1. No category

PREDINVESTICIJSKA ZASNOVA
»CELOVITA UREDITEV KOMPLEKSA PARK
VOJAŠKE ZGODOVINE – 1. faza«
Naročnik:
OBČINA PIVKA
Kolodvorska 5, 6257 Pivka
Izdelovalec:
OBČINA PIVKA
Kolodvorska 5, 6257 Pivka
Pivka, junij 2013
IZDELOVALEC:
OBČINA PIVKA
KOLODVORSKA 5
6257 Pivka
Podpis in žig izdelovalca: _______________________
NAROČNIK:
Občina Pivka
Kolodvorska ulica 5
6257 Pivka
Podpis in žig naročnika:
2
_______________________
UVOD IN POVZETEK............................................................................................................................. 4
1. POVZETEK DOKUMENTA IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z DOLOČITVIJO
INVESTITORJA, NAVEDBO IZDELOVALCEV TER NAVEDBO DATUMA IZDELAVE IN CILJEV ...... 4
2. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA Z VIDIKA PREDMETA INVESTIRANJA S PRIKAZOM
POTREB PO PREDMETNI INVESTICIJI ............................................................................................... 7
3. ANALIZA VARIANT Z OCENO INVESTICIJSKIH STROŠKOV IN KORISTI, ANALIZO
STROŠKOV NA ENOTO KAPACITETE POSAMEZNE VARIANTE ................................................... 14
5.
ANALIZA ZAPOSLENIH PO POSAMEZNIH VARIANTAH .......................................................... 20
6. OKVIRNI TERMINSKI PLAN REALIZACIJE INVESTICIJE Z DINAMIKO FINANCIRANJA PO
VARIANTAH ......................................................................................................................................... 21
7.
OKVIRNA FINANČNA KONSTRUKCIJA POSAMEZNIH VARIANT............................................ 23
8. IZRAČUN FINANČNIH IN EKONOMSKIH KAZALCEV ................................................................... 24
FINANČNA ANALIZA PROJEKTA ....................................................................................................... 24
ANALIZA TVEGANJ ............................................................................................................................. 32
PREDSTAVITEV REZULTATOV ......................................................................................................... 33
9. ANALIZA OBČUTLJIVOSTI VSAKE IZMED VARIANT ................................................................... 35
10. OPIS MERIL IN PONDERJEV ZA IZBOR OPTIMALNE VARIANTE ............................................. 38
11. PREDLOG Z OPISOM OPTIMALNE VARIANTE .......................................................................... 39
3
UVOD IN POVZETEK
Operacija z naslovom »Celovita ureditev kompleksa Park vojaške zgodovine - 1. faza« (v
nadaljevanju CUK PVZ - 1. faza) zajema prenovo objektov in novogradnjo v okviru ureditve
preostalih delov območja starih pivških vojašnic. V okviru operacije bo tako deloma
obnovljen objekt 7, ki je zgrajen v stilu italijanske vojaške arhitekture. V objektu številka 7
bodo do izvedbe nadaljnjih faz skladiščeni eksponati, ki ne bodo uvrščeni v razstavo, tu bo
skladiščena razna oprema, ki je potrebna za turistično izrabo muzejskega kompleksa.
Poleg prenove omenjenih objektov bo zgrajen nov paviljon, ki bo namenjen predstavitvi
večjih eksponatov kot so tanki, letala in podmornica. Še posebej pomembno je, da bomo
pridobili prostor za hranjenje podmornice P-913, ki je edinstven vojaško tehnični eksponat,
zaradi pomanjkanja prostora postavljen na odprtem in tako izpostavljen vremenskim
vplivom. Restavrirane eksponate bo v novem paviljonu v smiselno celoto povezovala
razstava, ki bo prikazovala vlogo predstavljenih eksponatov v slovenski vojaški zgodovini ali
v vojaški zgodovini našega prostora. Nov paviljon se bo zgradil v spodnjem delu območja
PVZ, tu se trenutno nahajajo objekti številka 3, 4 in 5, ki so predvideni za rušenje. Hkrati bo
na območju zgrajeno skladišče za muzejske eksponate, ki je namenjeno za skladiščenje
eksponatov večjih dimenzij, delno bo prostor odprt za oglede.
Poleg investicij v prenovo in novogradnjo razstavnih in depojskih prostorov bodo v okviru
operacije urejena tudi parkirišča, dostopne poti in zunanja ureditev objektov.
1.
POVZETEK DOKUMENTA IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA Z
DOLOČITVIJO INVESTITORJA, NAVEDBO IZDELOVALCEV TER NAVEDBO
DATUMA IZDELAVE IN CILJEV
1.1 CILJ INVESTICIJE
Cilj investicije je v opuščenih pivških vojašnicah nadgraditi muzejsko-turistično središče, ki
bo predstavljalo:
─
─
─
─
osrednji nacionalni vojaško-zgodovinski muzejski center
pomembno regionalno turistično središče
pomembno popestritev turistične ponudbe tako iz regionalnega kot iz nacionalnega
vidika
pomembno gospodarsko spodbudo v Notranjsko-kraški regiji.
4
1.2 STROKOVNE PODLAGE
•
Investicija je skladna s Strategijo razvoja Slovenije, kot krovno nacionalno razvojno
strategijo, ki izhaja iz načel trajnostnega razvoja in integracije razvojnih politik.
Investicijo lahko najdemo med razvojnimi prioritetami in sicer pod točko
»Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja«, natančneje »Razvoj
nacionalne identitete in kulture«, ki pravi: »celostno ohranjati in razvijati kulturno
dediščino in jo povezovati s sodobnim življenjem in ustvarjanjem, saj mora družba
našega časa prevzeti odgovornost do naravne in kulturne dediščine in v tem izpolniti
svoj moralni dolg do prihodnjih generacij.«,
•
investicija je skladna tudi z vsebino Operativnega programa krepitve regionalnih
razvojnih potencialov za obdobje 2007 – 2013, ki pravi, da je potrebno v okviru druge
razvojne prioritete Slovenija v obdobju 2007-2013 slediti naslednjemu cilju:
Ohranjanje in povezava naravnih in kulturnih potencialov za razvoj turizma in
rekreacije,
•
investicija je prav tako skladna z Regionalnim razvojnim programom Notranjsko –
kraške regije za obdobje 2007 – 2013, in sicer z ukrepom »Investicije v novo in
obstoječo turistično infrastrukturo«,
•
izvedba investicije Celovita ureditev kompleksa »Park vojaške zgodovine« je osrednji
razvojni projekt na področju turizma v občini in je v skladu z Načrtom razvojnih
programov občine Pivka za obdobje 2007 – 2013. Prav tako je usklajena z veljavno
prostorsko urbanistično dokumentacijo občine Pivka,
•
predvidena investicija, skupaj z ostalimi potrebnimi investicijami v turistično
infrastrukturo na območju Parka vojaške zgodovine, podpira tudi sledeče programe:
Načrt razvojnih programov občine Pivka,
Regionalni program podeželja za občine Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna za obdobje
2007-2013,
Strategija turističnega razvoja Notranjsko kraške regije,
Nacionalni program razvoja podeželja (podpora celovitim razvojnim programom
podeželja),
Strategija razvoja turizma Slovenije,
•
•
•
•
•
•
investicija je skladna z razvojno prioriteto Nacionalnega strateškega referenčnega
okvira (NSRO 2007-2013) »Razvoj regij«, v katerem prioriteta razvoj regij zagotavlja
komplementarne infrastrukturne pogoje, ki temeljijo na iniciativi od spodaj navzgor ter
zagotavljajo razvoj in delovanje regij kot učinkovitih, funkcionalnih celot – v tem
primeru Notranjsko kraške regije,
•
investicija je skladna z Nacionalnim programom za kulturo, ki opredeljuje predvsem
naslednje javne koristi varstva kulturne dediščine, ki jih projekt podpira: ohranitev
dediščine in preprečitev škodljivih vplivov nanjo, predstavljanje dediščine javnosti in
razvijanje zavesti o njenih vrednotah, omogočanje dostopa do dediščine ali informacij
5
o njej vsakomur, še posebej mladim, starejšim in invalidom ter vključevanje vedenja
o dediščini v vzgojo, izobraževanje in usposabljanje,
•
investicija je skladna tudi s splošnimi usmeritvami EU regionalne politike, ki poudarja
skladen in uravnotežen razvoj regij: Strateške smernice Skupnosti za kohezijo,
2007–2013 - določajo prioritete EU na področju doseganja ciljev kohezijske politike,
to je za doseganje harmoničnega, usklajenega in trajnostnega razvoja po celotni EU.
Smernice je potrdil Evropski svet in so komplementarne Integriranim smernicam za
rast in delovna mesta. Ena od prioritet Smernic, ki je lahko direktna podlaga za
utemeljitev pričujoče operacije.
1.3 OPIS UPOŠTEVANIH VARIANT TER UTEMELJITEV IZBIRE OPTIMALNE VARIANTE
Z izpeljavo vseh investicij v okviru operacije CUK PVZ – 1. faza bo vzpostavljen muzejskoturistični center, s katerim bo lahko ohranjen in na ustrezen, poučen način predstavljen
zgodovinski spomin na vojaško zgodovino območja. Poleg tega bodo tu dobile mesto zbirke,
ki bodo na enem mestu predstavljale slovensko vojaško zgodovino. S tem bo povečana
pestrost turistične ponudbe, tako iz regionalnega kot tudi iz nacionalnega vidika, ter s tem v
Notranjsko-kraški regiji, kot eni najmanj razvitih regij, uvedena pomembna gospodarsko
spodbuda za intenzivnejši razvoj turizma in z njim povezanih dejavnosti.
Glede na opredelitev variant je edina smiselna varianta, da se investicija izvede. To
utemeljimo s tem, da je ta infrastruktura pogoj za gospodarski – turistični razvoj območja,
občine in regije in je zato investicija nujna.
1.4 ODGOVORNE OSEBE ZA IZDELAVO INVESTICIJSKEGA PROGRAMA, PROJEKTNE
IN DRUGE DOKUMENTACIJE TER ODGOVORNI VODJA ZA IZVEDBO
INVESTICIJSKEGA PROJEKTA
AKTIVNOST
ODGOVORNA
SLUŽBA
ODGOVORNA
OSEBA
ROK
Priprava PIZ
OBČINA PIVKA
Robert Smrdelj
Junij 2013
Potrditev PIZ
OBČINA PIVKA
Robert Smrdelj
Junij 2013
Priprava IP
RRA Notranjsko-kraške
regije, d.o.o.
RRA Notranjsko-kraške
regije, d.o.o.
Občina Pivka
dr. Dunja Mahne
mag. Alenka Volk
dr. Dunja Mahne
mag. Alenka Volk
Metka Iskra
Junij 2013
Potrditev IP
Oddaja del (javni razpis,
podpis pogodbe)
6
Junij 2013
1.5 OCENJENA VREDNOST INVESTICIJE, PREDVIDENA FINANČNA KONSTRUKCIJA
VIRI FINANCIRANJA PO STALNIH CENAH v EUR NA DAN 13.06.2013
LETO
2013
2014
2015
OBČINSKI PRORAČUN
DRŽAVNI PRORAČUN (MIZKŠ)
EVROPSKA SREDSTVA
63.350,00 €
53.099,00 €
300.892,00 €
479.115,00 €
326.996,00 €
1.852.979,00 €
200.726,00 €
153.605,00 €
870.430,00 €
SKUPAJ
417.340,00€
2.659.090,00 €
1.224.761,00 €
2.
ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA Z VIDIKA PREDMETA INVESTIRANJA S
PRIKAZOM POTREB PO PREDMETNI INVESTICIJI
Kompleks »Park vojaške zgodovine« v celoti leži ob glavni cesti Postojna – Ilirska Bistrica,
na vznožju vzpetine Primož (GK y:437316, GK x:58606). Glavne fasade so obrnjene proti
severozahodu, retrofasade pa gledajo v hrib. Trenutno stanje zunanje ureditve povezovalnih
poti in zelenih površin nakazujejo spodnje fotografije.
Objekt št. 7
Obstoječi objekt št. 7 predstavlja stavbo na JV delu kompleksa PVZ. Objekt ima pritličje, 2
nadstropji ter mansardo, dimenzij 52,11 x 18,97 m s streho je štirikapnico z naklonom 30°. V
njem so bili do osamosvojitve Slovenije nastanitveni prostori bivše JLA. Po umiku JLA je bila
odstranjena vsa oprema in tehnična sredstva.
Objekt ni podkleten, grajen je iz opečnih in kamnitih zidov različnih debelin. Najdebelejši
zidovi so dimenzije od 50 cm do 75 cm. Grajen je z apneno cementnim maltnim vezivom.
Temelji so betonski. Okenske in vratne preklade so armirano betonske. Strešna konstrukcija
je lesena in je bila pred kratkim obnovljena. Izvedena je bila nova kritina ter kleparski izdelki.
Nosilni konstrukcijski deli objekta so, glede na starost objekta v dobrem stanju. V objektu so
vsi finalni izdelki dotrajani in neuporabni.
Iz platoja za objektom je vhod v podzemni rov v obliki črke L, ki je armirano betonske
izvedbe. Konstrukcijsko je dobro ohranjen. Služil je tudi kot skladišče razstreliva, zato je v
zadnjem delu okoli rova izdelano prezračevanje – prazen prostor.
7
Slika: Objekt številka 7
Slika: Objekt številka 7, zadnja stran
8
Nov paviljon A
Gre za depojsko-razstavni objekt, v sklopu operacije bo tako razširjen obseg skladiščnih in
razstavnih prostorov. Zgrajen bo namenjen skladiščenju in deloma ogledu manjših letal,
tankov in topove ter vozil. Na parcelah se trenutno nahajajo dotrajani objekti št. 3, 4 in 5, ki
že več let niso v uporabi; so prazni, brez oken in vrat. Obstoječe objekte je potrebno porušiti,
urediti območje in na njihovem mestu zgraditi depojsko razstavni objekt.
Slika: Objekt številka 4
9
Slika: Objekt številka 5
Kotlovnica in toplovod
V obstoječem objektu št. 7 bo po prenovi izvedena kotlovnica na bio maso, iz nje bo speljan
toplovod do ostalih objektov. Poleg objekta št. 7 je ob zidu postavljena nadstrešnica s
prostori, ki so jih v preteklosti uporabljali za spravilo vojaške opreme. V isti liniji je obstoječa
vodna postaja, ki je že urejena z novimi črpalkami in novim razvodom vode do objektov.
Izgradnja ceste s parkiriščem, povezovalno cesto in parkiriščem za avtodome
Sedanji dostop do opuščenih vojaških objektov, ki se nahajajo na koti cca 554,50 m, pod
uvozno potjo v Parku vojaške zgodovine, je mogoč le preko stopnišča. V okviru operacije je
predvidena nova dostopna pot do teh parcel in nadaljevanje poti do parkirišča za avtodome
jugozahodno od opuščenih vojaških objektov. Teren je apnenčast, zaraščen in strm.
Pred izvedbo navedenih posegov je potrebno neuporabne in dotrajane objekte odstraniti.
Objekti so izpraznjeni, brez opreme in stavbnega pohištva. Objekti niso priključeni na
komunalno infrastrukturo.
Na območju predvidene gradnje parkirišča se nahajajo trije objekti, predvideni za rušitev:
10
•
objekt A: velikosti 19,50 x 14,20 m, višine 4,20 m oz. sleme h = 7,70 m, etažnosti P,
•
objekt B: velikosti 11,70 x 5,50 m, višine 3,60 m oz. sleme h = 5,15 m, etažnosti P,
•
objekt C: gabariti 14,50 x 6,00 m, ruševina.
Skupna površina objektov neto znaša 253,34 m2 in
428,25 m2 bruto.
Zunanja ureditev
Obstoječi zidovi so izvedeni po konfiguraciji terena, zid se v enakomernih kaskadah prilagaja
terenu. Višina zidov je različna in sicer so zidovi visoki med 1 m do 4 m. Zidovi so izdelani iz
mešanega materiala, kamna in opeke. Površine so grobo ometane, nekatere površine so
dekorativno ometane. Zidovi so zaključeni s kapo, ki je izdelana iz vezivnega materiala, t.i.
»betonska malta«.
Vsi zidovi so ohranjeni starosti primerno. Zaradi prisotnosti vlage in odsotnosti vzdrževanja
imajo na več mestih oblogo iz mahu, prav tako na več mestih odstopa omet.
Obravnavani so naslednji zidovi:
zelo dotrajani zidovi (tik pred porušitvijo) in so nevarni;
lokalno poškodovani zidovi, ki so še statično stabilni;
nepoškodovani zidovi, delno obnovljeni;
žične ograje;
zidovi ob platoju in zgornjem stopnišču (ob objektih 6 in 7);
zidovi ob spodnjem delu stopnišča (ob objektih 6 in 7);
nižji zid ob dostopni cesti.
KONSERVATORSKI PROGRAM IN KULTURNO VARSTVENI POGOJI
Območje kompleksa »Park vojaške zgodovine« je bilo z sklepom občinskega sveta Občine
Pivka razglašeno kot javna infrastruktura na področju kulture v občini Pivka (Sklep o
določitvi javne infrastrukture na področju kulture v občini Pivka, Ur.l. RS, 52/2012). Za
objekte v okviru kompleksa ne veljajo posebni kulturno varstveni pogoji. Zaradi odsotnosti
institucionalnega varovanja ni potrebna izdelava konservatorskega programa za prenovo
objektov.
11
PRIKAZ POTREB PO INVESTICIJI
Park vojaške zgodovine je del javne infrastrukture na področju kulture v občini Pivka (Sklep
občinskega sveta občine Pivka iz dne 21.6.2012). Vzdrževanje in obnavljanje kulturne
dediščine, vzpostavljanje materialnih in drugih pogojev za uresničevanje kulturne funkcije
dediščine ter zagotavljanje javne dostopnosti in omogočanje njenega preučevanja
predstavlja tudi del javnega interesa na področju varstva kulturne dediščine
Glede na dosedanji razvoj Parka vojaške zgodovine velja nesporno dejstvo, da PVZ na
nacionalnem nivoju pomembno prispeva k ohranjanju vojaško-zgodovinske in vojaškotehnične dediščine ter h krepitvi domovinske zavesti. Poleg tega predstavlja edino možnost
za razvojni preboj Občine Pivka na področju turizma ter pomembno dopolnitev turistične
ponudbe v Notranjsko-kraški regiji ter v širšem nacionalnem merilu. Po mnogih kazalcih je
Park vojaške zgodovine najhitreje razvijajoči se muzej na Slovenskem in po številu medijskih
objav v letu 2011 najbolj medijsko zastopan muzej v Sloveniji. Hkrati je to najuspešnejši
primer sodelovanja med Slovensko vojsko in lokalno skupnostjo.
Z izvedbo operacije bo v Pivki nastal sodobno zasnovan turistično muzejski center, ki bo
poleg tega, da bo prinašal pomembne gospodarske koristi, odpravil tudi dva velika manjka
na nacionalnem nivoju. Prvi je ta, da v Sloveniji nimamo nacionalne vojaško-zgodovinske
zbirke, ki bi sistematično prikazovala pestro vojaško zgodovino tega prostora, drugi pa
dejstvo, da Republika Slovenija še vedno nima muzeja, kjer bi bil prikazan nastanek
slovenske države in osamosvojitvena vojna leta 1991. Ideja, da se takšen muzejski
kompleks postavi prav v vojašnici, iz katere se je 26. junija 1991 začela agresija
Jugoslovanske vojske na pravkar osamosvojeno Republiko Slovenijo, je zato privlačna in
polna simbolike. Hkrati bo imela vzpostavitev atraktivne, sodobno zasnovane vojaškozgodovinske muzejske zbirke velik vpliv na poznavanje in dojemanje nacionalne zgodovine,
saj smo bili, zlasti v 20. stoletju, vzgajani kot nevojaški narod. V procesu vzgoje in
izobraževanja so bila zavestno izpuščena posamezna obdobja in osebe iz nacionalne
zgodovine. Sistematičen prikaz vojaške zgodovine tako slovenskega naroda kot prostora, ki
ga zasedamo, je zato naša dolžnost.
Glede na obseg kompleksa PVZ in predvsem glede na njegov pomen za ohranjanje
tehnične vojaške dediščine ter stroške, ki so nujni za izvedbo naslednjih korakov zagotovitve
celovite ponudbe z doživljajskim delom je jasno, da je investicija v kompleks, ki je predmet
operacije, državnega pomena. Z izvedeno operacijo bodo za več kot nekajkrat povečane
razstavne in depojske kapacitete muzeja in dodane vsebine, ki predstavljajo pogoj za
razširitev ponudbe in povečanje števila obiskovalcev v prihodnje, kar bo neposredno vplivalo
na ostale turistične ponudnike v okolici.
Urejenost celotnega kompleksa PVZ bo pomenila preboj širše turistične dejavnosti v občini
in v celotni regiji. PVZ se bo tako pojavil na turističnem zemljevidu kot pomemben akter in
tisti, ki posredno preko svoje prisotnosti in promocijskih aktivnosti zagotavlja obiskovalce in
goste tudi drugim ponudnikom s turizmom povezanih dejavnosti v regiji. Ne nazadnje pa bo
vzpostavitev takšnega vojaško-zgodovinskega in vojaško-tehničnega muzejskega
12
kompleksa predstavljala pomembno popestritev turistične ponudbe tudi za celotno
Republiko Slovenijo. Pivka namreč s svojo ugodno prometno lego predstavlja lahko
dostopen cilj tako za obiskovalce z Obale kakor tudi iz središča Slovenije. Ugodna prometna
lega Pivke se kaže tudi pri privabljanju gostov iz Istre, Kvarnerja ter Furlanije s Trstom,
Gorico in Vidmom.
Uveljavitev PVZ kot pomembnega gospodarskega subjekta hkrati pomeni preobrat v
miselnosti in dojemanju dediščine, povezane z dolgoletno vojaško prisotnostjo v tem
prostoru. V pretekli in polpretekli zgodovini je namreč prisotnost številne vojaščine v tem
prostoru pomenila razvojno oviro; z varovanjem, predstavitvijo in promocijo te dediščine pa
to oviro spreminjamo v prednost in eno od stebrov za gospodarski razvoj tega prostora v
bližnji prihodnosti.
Slika: pogled na objekt številka 6 in obnovljena I. in II. paviljon ter podmornico
13
3. ANALIZA VARIANT Z OCENO INVESTICIJSKIH STROŠKOV IN KORISTI,
ANALIZO STROŠKOV NA ENOTO KAPACITETE POSAMEZNE VARIANTE
Ocena vrednosti za operacijo CUK PVZ – 1. faza je izdelana po stalnih cenah ter po tekočih
cenah, kjer je za preračun upoštevana višina predvidene inflacije po podatkih Urada RS za
makroekonomske analize in razvoj (UMAR, Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2012) in
sicer za leto 2014 1,8 ter ocene za leto 2015 1,8.
Osnova za izračun vrednosti posameznih segmentov investicij in celotne operacije so
podatki iz naslednjih dokumentov:
Rekonstrukcija objekta 7 in postavitev steklenega paviljona med objektoma 6 in 7,
projekt PGD št. 06/2011, junij 2012; Tringrad Nova d.o.o. Koper
Kotlovnica, deponija za sekance, toplovod po PVZ, projekt PGD št. 18/2011-S,
november 2011; ENERGETIKA B.B. – Tomaž Biščak s.p
Skladišče za muzejske eksponate, projekt št. 23/2012, oktober 2012; Tringrad Nova
d.o.o. Koper
Ureditev cest in parkirišč, projekt št. NG/083-2011, november 2011; PS Prostor d.o.o.,
Pristaniška 12, Koper
Rušitev objektov in novogradnja parkirišča za avtobuse in avtomobile v PVZ-ju
Novogradnja opornega zidu višine 2,50m in dolžine 14m
Izgradnja povezovalne ceste (os 2)
Izgradnja paviljona III. s platojem v PVZ, projekt št. 25/2012, oktober 2012; Tringrad
Nova d.o.o. Koper
Zunanja ureditev - na podlagi dejanskih izmer na terenu in popisa del za investicijsko
vzdrževalna dela.
Pri analizi variant pa se upoštevajo še že nastali stroški za koordinacijo projekta, projektno in
investicijsko dokumentacijo ter pridobljeni predračuni in ocene za gradbeno-obrtniška dela,
elektro instalacije, strojne instalacije, nakup zemljišč, restavratorsko-konservatorska dela,
opremo, nadzor in projektiranje, informiranje in obveščanje ter ocenjeni stroški za vodenje
projekta.
Stroški po posameznih postavkah, pri čemer so bile le-te oblikovane na naslednjih
vsebinskih izhodiščih, ki so usklajena tudi s šifrantom programa za spremljanje in poročanje
ISARR so:
Gradbeno-obrtniška dela: zajemajo gradbena-obrtniška dela v povezavi z operacijo
Elektro instalacije: zajemajo elektro-instalacijska dela v povezavi z operacijo
Strojne instalacije: zajemajo strojno-instalacijska dela v povezavi z operacijo
Nakup zemljišč: zajema strošek nakupa zemljišča, ki je potrebno za izvedbo operacije
Restavratorsko-konservatorska dela: zajemajo strošek prevoza, čiščenja ter v nekaterih
primerih tudi obnove eksponatov, ki bodo uporabljeni pri muzejskih postavitvah
Oprema – muzejske postavitve: zajema stroške muzejskih postavitev, kot so grafike,
scene, razstavni elementi, multimedijske naprave, programska oprema in drugo
Oprema: zajema opremo, kot je pisarniško pohištvo, oprema knjižnice, sejne dvorane,
oprema delavnice in orodjarne ter ostalih pomožnih prostorov ter IKT opremo
Nadzor in projektiranje
14
Investicijska, projektna in druga dokumentacija: zajema dosedanje stroške na projektu,
do faze, ko so izdana gradbena dovoljenja, strošek IP, strošek PZI, študij, idejnih
zasnov in ostale dokumentacije
Obveščanje javnosti in promocija projekta: zajema strošek postavitve spletne strani,
oglaševanja, promocijskih materialov, izvedbe promocijskih dogodkov ter priprave
komunikacijskega načrta
Standardni strošek na enoto (SSE) – delovni mesec na projektu: vključuje stroške dela in
povračil v povezavi z delom za štiri osebe, ki bodo zaposlene za potrebe vodenja in
izvajanja operacije. Metodologija za SSE temelji na predhodnih izkušnjah, kot
osnovna enota je postavljen delovni mesec na projektu.
Tabela: Okvirna finančna konstrukcija izvedbe investicije v tekočih cenah
zap.
št.
1
2
3
4
5
6
7
8
I.
9
10
11
II.
4.
TEKOČE CENE
OPIS POSTAVKE
gradbeno obrtniška dela
elektro instalacije
strojne instalacije
nakup zemljišč
restavratorsko-konservatorska dela
oprema: muzejske postavitve
oprema: IKT in multimedijske naprave
nadzor in projektiranje
SKUPAJ IZVEDBENA DELA
investicijska, projektna in druga
dokumentacija
informiranje in obveščanje
plače in drugi stroški dela
SKUPAJ NEINVESTICIJSKI DEL
SKUPAJ brez DDV
DDV
SKUPAJ Z DDV
SKUPAJ v €
2.186.800
165.200
170.000
65.000
300.000
175.000
75.000
40.000
3.177.000
161.250
60.000
171.750
393.000
3.570.000
731.191
4.301.191
NEUPRAVIČENI
STROŠKI v €
12.000
12.000
12.000
731.191
743.191
UPRAVIČENI
STROŠKI v €
2.174.800
165.200
170.000
65.000
300.000
175.000
75.000
40.000
3.165.000
161.250
60.000
171.750
393.000
3.558.000
3.558.000
ANALIZA LOKACIJ VARIANT Z OPISOM POMEMBNEJŠIH VPLIVOV
INVESTICIJE, ANALIZO MOŽNIH LOKACIJ Z VIDIKA ZAGOTAVLJANJA
15
SKLADNEGA REGIONALNEGA
PRIKAZ LOKACIJ
RAZVOJA,
PREGLEDNI
GRAFIČNI
V Sloveniji verjetno ni pokrajine, ki bi bila tako močno zaznamovana z vojsko in vojaškimi
aktivnostmi, kot je to Pivška kotlina. Zlasti v 20. stoletju je bila okolica Pivke, zaradi velikega
števila vojakov – na trenutke je le to presegalo število lokalnega prebivalstva – in velikega
obsega vojaških objektov, nekakšna »vojna krajina«. Prisotnost vojske je pogosto
predstavljala razvojno oviro, zlasti na področju turizma. S padcem železne zavese,
demokratizacijo in osamosvojitvijo Slovenije, zlasti pa z vstopom Slovenije v EU in NATO, se
je vojaško - strateški pomen območja zmanjšal. Tako je bilo veliko število objektov izvzetih iz
vojaške rabe.
OBDOBJE DO LETA 1945
Vojašnica v takratnem Šempetru na Krasu z imenom “Principe di Piemonte”, je bila zaradi
obrambe vzhodne meje Kraljevine Italije zgrajena v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja,
po vzpostavitvi Rapalske meje.
V okviru vojašnice je bilo že med drugo svetovno vojno postavljena muzejska zbirka z
naslovom »Vojaški muzej Šempeter na Krasu« (Museo Storico Militare di San Pietro del
Carso), ki ga je pred 70-imi leti, aprila 1941 ustanovil Diego de Henriquez. Le ta je dobil
pooblastilo za zbiranje vojnega plena po celem okupiranem območju, ustrezno opremo in
ekipo sodelavcev. Aktivno je deloval na obeh straneh Rapalske meje. Velik poudarek je
dajal tudi fotografiranju in tako je ustvaril dragocen fotoarhiv medvojnega dogajanja v Št.
Petru na Krasu, Ljubljani in drugih krajih, ki so jih zasedli Italijani. To je bil edini muzej na
Slovenskem, ustanovljen med drugo svetovno vojno, in eden prvih muzejev, ustanovljenih v
20. stoletju. Z zbiranjem in dokumentiranjem raznovrstnega gradiva je Diego de Henriquez
zapustil osupljive vire predvsem za zgodovino Pivke med leti 1941 in 1943 (pa tudi za
celotno italijansko zasedbeno območje), ki jih danes hrani Mestni muzej vojne za mir »Diego
de Henriquez« v Trstu, del pa Muzej novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani.
16
Slika: Kompleks vojašnic v Pivki v obdobju pred 2. svetovno vojno
OBDOBJE JLA
V času druge Jugoslavije (1945-1991) je bilo širše območje Postojnskih vrat proti zahodna
trdnjava Jugoslovanske armade z veliko koncentracijo vojaštva in vojaške tehnike. Ob koncu
II. svetovne vojne je jugoslovanska vojska sicer zasedla skoraj celotno območje do nekdanje
avstrijsko-italijanske meje iz leta 1914. Tako imenovana Julijska krajina s Trstom je s tem
postala eno izmed prvih žarišč hladne vojne, kjer so se križali strateški interesi donedavnih
zaveznikov v borbi proti Hitlerjevi Nemčiji. Bližina sporne meje, napetosti med vzhodnim in
zahodnim blokom ter velik strateški pomen Postojnskih vrat so pogojevali veliko
koncentracijo vojaških enot jugoslovanske vojske na tem območju. Po sporu med Titovo
Jugoslavijo in Stalinovo Sovjetsko zvezo leta 1948 se je moč Jugoslovanska armade na
Postojnskih vratih še povečala. Med leti 1952 in 1957 je Jugoslavija dobila večje število
zahodnih tankov, oklepnih vozil in artilerijskih sredstev, zavezniki pa so zahtevali, da se
sredstva v celoti uporabijo za zaščito naravnih prehodov iz Panonske v Padsko nižino.
Sčasoma so se vojaške napetosti v regiji sicer zmanjšale, vpliv armade na politično in
družbeno življenje Titove Jugoslavije pa je ostal velik vse do razpada Jugoslavije, kar je bilo
še posebej izrazito v »vojaških« mestih kot so bile Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Klana itd.
Pivška vojašnica Jugoslovanske ljudske armade “22. julij”, ki je bila v objektih nekdanje
italijanske vojašnice “Principe di Piemonte” je bila po številu vojakov ena večjih v Sloveniji. V
vojašnici so bile kmalu po koncu II. svetovne vojne nastanjene oklepne enote. Poveljniški in
nastanitveni objekti so bili v starih italijanskih poslopjih, okoli katerih so zrasli tudi
intendantski in drugi pomožni objekti (pralnice, pekarna, ambulanta etc).
17
Velikost in moč enot pivške vojašnice se je skozi čas spreminjala; leta 1991, pred
osamosvojitvijo, sta bila v Pivki tako nastanjena dva tankovska bataljona s tanki T-55,
protioklepna enota in enota protiletalske obrambe.
OBDOBJE PO OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE
Objekte nekdanje vojašnice Jugoslovanske armade je po slovenski osamosvojitvi prevzela
Teritorialna obramba. Leta 1992 je bil oblikovan 44. oklepno-mehanizirani bataljon z glavno
nalogo vzdrževanja bojne tehnike in poveljstvom najprej v Postojni, pozneje pa v Ilirski
Bistrici ter kompleksu stare pivške vojašnice.
Leta 1995 so se pripadniki takratnega oklepno-mehaniziranega bataljona iz objektov
italijanske vojašnice preselili v novi nastanitveni objekt v garažnem delu nekdanjih vojašnic.
Leta 2001 se je pivški oklepno-mehanizirani bataljon preoblikoval v 44. učni bataljon
oklepno-mehaniziranih enot, 1. oktobra 2002 pa je bil po postopnem združevanju in
preoblikovanju oklepnih enot Slovenske vojske oblikovan v 45. oklepni bataljon, ki v pivški
vojašnici deluje še danes. Leta 2012 je bila vojašnica preimenovana v Vojašnico Stanislava
Požarja.
Septembra leta 2004 je bila med Ministrstvom za obrambo in Občino Pivka podpisana
pogodba, v skladu s katero naj bi kompleks opuščenih pivških vojašnic prešel v upravljanje
Občine Pivka. Ta naj bi ga postopoma preuredila za potrebe muzejske postavitve.
Slovenska vojska pa se je s pogodbo zavezala k pripravi eksponatov, njihovemu transportu
in postavitvi. Pogodba zajema tudi seznam eksponatov, ki so namenjeni postavitvi v
muzejski zbirki oz. eventualnim menjavam, ter jih prenaša v last Občine Pivka. Občina Pivka
je z upravljanjem kompleksa pridobila tudi pravico na predmetnih nepremičninah pridobivati
dovoljenja, rušiti in graditi oziroma obnavljati ali prezidati obstoječe objekte in s tem
zagotavljati potrebne prostorske pogoje za postavitev in delovanje muzejske zbirke.
Septembra leta 2006 je bil odprt I. paviljon (objekt št. 9) s tankovsko-artilerijsko zbirko z
najdragocenejšimi primerki tankov iz zbirke Vojaškega muzeja Slovenske vojske.
Februarja leta 2007 se je pričel projekt Prekrižane meje, namenjen predstavitvi večtisočletne
vojaške dediščine teh krajev in razvoju s tem povezane turistične ponudbe. Z evropskimi
sredstvi je bil tako v Parku vojaške zgodovine prenovljen objekt Komanda (objekt št. 2), v
katerem je danes nov turistično-informacijski center, multivizijska dvorana in razstavni ter
upravni prostor. Istega leta je bila odprta pot do Utrdb Alpskega zidu, ki se začne pri I.
paviljonu (objekt št. 9) s tankovsko-artilerijsko zbirko in vodi preko železniške proge PivkaReka, opuščenega vojaškega poligona na koti 110 in nato do Primoža nad Pivko (718m),
kjer je italijanska podzemna utrdba.
Septembra leta 2008 je nato sledila otvoritev II. paviljona (objekt št. 8) tankovsko artilerijske
zbirke. Prav tako so bili obnovljeni skupni in povezovalni prostori v poslopju Komanda, na
novo je bil zgrajen vodovod po kompleksu in urejeno parkirišče.
18
Marca 2010 sledi podpis dogovora o skupni izvedbi projekta "Muzejsko depojski kompleks
Pivka" med Ministrstvom za kulturo RS, Ministrstvom za obrambo RS in Občino Pivka.
Slika: Pogled na območje bivših vojašnic v Pivki
Kompleks starih vojašnic v Pivki se nahaja med železnico in magistralno cesto Pivka-Reka.
Vzpenja se po pobočju v petih terasah oziroma ploščadih. Prva, najnižja, ki leži tik ob cesti je
namenjena parkiriščem in dovozni poti. Na drugi je sprejemno območje z recepcijo,
nastanitvenimi kapacitetami in upravo v stavbi št. 2 – Komande. Na tretji ploščadi se
nahajata objekta št. 6 in 7, ki sta namenjena širitvi muzejskih zbirk v okviru operacije. Na
četrti, najvišji ploščadi sta I. in II. paviljon, kjer je tankovsko-artilerijska zbirka. Na nekdanjem
vadbenem območju na drugi strani železniške proge je namenjeno postavitvi III. paviljona in
prostora, namenjenega doživljajskim programom.
Kompleks leži ob vznožju vzpetine z imenom Primož, na nadmorski višini med 560 m in 600
m. Glavna dovozna pot v osrednji del kompleksa se od glavne ceste odcepi na
severozahodnem delu kompleksa. Po prenovi se bo dovozna pot do spodnjega dela
kompleksa odcepila od glavne ceste tudi na južnem delu kompleksa.
Podatki o mikrolokaciji kompleksa Park vojaške zgodovine:
─
─
─
katastrska občina: Radohova vas
številke parcel: 4102, 41341/4, 4130, 4131, 4229/4, 4229/10, 4135/2, 4215/7,
4215/4, 4215/4, 4215/5, 4220/3, 4220/4, 4219, 4220/1, 4229/5, 4229/2,
4215/5, 4215/6, 4215/2, 4215/3, 4212, 4210, 4211, 4217, 4231, 4225,
4209, 4208, vse k.o. Radohova vas..
obstoječi objekti: objekt št. 2 (Komanda), objekta št. 6 in 7, I. in II. paviljon, zapuščen
objekt na drugi strani železnice, objekti 3, 4 in 5 pod nivojem ploščadi komande.
19
Slika: Umestitev kompleksa Park vojaške zgodovine v širše območje
5. ANALIZA ZAPOSLENIH PO POSAMEZNIH VARIANTAH
Operacija bo sofinancirana s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj, v sklopu
Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov, razvojne prioritete
Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov.
Ekipa, ki bo na Občini Pivka skrbela za izvedbo operacije, bo sodelovala s Projektno enoto
za izvajanje evropske kohezijske politike, Direktoratom za investicije in Direktoratom za
kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo.
Za izdelavo projektne dokumentacije celovite ureditve kompleksa »Park vojaške zgodovine
– 1.faza« so odgovorni naslednji projektanti:
─ Darko Žitko, TRINGRAD NOVA d.o.o., Obrtniška ulica 5, 6000 Koper,
─ ENERGETIKA B.B. – Tomaž Biščak s.p., Ulica 1. maja 12, 6230 Postojna,
─ Arno Rupnik, PS Prostor d.o.o., Pristaniška 12, Koper.
20
Z javnim razpisom, v skladu z Zakonom o javnih naročilih, bodo pridobljene ponudbe in
izbrani najugodnejši izvajalci del v okviru operacije. Prav tako bo z javnim razpisom
pridobljen najugodnejši izvajalec storitev nadzora nad izvedbo del in snovalec notranje
opreme ter postavitve razstave ter projektantski nadzor za objekt in opremo.
Operacija se bo spremljala ločeno od ostalih investicij tako, da bo možen vpogled v finančno
stanje naložbe. Skrbniki projekta bodo mesečno, po potrebi tedensko, pisno poročali o
stanju na projektu, koordinatorju oz. odgovornemu vodji projekta.
Ocenjujemo, da je operacija, glede na dane lokacijske pogoje, tehnične danosti objektov in
pričakovanja uporabnikov ter finančnih parametrov, izvedljiva.
6.
OKVIRNI TERMINSKI PLAN REALIZACIJE
DINAMIKO FINANCIRANJA PO VARIANTAH
INVESTICIJE
Z
V tem poglavju je naveden terminski načrt operacije, prikazane so posamezne aktivnosti
operacije, ki jih je treba izvesti za realizacijo naložbe. V terminskem planu je prikazana tudi
odvisnost in časovni potek teh aktivnosti.
Aktivnosti priprave operacije za celovito ureditev kompleksa »Park vojaške zgodovine – 1.
faza« že potekajo.
Po izdaji Odločbe Organa upravljana o potrditvi operacije bodo izvedeni javni razpisi in
sklenjene pogodbe z najugodnejšimi izvajalci del.
V nadaljevanju pri izvedbi del predvidevamo naslednjo časovnico:
─ izvedba razpisnega postopka za izbiro izvajalca del (do oktober 2013)
─ izvedba razpisnega postopka za izbiro izvajalca nadzora (do oktober 2013),
─ izvedba gradbenih del (oktober 2013 – julij 2015),
─ postavitev opreme in razstav (junij 2015).
V letu 2015 je predvidena montaža notranje opreme in postavitev razstave. Uporabna
dovoljenja bo investitor pridobival sukcesivno glede na dokončanje del na
posameznem objektu.
Predviden potek aktivnosti je podrobneje razviden iz terminskega plana v nadaljevanju.
21
Tabela: Časovni načrt izvedbe investicije
leto 2013
OKVIRNI TERMINSKI PLAN IZVAJANJA AKTIVNOSTI PRI PRIPRAVI
PROJEKT "Celostna ureditev kompleksa “Park vojaške zgodovine" 1. FAZA
Zap.
št.
dela
izvedena
do maj
2013
Aktivnost
A
B
SPLOŠNO
PROJEKTNA DOKUMENTACIJA PGD
UPRAVNI POSTOPEK
B.1.
GRADBENA DOVOLJENJA (GD)
B.2.
B.3.
B.4.
PRAVNOMOČNOST GRADBENIH DOVOLJENJ
SPREMEMBA GRADBENEGA DOVOLJENJA ZA PAVILJON A
PRAVNOMOČNOST SPREMEMBE GRADBENEGA DOVOLJENJA
C
INVESTICIJSKA DOKUMENTACIJA
C.1
IZDELAVA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA
C.2
VLOGA ZA PRIDOBITEV SREDSTEV IN PRIDOBITEV ODLOČBE
D
RAZPISNE DOKUMENTACIJE
D.1
POŠILJANJE RAZPISNE DOKUMENTACIJE V PREGLED IN POTRDITEV NA
MK
D.2
PRIPRAVA RD IN IZVEDBA POSTOPKA ODDAJE JN ZA NADZOR, IZBOR
IZVAJACA NADZORA
D.3
PRIPRAVA RD IN IZVEDBA POSTOPKA ODDAJE JN ZA GRADNJE, IZBOR
IZVAJALCA DEL
D.4.
PRIPRAVA RD IN IZVEDBA POSTOPKA ODDAJE JN ZA PROJEKTIRANJE,
IZBOR PROJEKTANTA - DOPOLNITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA
D.5.
PRIPRAVA RD IN IZVEDBA POSTOPKA ODDAJE JN ZA OPREMO, IZBOR
IZVAJALCA DEL
D.6
PRIPRAVA RD IN IZVEDBA POSTOPKA ODDAJE JN ZA OBNOVO
EKSPONATOV, IZBOR IZVAJALCA OBNOVE
E.1
GRADNJA
1
2
3
4
- Paviljon A
- cesta in parkirišča - PROMET
- objekt 7
- zunanja ureditev poti in parka
E.2.
PRIDOBITEV UPORABNIH DOVOLJENJ oz. PRIMOPREDAJA
1
2
- cesta in parkirišča - PROMET
3
- objekt 7 (uporabno dovoljenje ne bo izdano - investicijsko vzdrževalna
dela)
- Paviljon A
- zunanja ureditev poti in parka (ne bo uporabnega dovoljenja - dela za
katere ni potrebno gradbeno, posledično uporabno dovoljenje)
4
E.3.
NADZOR
E.4.
PRENOVA EKSPONATOV
E.5.
OPREMA
E.6.
PZI PROJEKTI
E.7.
PROJEKTI OPREME (IDZ, PZI)
E.8.
OBVEŠČANJE JAVNOSTI IN PROMOCIJA
E.9.
STROŠKI KOORDINACIJE
E.10.
DOSEDAJ NASTALI STROŠKI
x
x
Jan. Febr. Mar. Apr. Maj Jun. Jul. Avg. Sept. Okt. Nov. Dec.
leto 2014
Jan. Febr. Mar. Apr. Maj Jun. Jul.
leto 2015
Avg. Sept. Okt. Nov. Dec. Jan. Febr. Mar. Apr. Maj Jun. Jul. Avg. Sept.
7.
OKVIRNA FINANČNA KONSTRUKCIJA POSAMEZNIH VARIANT
Tabela: podrobnejša struktura posameznih postavk po stalnih in tekočih cenah
zap.
št.
1
2
3
4
5
6
7
8
I
9
10
11
II
delež v
stalne cene junij tekoče cene, v celotni
OPIS POSTAVKE
2013, v €
€
investiciji
gradbeno obrtniška dela
2.141.379
2.186.800
50,84%
elektro instalacije
162.155
165.200
3,84%
strojne instalacije
165.885
170.000
3,95%
nakup zemljišč
62.741
65.000
1,51%
restavratorsko-konservatorska dela
293.056
300.000
6,97%
oprema: muzejske postavitve
170.114
175.000
4,07%
oprema: IKT in multimedijske naprave
72.689
75.000
1,74%
nadzor in projektiranje
39.167
40.000
0,93%
SKUPAJ IZVEDBENA DELA
3.107.186
3.177.000
73,86%
investicijska, projektna in druga dokumentacija
160.896
161.250
3,75%
informiranje in obveščanje
58.664
60.000
1,39%
plače in drugi stroški dela
168.915
171.750
3,99%
SKUPAJ NEINVESTICIJSKA DELA
388.475
393.000
9,14%
SKUPAJ brez DDV
DDV
SKUPAJ z DDV
3.495.661
715.957
4.211.618
3.570.000
731.191
4.301.191
83,00%
17,00%
100,00%
8. IZRAČUN FINANČNIH IN EKONOMSKIH KAZALCEV
Analiza stroškov in koristi oziroma tako finančna kot ekonomska analiza izhajata iz podatkov
analize tržnih možnosti, ocene vrednosti po stalnih in tekočih cenah, upravičenih in
neupravičenih stroškov ter projekcije prihodkov in stroškov poslovanja po zaključku
operacije.
FINANČNA ANALIZA PROJEKTA
Finančni kazalniki se izračunavajo na osnovi izkaza uspeha posameznega izida za
ekonomsko dobo projekta ter likvidnostnega toka kot kombinacije finančne konstrukcije
naložbe in izkaza uspeha. Na tej podlagi, ki se nanaša na operacijo, so bili izračunani
naslednji kazalci:
─ Finančna donosnost investicije, ki se jo presoja na podlagi ocenjene finančne neto
sedanje vrednosti in finančne interne stopnje donosnosti investicije (FNPV/C, FRR/C).
Gre za kazalnike, ki pokažejo zmožnost neto prihodkov, da povrnejo stroške
investicije ne glede na to kako so financirani.
─ Finančna donosnost lastnega (nacionalnega) kapitala (FNPV/K, FRR/K), kjer je treba
v projekt vložena finančna sredstva, brez nepovratnih sredstev EU, upoštevati kot
odliv in ne kot investicijske stroške.
─ Finančna trajnost (vzdržnost oziroma pokritost) projekta, ki je ocenjena s preverjanjem
ali so skupni (nediskontirani) neto denarni tokovi v ekonomski dobi projekta pozitivni.
Ti neto denarni tokovi vključujejo investicijske stroške, vse vire financiranja
(nacionalna in EU sredstva) in neto prihodke. Finančna pokritost je zagotovljena, ko je
v vseh obravnavanih letih kumulativa neto prilivov finančnih tokov pozitivna. V našem
primeru je kumulativa skozi obravnavano obdobje negativna.
Poudariti je treba, da gre za investicijo, ki je ključna za ohranjanje slovenske vojaške
zgodovine, obenem pa bo imela s svojimi multiplikativnimi učinki vlogo motorja pri zagonu
obubožanega gospodarstva v regiji, predvsem na področju razvoja turizma in s tem
povezanih storitvenih dejavnosti. Zaradi naštetega se je treba osredotočiti na ekonomsko
analizo, ki vključuje tudi širše družbeno ekonomske koristi in podaja oceno o smiselnosti
naložbe z vidika družbe kot celote.
V nadaljevanju so prikazani izračuni glavnih finančnih kazalcev obravnavane operacije.
24
Tabela: izračun likvidnostnega toka in preverjanje finančne pokritosti – vzdržnosti projekta
POSTAVKE/LETA skupaj v €
(stalne cene)
PRILIVI
8.432.180
1. prihodek
2. vir
financiranja:
MK
3. vir
financiranja:
EU
4. vir
financiranja:
Občina Pivka
4.220.562
EKONOMSKA DOBA PROJEKTA
2013
417.341
2014
2.612.075
2015
2016
1.182.202
2017
2020
2021
2022
2023
2024
2025
2026
2027
2028
2029
2030
2031
2032
2033
191.050
208.450
213.600
218.750
222.262
225.775
230.925
236.075
244.500
248.905
253.310
253.965
254.620
257.150
259.680
260.335
260.335
180.875
191.050
208.450
213.600
218.750
222.262
225.775
230.925
236.075
244.500
248.905
253.310
253.965
254.620
257.150
259.680
260.335
260.335
254.500
265.100
290.150
290.700
291.250
288.525
285.800
286.350
286.900
294.000
293.060
292.120
293.430
284.990
290.050
285.360
286.670
286.670
254.500
265.100
290.150
290.700
291.250
288.525
285.800
286.350
286.900
294.000
293.060
292.120
293.430
284.990
290.050
285.360
286.670
286.670
51.299
322.983
148.268
2.961.112
290.692
1.830.236
840.183
727.957
75.350
458.856
193.751
ODLIVI
9.357.242
417.341
2.612.075
1.182.202
1. investicija
2. odhodki iz
poslovanja
(brez
amortizacije)
4.211.618
417.341
2.612.075
1.182.202
5.145.625
-
-
-
925.063
-
-
-
-
73.625
-
-
-
-
-
73.625
- 147.675
KUMULATIVA
NETO PRILIVOV
V € (oz.
finančna
pokritost
projekta)
2019
180.875
522.549
NETO PRILIV V
€
-
2018
74.050
-
81.700
- 229.375
-
77.100
- 306.475
-
72.500
- 378.975
-
66.263
- 445.238
-
60.025
- 505.263
-
55.425
- 560.688
-
50.825
- 611.513
-
49.500
- 661.013
-
44.155
- 705.168
-
38.810
- 743.978
-
39.465
- 783.443
-
30.370
- 813.813
-
32.900
- 846.713
-
25.680
- 872.393
-
26.335
-
26.335
- 898.728
-
925.063
Finančni oziroma likvidnostni tok je osnova za izračun meril učinkovitosti. Finančni tok zajema vse postavke denarnega oziroma
likvidnostnega toka razen virov financiranja (v prilivih) in obveznosti (v odlivih). V likvidnostnem toku ugotovimo, da je poslovanje v
ekonomski dobi investicije negativno, kar je razvidno iz negativnega neto priliva.
Tabela: izračun neto denarnega toka operacije
VREDNOSTI V STALNIH CENAH (v EUR)
Leto
Leto
(za p.š t.) (l etni ca )
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
2022
2023
2024
2025
2026
2027
2028
2029
2030
2031
2032
2033
Skupaj
Investicijski
stroški
Operativni
stroški
Prihodki
Ostanek
vrednosti
417.341
2.612.075
1.182.202
4.211.618
254.500
265.100
290.150
290.700
291.250
288.525
285.800
286.350
286.900
294.000
293.060
292.120
293.430
284.990
290.050
285.360
286.670
286.670
5.145.625
180.875
191.050
208.450
213.600
218.750
222.262
225.775
230.925
236.075
244.500
248.905
253.310
253.965
254.620
257.150
259.680
260.335
260.335
4.220.562
1.562.521,30
1.562.521
Neto
denarni tok
-417.341
-2.612.075
-1.182.202
-73.625
-74.050
-81.700
-77.100
-72.500
-66.263
-60.025
-55.425
-50.825
-49.500
-44.155
-38.810
-39.465
-30.370
-32.900
-25.680
-26.335
1.536.186
-3.574.159
Tabela: izračun diskontiranega neto denarnega toka projekta
DISKONTIRANE VREDNOSTI (v EUR)
Leto
Leto (za p.š t.) (l etni ca
)
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
2022
2023
2024
2025
2026
2027
2028
2029
2030
2031
2032
2033
Skupaj
Investicijski
stroški
417.341
2.441.191
1.032.581
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
3.891.113
Operativni
stroški
0
0
0
207.748
194.157
189.013
193.339
181.033
169.510
156.938
145.286
136.043
127.387
122.000
113.654
105.878
99.395
90.221
85.815
78.904
74.081
2.470.401
7%
Prihodki
0
0
0
147.648
137.989
136.216
138.899
133.019
127.314
120.896
114.773
109.711
104.820
101.459
96.530
91.811
86.027
80.606
76.081
71.804
67.276
1.942.878
Ostanek
vrednosti
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
403.785
403.785
Neto
denarni tok
-417.341
-2.441.191
-1.032.581
-60.100
-56.168
-52.797
-54.440
-48.014
-42.196
-36.042
-30.514
-26.332
-22.567
-20.541
-17.124
-14.067
-13.368
-9.614
-9.734
-7.101
396.980
-4.014.852
V zgornji tabeli so bile vrednosti donosov oziroma prihodkov in vlaganj oziroma odhodkov (ki
se jih lahko smatra kot negativne donose), najprej preračunane na isti časovni trenutek, na
isto leto. Kot je običajno so bili letni donosi in letna vlaganja preračunani na začetno, nulto
leto, to je leto 2013. Na ta način je bila dobljena sedanja vrednost donosov oziroma vlaganj.
Za izračun je bila uporabljena predpisana splošna diskontna stopnja v višini 7 %. Z
zmanjšanjem sedanje vrednosti donosov oziroma diskontiranih neto prilivov za sedanjo
vrednost vlaganja oziroma diskontirane investicijske stroške, je bila izračunana finančna
neto sedanja vrednost investicije (FNPV/C), ki je negativna in znaša -4.014.852 €, kar
pomeni, da so sedanji investicijski stroški večji od neto prilivov oziroma sedanja vlaganja
večja od sedanjih donosov.
Izračunana je bila tudi relativna neto sedanja vrednost, ki je opredeljena kot razmerje med
sedanjo vrednostjo donosov in sedanjo vrednostjo investicijskih stroškov. Da je investicija
sprejemljiva mora biti dobljeno razmerje višje od 0. V obravnavanem primeru je, ob
upoštevanju 7 % splošne diskontne stopnje, relativna neto sedanja vrednost -1,03.
Naslednji kazalec učinkovitosti investicije je finančna interna stopnja donosa investicije
(FRR/C), ki predstavlja tisto diskontno stopnjo, ki izenači vlaganja in sedanjo vrednost
donosov. S tržnega vidika donosa investicije bi morala biti interna stopnja donosa, ki
dejansko znaša -6,29 %, večja od diskontnega faktorja, torej večja od 7 %.
Na podoben način, kot je bilo opisano do sedaj, je v nadaljevanju izračunana finančna
donosnost lastnega kapitala, kjer se pri odlivih dodatno k stroškom poslovanja upoštevajo še
lastniški kapital investitorja (v primeru, da je izplačan) in nacionalni prispevek ter prihodki kot
priliv. Ne upošteva pa se nepovratna pomoč EU. Finančna stopnja donosa lastnega kapitala
pove, kakšen je finančni doprinos projekta glede na njegova finančna bremena, ne glede na
investicijske stroške.
27
Tabela: izračun donosnosti kapitala
VREDNOSTI V STALNIH CENAH (v EUR)
Leto
Leto
(za p.š t.) (l etni ca )
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
2022
2023
2024
2025
2026
2027
2028
2029
2030
2031
2032
2033
Skupaj
Investicijski
stroški
Operativni
stroški
Prihodki
Ostanek
vrednosti
126.649
781.839
342.019
1.250.506
254.500
265.100
290.150
290.700
291.250
288.525
285.800
286.350
286.900
294.000
293.060
292.120
293.430
284.990
290.050
285.360
286.670
286.670
5.145.625
180.875
191.050
208.450
213.600
218.750
222.262
225.775
230.925
236.075
244.500
248.905
253.310
253.965
254.620
257.150
259.680
260.335
260.335
4.220.562
28
1.562.521,30
1.562.521
Neto
denarni tok
-126.649
-781.839
-342.019
-73.625
-74.050
-81.700
-77.100
-72.500
-66.263
-60.025
-55.425
-50.825
-49.500
-44.155
-38.810
-39.465
-30.370
-32.900
-25.680
-26.335
1.536.186
-613.047
Tabela: izračun finančne interne stopnje donosnosti kapitala
DISKONTIRANE VREDNOSTI (v EUR)
Leto
(za p.š t.)
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
Leto
(l etni ca
)
2013
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
2022
2023
2024
2025
2026
2027
2028
2029
2030
2031
2032
2033
Skupaj
Investicijski
stroški
126.649
730.690
298.732
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
1.156.071
Operativni
stroški
7%
Prihodki
0
0
0
207.748
194.157
189.013
193.339
181.033
169.510
156.938
145.286
136.043
127.387
122.000
113.654
105.878
99.395
90.221
85.815
78.904
74.081
2.470.401
Ostanek
vrednosti
0
0
0
147.648
137.989
136.216
138.899
133.019
127.314
120.896
114.773
109.711
104.820
101.459
96.530
91.811
86.027
80.606
76.081
71.804
67.276
1.942.878
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
403.785
403.785
Neto
denarni tok
-126.649
-730.690
-298.732
-60.100
-56.168
-52.797
-54.440
-48.014
-42.196
-36.042
-30.514
-26.332
-22.567
-20.541
-17.124
-14.067
-13.368
-9.614
-9.734
-7.101
396.980
-1.279.810
Finančna neto sedanja vrednost kapitala (NPV/K): - 1.279.810 €.
Finančna interna stopnja donosnosti kapitala (FRR/K): - 2,20 %.
Relativna neto sedanja vrednost kapitala: -1,11.
Gledano s strogo komercialnega vidika nam operacija CUK PVZ 1. faza pričakovano ne
prinaša pozitivnih rezultatov. Vendar pa je potrebno poudariti, da gre za investicijo, ki je
ključnega pomena za ohranjanje vojaško-tehnične in zgodovinske dediščine. Z izvedbo
operacije CUK PVZ 1. faza se bodo v Notranjsko-kraški regiji in širše vzpostavili pogoji za
gospodarsko dejavnost, zato se je pri presojanju smiselnosti operacije potrebno osredotočiti
na rezultate ekonomske analize, ki sledi v nadaljevanju.
EKONOMSKA ANALIZA
Ekonomska analiza omogoča pregled socialnih in družbenih vplivov umestitve operacije na
ekonomijo občine, regije ali celo države. Izdelana je v imenu vse družbe in ne zgolj z vidika
investitorja. Denarni tokovi iz finančne analize se štejejo kot izhodišče ekonomske analize.
29
Ekonomska analiza vključuje še koristi in družbene stroške, katerih finančna analiza ne
upošteva.
Multiplikacijski učinek operacije na razvoj širšega okolja:
─ vpliv na zaposlovanje (ustvarjanje novih delovnih mest, tako neposredno kot tudi
posredno),
─ vpliv na razvoj podjetništva in storitvenih dejavnosti v regiji (projekt posebej prispeva k
razvoju turističnega sektorja in storitvenih dejavnosti),
─ vpliv na razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji v povezavi z razvojem podeželja
(turizem na kmetiji, tradicionalna obrt, izobraževanje na kmetiji, vožnja na
tradicionalen način, rekreacijske dejavnosti),
─ vpliv na BDP regije, tako neposreden kot posreden,
─ vpliv na prepoznavnost in zunanjo podobo regije in države,
─ vpliv na lojalnost in krepitev nacionalne identitete.
Bistvo ekonomske analize je ugotoviti ali ima operacija pozitivne neto koristi za družbo in je
posledično upravičena do sofinanciranja s strani EU.
Zato morata biti izpolnjena naslednja pogoja:
─ da koristi presegajo stroške operacije,
─ sedanja vrednost ekonomskih koristi mora presegati neto sedanjo vrednost stroškov,
─ preverjanje navedenih dveh pogojev se izvede s pomočjo izračuna naslednjih
kazalnikov:
─ ekonomska neto sedanja vrednost (ENPV): da je operacija zaželena z ekonomskega
stališča mora biti večja od 0,
─ ekonomska interna stopnja donosnosti (ERR): biti mora večja od družbene diskontne
stopnje,
─ razmerje med koristmi in stroški, količnik koristnosti (B/C): biti mora večje od 1.
V ekonomski analizi so bili na strani stroškov upoštevani ekonomski stroški kapitala brez
DDV in stroškov poslovanja s popravkom tržnih cen. Na strani koristi pa je bil upoštevan:
─ prihranek družbe zaradi zmanjšanja brezposelnosti (neposredno za upravljanje
rezultatov operacije in posredno v drugih panogah),
─ povečanje prihodka iz naslova nočitev,
─ povečanje prihodka iz naslova gostinskih dejavnosti,
─ povečanja prihodka v storitvenem sektorju,
─ povečanje
prihodka
v
kmetijstvu
in
dopolnilnih
dejavnostih.
30
Tabela: izračun ekonomskega toka
POSTAVKE/LETA
KORISTI
1. Povečanje prihodka v
turizmu iz naslova nočitev v
NKR
2.povečanje prihodka iz
naslova ogleda drugih
zanimivosti v regiji
(upoštevano je polovica tistih
obiskovalcev, ki bodo ostali
čez noč)
3. Povečanje prihodka v
turizmu iz naslova gostinskih
dejavnosti v NKR
storitvenega sektorja v NKR
(turistične agencije,
organizacija dogodkov,
prevozi turistov, trgovine,
spominki)
5. Povečanje prihodkov v
kmetijstvu in dopolnilnih
dejavnostih (prodaja domačih
pridelkov in izdelkov, storitve
turističnega vodenja)
skupaj v €
EKONOMSKA DOBA PROJEKTA
14.833.561
2013
2014
2015
-
-
-
2016
2017
2018
2019
2020
2021
2022
2023
2024
2025
2026
2027
2028
2029
2030
2031
2032
2033
737.280
737.280
737.280
737.280
737.280
737.280
737.280
737.280
737.280
737.280
737.280
737.280
737.280
737.280
737.280
737.280
737.280
2.299.801
2.462.400
136.800
136.800
136.800
136.800
136.800
136.800
136.800
136.800
136.800
136.800
136.800
136.800
136.800
136.800
136.800
136.800
136.800
136.800
1.425.600
79.200
79.200
79.200
79.200
79.200
79.200
79.200
79.200
79.200
79.200
79.200
79.200
79.200
79.200
79.200
79.200
79.200
79.200
4.082.400
226.800
226.800
226.800
226.800
226.800
226.800
226.800
226.800
226.800
226.800
226.800
226.800
226.800
226.800
226.800
226.800
226.800
226.800
2.916.000
162.000
162.000
162.000
162.000
162.000
162.000
162.000
162.000
162.000
162.000
162.000
162.000
162.000
162.000
162.000
162.000
162.000
162.000
518.400
28.800
28.800
28.800
28.800
28.800
28.800
28.800
28.800
28.800
28.800
28.800
28.800
28.800
28.800
28.800
28.800
28.800
28.800
1.866.240
103.680
103.680
103.680
103.680
103.680
103.680
103.680
103.680
103.680
103.680
103.680
103.680
103.680
103.680
103.680
103.680
103.680
103.680
6. Prihranek družbe:
zmanjšanje brezposelnosti
7. Preostanek vrednosti
projekta
1.562.521
STROŠKI
9.375.744
417.341
2.612.075
1.182.202
1. Stroški investicije
4.211.618
417.341
2.612.075
1.182.202
2. Stroški poslovanja
5.164.126
-
-
1.562.521
255.973
266.581
291.784
292.242
292.700
289.850
287.001
287.459
287.917
294.990
293.943
292.896
294.219
285.597
290.708
285.874
287.197
287.197
-
255.973
266.581
291.784
292.242
292.700
289.850
287.001
287.459
287.917
294.990
293.943
292.896
294.219
285.597
290.708
285.874
287.197
287.197
417.341 - 2.612.075 - 1.182.202
481.308
470.699
445.496
445.038
444.580
447.430
450.280
449.822
449.364
442.290
443.337
444.384
443.061
451.683
446.572
451.406
450.083
2.012.605
NETO KORISTI
5.457.818 -
Občina Pivka
Glavni rezultat analize stroškov in koristi izračunani na podlagi ekonomske analize so:
Ekonomska interna stopnja donosa: 8,37 %.
Ekonomska neto sedanja vrednost: 453.412 €.
Razmerje koristi/strošek: 1,58.
Ekonomska neto sedanja vrednost je pozitivna, kar pomeni, da je družba v boljšem položaju,
če se projekt izvede, ker njegove koristi presegajo stroške. To potrjuje tudi ekonomska
interna stopnja donosa, ki znaša 8,37 %, kar je nad družbeno diskontno stopnjo (7 %).
ANALIZA TVEGANJ
Z analizo tveganj se ocenjuje verjetnost, da s projektom ne bo pričakovanih dosežkov.
Analiza zajema ovrednotenje projektnih (tveganje razvoja projekta, tveganje izvedbe in
obratovanja projekta) ter splošnih tveganj (politična, družbeno-kulturna, gospodarska in
druga tveganja).
V povezavi s samo izvedbo je največje tveganje morebitni zamik izvedbe operacije zaradi
dolgotrajnih postopkov izvedbe javnih naročil in pritožben na postopke. Nezanemarljivo je
tudi dejstvo, da je gradbeniški sektor v globoki krizi in je na trgu na voljo le omejeno število
podjetij z referencami, za izvedbo tako obsežne investicije v času, ki je na voljo. Operacija
se namreč izvaja v času, ko se zaključuje programsko obdobje in je zelo pomemben
dejavnik tveganja tudi možnost, da se investicija ne zaključi pravočasno.
Druga tveganja ne bodo bistveno spremenila poteka projekta, gre pa zlasti za nepredvidene
dogodke med gradnjo, ki bi lahko podražili projekt. Verjetnost tega je, zaradi zelo
natančnega planiranja višine investicije v pripravljalni fazi, razmeroma nizka, je pa mogoča.
Analiza občutljivosti je analiza učinkov sprememb nekaterih ključnih predpostavk na
rezultate ocenjevanja stroškov in koristi. Njen namen je opredeliti kritične spremenljivke in
parametre – to je tiste spremembe, pozitivne in negativne, ki najbolj vplivajo na neto sedanjo
vrednost ali interno stopnjo donosa. Kot kritične se smatrajo tiste spremenljivke pri katerih 1
% spremembe (pozitivne ali negativne) povzroči ustrezno 5 % spremembo osnovne
vrednosti.
Za operacijo CUK PVZ – 1. faza so bile preučevane naslednje spremenljivke:
─ sprememba predračunske vrednosti operacije,
─ sprememba višine prihodkov,
─ sprememba višine odhodkov.
Navedene spremenljivke so bile spreminjane na intervali +-1 %.
Občina Pivka
PREDSTAVITEV REZULTATOV
Tabela: pregled rezultatov izračunov
PREGLED REZULTATOV IZRAČUNOV
Vrednost investicije po stalnih cenah z DDV
Vrednost investicije po stalnih cenah brez DDV
Vrednost investicije po tekočih cenah z DDV
Vrednost investicije po tekočih cenah brez DDV
Upravičeni stroški investicije (EC) po stalnih
cenah
Upravičeni stroški investicije (EC) po tekočih
cenah
Finančna Neto sedanja vrednost investicije
Finančna Interna stopnja donosnosti investicije
Relativna Neto sedanja vrednost investicije
Ekonomska Neto sedanja vrednost
Ekonomska Interna stopnja donosnosti
Razmerje koristi/strošek
VREDNOST
4.211.618
3.495.661
4.301.191
3.570.000
3.483.661
3.558.000
-4.014.852
-6,92%
-1,03
453.412,77
8,37%
1,58
Vrednost celotne naložbe po tekočih cenah brez DDV znaša 3.570.000 €. Vsi stroški, razen
DDV in ureditve brežine v skupni višini 743.191 €, ki jih financira Občina Pivka, so
upravičeni.
V letih 2013 do 2015 bo realizirana glavnina investicije, ki bo sofinancirana s strani
Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih
razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 razvojne prioritete 3 »Povezovanje naravnih in
kulturnih potencialov« in prednostne usmeritve 3.2 »Mreženje kulturnih potencialov«., v
višini 3.024.300 € ter s sredstvi republiškega proračuna v višini 533.700 €.
Operacija CUK PVZ 1. - faza je neprofitna. Rezultati finančne analize, ki je bila narejena na
podlagi konsolidiranega poslovnega izida lastnika premičnin in nepremičnin ter upravljalca
občinskega javnega zavoda kažejo, da je finančna neto sedanja vrednost negativna, prav
tako je negativna finančna interna stopnja donosnosti.
Po drugi strani pa ekonomski kazalniki kažejo, da je investicijo smiselno izvesti, saj je
ekonomska neto sedanja vrednost pozitivna, pozitivna in večja od diskontne stopnje pa je
tudi ekonomska interna stopnja donosnosti.
Z izpeljavo investicij v okviru operacije CUK PVZ – 1. faza bodo dopolnjene obstoječe
muzejsko-turistične kapacitete PVZ. Tako bo ohranjen in na ustrezen, poučen način
predstavljen del zgodovinskega spomina na slovensko osamosvojitev.
S tem bo povečana pestrost turistične ponudbe, ki bo za Notranjsko-kraško regijo, kot eno
najmanj razvitih regij, pomenila gospodarsko spodbudo za intenzivnejši razvoj turizma in z
njim povezanih dejavnosti v prihodnje.
33
Občina Pivka
Muzejsko-turistično središče v nekdaj opuščenih pivških vojašnicah bo kot delno urejen Park
vojaške zgodovine predstavljalo:
-
osrednji nacionalni vojaško-zgodovinski muzejski center,
osrednjo nacionalno muzejsko predstavitev osamosvojitvenega procesa in
osamosvojitvene vojne,
pomembno regionalno turistično središče,
pomembno popestritev turistične ponudbe tako iz regionalnega kot iz
nacionalnega vidika,
pomembno gospodarsko spodbudo v Notranjsko-kraški regiji.
Tabela: Izračun finančne vrzeli
v EUR
Skupni investicijski stroški
(nediskontirani)
Od tega upravičeni stroški (EC)
Diskontirani investicijski stroški (DIC)
Diskontirani neto prihodki (DNR)
1a) Najvišji upravičeni izdatki (EE=DIC-DNR):
1b) Finančna vrzel (R=EE/DIC):
2) Izračun pripadajočega zneska (DA=EC*R):
3a) Najvišja stopnja sofinanciranja EU (CRpa):
3b) Izračun najvišjega zneska EU (DA*Crpa):
4.211.617,82
3.558.000,00
3.891.113,42
-123.738,34
če je DNR>0: če je DNR<0:
4.014.851,75
4.014.851,75
103%
100%
3.671.145,25
3.558.000,00
85%
85%
3.120.473,46
3.024.300,00
Iz izračunov je razvidno, da so diskontirani neto prihodki negativni, kar pomeni, da je
finančna vrzel 100 % in je najvišja stopnja sofinanciranja EU 85 %.
34
9. ANALIZA OBČUTLJIVOSTI VSAKE IZMED VARIANT
ANALIZA OBCUTLJIVOSTI
Analiza občutljivosti je analiza učinkov sprememb nekaterih ključnih predpostavk na rezultate
ocenjevanja stroškov in koristi. Njen namen je opredeliti kritične spremenljivke in parametre –
to je tiste spremembe, pozitivne in negativne, ki najbolj vplivajo na neto sedanjo vrednost ali
interno stopnjo donosa. Kot kritične se smatrajo tiste spremenljivke pri katerih 1 %
spremembe (pozitivne ali negativne) povzroči ustrezno 5 % spremembo osnovne vrednosti.
Za operacijo CUK PVZ - 1. faza so bile preučevane naslednje spremenljivke:
sprememba predračunske vrednosti operacije,
sprememba višine prihodkov,
sprememba višine odhodkov.
Navedene spremenljivke so bile spreminjane na intervali +-1 %.
Posamezna povečanja in zmanjšanja spremenljivk vplivajo na vrednost finančnih kazalcev.
Navedene spremenljivke so bile, pri nespremenjenih ostalih parametrih, spremljane ločeno,
rezultati so prikazani v nadaljevanju.
Tabela: Vpliv na finančno neto sedanjo vrednost.
Spremenljivka % odstopanja
predračunska
vrednost projekta
-0,90%
prihodki iz
poslovanja
0,48%
stroški poslovanja
-0,28%
vpliv na finančno neto sedanjo vrednost
-1%
0
1% % odstopanja
-3.978.897 -4.014.852 €
-4.050.807
0,90%
-4.034.281 -4.014.852 €
-4.003.654 -4.014.852 €
-3.995.423
-4.026.049
-0,48%
0,28%
Tabela: Vpliv na finančno interno stopnjo donosa.
Spremenljivka % odstopanja
predračunska
vrednost projekta
-0,56%
prihodki iz
poslovanja
1,39%
stroški poslovanja
-0,41%
vpliv na finančno interno stopnjo donosa
-1%
0
1% % odstopanja
-6,88%
-6,92%
-6,96%
0,56%
-7,02%
-6,89%
-6,92%
-6,92%
-6,82%
-6,95%
-1,39%
0,41%
35
Tabela: Vpliv na ekonomsko neto sedanjo vrednost.
Spremenljivka % odstopanja
predračunska
vrednost projekta
9,50%
prihodki iz
poslovanja
2,09%
stroški poslovanja
2,09%
vpliv na ekonomsko neto sedanjo vrednost
-1%
0
1% % odstopanja
496.491 €
453.413 €
429.286 €
-5,32%
462.888 €
462.888 €
453.413 €
453.413 €
462.888 €
462.888 €
2,09%
2,09%
Tabela: vpliv na ekonomsko interno stopnjo donosa.
Spremenljivka % odstopanja
predračunska
vrednost projekta
1,67%
prihodki iz
poslovanja
0,34%
stroški poslovanja
0,34%
vpliv na ekonomsko interno stopnjo donosa
-1%
0
1% % odstopanja
8,51%
8,37%
8,29%
-0,97%
8,40%
8,40%
8,37%
8,37%
8,40%
8,40%
0,34%
0,34%
Tabela: Vpliv na finančno neto sedanjo vrednost
Spremenljivka
predračunska
vrednost projekta
prihodki iz
poslovanja
stroški poslovanja
% odstopanja
vpliv na finančno neto sedanjo vrednost
-1%
0
1% % odstopanja
-1,58%
-11.955.345
-12.147.189 €
-12.197.147
0,41%
0,10%
-1,42%
-12.158.872
-11.974.635
-12.147.189 €
-12.147.189 €
-11.992.789
-12.178.878
-1,27%
0,26%
Tabela: Vpliv na finančno interno stopnjo donosa
Spremenljivka
predračunska
vrednost projekta
prihodki iz
poslovanja
stroški poslovanja
% odstopanja
vpliv na finančno interno stopnjo donosa
-1%
0
1% % odstopanja
-2,47%
-7,80%
-7,99%
-7,88%
-1,39%
0,32%
-4,51%
-8,02%
-7,63%
-7,99%
-7,99%
-7,66%
-8,05%
-4,17%
0,71%
36
Tabela: Vpliv na ekonomsko neto sedanjo vrednost
Spremenljivka
predračunska
vrednost projekta
prihodki iz
poslovanja
stroški poslovanja
% odstopanja
vpliv na ekonomsko neto sedanjo vrednost
-1%
0
1% % odstopanja
7,93%
1.537.379 €
1.424.387 €
1.311.395 €
-7,93%
0,00%
6,98%
1.424.387 €
1.523.838 €
1.424.387 €
1.424.387 €
1.424.387 €
1.323.937 €
0,00%
-7,05%
Tabela: vpliv na ekonomsko interno stopnjo donosa
Spremenljivka
predračunska
vrednost projekta
prihodki iz
poslovanja
stroški poslovanja
% odstopanja
vpliv na ekonomsko interno stopnjo donosa
-1%
0
1% % odstopanja
1,51%
8,59%
8,46%
8,33%
-1,48%
0,00%
1,16%
8,46%
8,56%
8,46%
8,46%
8,46%
8,36%
0,00%
-1,17%
Iz zgornjih tabel je razvidno, da ima največji značilen vpliv na spremembe ekonomske neto
sedanje vrednosti sprememba predračunske vrednosti in stroškov poslovanja, saj se ob 1 %
povečanju ali zmanjšanju predračunske vrednosti ali stroškov poslovanja, ekonomska neto
sedanja vrednost spremeni za več kot 5 %.
Kot kritična vrednost je opredeljena predračunska vrednost projekta. Pri izračunu mejnih
vrednosti projekta je bilo ugotovljeno, da povzroči povečanje investicije za 11,8 %
spremembo ekonomske neto sedanje vrednosti na točko, tik preden slednja postane
negativna.
ANALIZA TVEGANJA
Z analizo tveganj se ocenjuje verjetnost, da s projektom ne bo pričakovanih dosežkov.
Analiza zajema ovrednotenje projektnih (tveganje razvoja projekta, tveganje izvedbe in
obratovanja projekta) ter splošnih tveganj (politična, družbeno-kulturna, gospodarska in
druga tveganja).
V povezavi s samo izvedbo je največje tveganje morebitni zamik izvedbe operacije zaradi
dolgotrajnih postopkov izvedbe javnih naročil in pritožbe na postopke. Nezanemarljivo je tudi
dejstvo, da je gradbeniški sektor v globoki krizi in je na trgu na voljo le omejeno število
podjetij z referencami, za izvedbo tako obsežne investicije v času, ki je na voljo. Operacija se
37
namreč izvaja v času, ko se zaključuje programsko obdobje in je zelo pomemben dejavnik
tveganja tudi možnost, da se investicija ne zaključi pravočasno.
Druga tveganja ne bodo bistveno spremenila poteka projekta, gre pa zlasti za nepredvidene
dogodke med gradnjo, ki bi lahko podražili projekt. Verjetnost tega je, zaradi zelo natančnega
planiranja višine investicije v pripravljalni fazi, razmeroma nizka, je pa mogoča.
10. OPIS MERIL IN PONDERJEV ZA IZBOR OPTIMALNE VARIANTE
Tabela: Merljivi kazalci projekta
MERLJIVI KAZALCI PROJEKTA
VREDNOST
kvadratura na novo urejenih razstavnih
površin (Paviljon A)
2016
postavljena muzejska zbirka vojaških
muzejskih eksponatov (tanki, topovi, letala, 1
podmornica)
število obnovljenih muzejskih eksponatov
38
38
m2
11. PREDLOG Z OPISOM OPTIMALNE VARIANTE
Tabela: Pregled rezultatov izračunov
PREGLED REZULTATOV IZRAČUNOV
Vrednost investicije po stalnih cenah z DDV
Vrednost investicije po stalnih cenah brez DDV
Vrednost investicije po tekočih cenah z DDV
Vrednost investicije po tekočih cenah brez DDV
Upravičeni stroški investicije (EC) po stalnih
cenah
Upravičeni stroški investicije (EC) po tekočih
cenah
Finančna Neto sedanja vrednost investicije
Finančna Interna stopnja donosnosti investicije
Relativna Neto sedanja vrednost investicije
Ekonomska Neto sedanja vrednost
Ekonomska Interna stopnja donosnosti
Razmerje koristi/strošek
VREDNOST
4.211.618
3.495.661
4.301.191
3.570.000
3.483.661
3.558.000
-4.014.852
-6,92%
-1,03
453.412,77
8,37%
1,58
Z izpeljavo vseh investicij v okviru operacije CUK PVZ - 1. faza bo vzpostavljen muzejskoturistični center, s katerim bo lahko ohranjen in na ustrezen, poučen način predstavljen
zgodovinski spomin na slovensko osamosvojitev. Poleg tega bodo tu dobile mesto zbirke, ki
bodo na enem mestu predstavljale slovensko vojaško zgodovino. S tem bo povečati pestrost
turistične ponudbe, tako iz regionalnega kot tudi iz nacionalnega vidika, ter s tem v
Notranjsko-kraški regiji, kot eni najmanj razvitih regij, uvedena pomembna gospodarsko
spodbuda za intenzivnejši razvoj turizma in z njim povezanih dejavnosti.
Muzejsko-turistično središče v nekdaj opuščenih pivških vojašnicah bo kot celovito urejen
Park vojaške zgodovine predstavljalo:
−
−
−
−
−
osrednji nacionalni vojaško-zgodovinski muzejski center,
osrednjo nacionalno muzejsko predstavitev osamosvojitvenega procesa in
osamosvojitvene vojne,
pomembno regionalno turistično središče,
pomembno popestritev turistične ponudbe tako iz regionalnega kot iz nacionalnega
vidika,
pomembno gospodarsko spodbudo v Notranjsko-kraški regiji.
39