosti, v kateri živi, smo se v sektorju za vojaške zadeve spomnili napotkov profesorice na Fakulteti za socialno delo prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, v katerih pravi, da socialno delo s posameznikom ali družino pomeni raziskovanje notranjih virov moči in soustvarjanje dobrih rešitev. Poudarek je na notranjih virih moči in soustvarjanju s socialnim omrežjem, ki pa ga Anica žal nima. V razgovoru z njo smo iskali rešitve, kako uravnati prihodke na eni in izdatke na drugi strani. Angažirali smo upokojenega pripadnika SV, ki ji pomaga premagovati birokratski mlin, tako da že lahko uveljavlja pravice, ki ji pripadajo po Zakonu o vojnih veteranih. Tudi sama se je pripravljena preseliti v manjše stanovanje, kar pomeni tudi manjše stroške najemnine in vzdrževanja. Ob zamenjavi, ki predstavlja edino možno upanje, da se ji stroški zmanjšajo, mora priložiti potrdila upnikov, in sicer elektro in komunalnega Antona Trstenjaka dr. Jože Ramovš aktivno sodeluje z Ministrstvom za obrambo pri programih skrbi za nekdanje pripadnike, je ob neki priložnosti dejal, da so vojaki vzgojeni v napadalnost do svojih nasprotnikov, hkrati pa so zelo požrtvovalni in solidarni do svojih tovarišev. In v organizaciji, v kateri si vsak dan drug drugemu zaupamo svoja življenja, brez tovarištva ne gre. Ali je obupana le gospa Anica ali sem obupan tudi sam, saj sem v sektorju za vojaške zadeve odgovoren za izvajanje skrbi za nekdanje pripadnike? Ali bo dejanje sprožilo plaz novih pričakovanj in zahtevkov? Zbran denar bo porabljen za plačilo zapadlih terjatev in položnic po prioriteti, ki smo jo skupinsko oblikovali v multidisciplinarni Boris je bil kot mlad vojak predan svojemu poklicu. Okoliščine na cesti so v trenutku prekinile njegova upanja in načrte. Hkrati so se kot hiša iz kart sesule tudi moje želje in pričakovanja. Bil je nepokreten, jaz pa tako nemočna. Brezpogojna materinska ljubezen in podpora strokovnih služb MO ter pripadnikov Sv, Borisovih sodelavcev, sta mi vlili moč, da nisem klonila in se predala obupu. Z zbranimi sredstvi v 10. bataljonu in širše je dobil strokovno pomoč fizioterapevta, ki ga je »postavil na noge«. Boris bo shodil. S to pobudo sva dobila še eno priložnost. Zdaj, ko to zmoreva, bova pomagala na noge tudi gospe anici. Hvala za vašo nesebično pomoč! karla Rovšnik, Borisova mama podjetja ter drugih, da so terjatve, ki niso majhne, poravnane v celoti. Če njeno življenje predstavimo s krivuljo, ki ima svoj začetek in konec, se v tej točki skrajnosti združita in sestavljata začarani krog, iz katerega obupana Anica ne vidi izhoda. V letih, ko predstojnik Inštituta Pravijo, da kdor prvi pomaga, najbolje pomaga. Zaradi hitrega reševanja problema smo eno akcijo že izpeljali v organizacijskih enotah, ki so na vojkov cesti 55 a, na predupokojitvenem seminarju in delu DOZ. Z zbranim denarjem je bil takoj plačan del terjatev, kar je anici vlilo novo upanje, nam pa prepričanje, da se stanje obrača na bolje. vse organizacijske enote MO in enote ter poveljstva Sv ter člani DU MORS, ki bi se želeli vključiti v akcijo, prosimo, da se prek svojih »aktivistov« povežejo s sektorjem za vojaške zadeve pri Petru košaku na telefonsko številko 01/471 12 21, na kateri bodo dobili navodila, kako ravnati z zbranim denarjem, in morebitna dodatna pojasnila o poteku akcije. skupini, ki je imenovana skladno z zakonskimi določili, ki urejajo področje socialnega varstva. Na Aničino stisko bo posijal nov žarek upanja, nam pa utrdil vero, da z dnem, ko dobimo ukaz o premestitvi v enoto, ki se ji reče nekdanji pripadniki, naše delo ne bo pozabljeno in da v stiski, če do nje pride, ne bomo ostali sami. S pismom in akcijo želimo povedati vsem na Ministrstvu za obrambo, da so nekdanji pripadniki, tudi tisti pri temelju hierarhične lestvice, del njegove preteklosti, ki jo velja poznati in spoštovati. Kakor hitro bomo pozabili na njih, tako hitro bomo pozabljeni tudi sami. Iskrena hvala v imenu obupane Anice in pripadnikov sektorja za vojaške zadeve. 25