1. No category

Zla vojne in nacionalizacija
1930
12. junij: Sprejeta in od komisarja za agrarne
operacije v Ljubljani potrjena novi Statut in Volilni red
Meščanske korporacije.
Arhiv Meščanske korporacije
Dom v Kamniški Bistrici
Najdebelejša jelka v znamenitem Jezerskem odd. 11 b.
Smreka je stara 22 let, prsne mere 1.21 m, dolžina 42 m.
(Foto in besedilo na hrbtni strani slike Viktor Rebolj)
Srezki načelnik Baudek z družino.
Last družina Rebolj
Oddelek 11 c: 11/110 letni jelkov in smrekov sestoj, zarast
0.9, s 713 m3/ha, Bon II, povprečni letni prirast 6.4 m3/ha
(Foto in besedilo na hrbtni strani slike Viktor Rebolj)
Ekskurzija gozdarjev v Kamniško Bistrico
Družina Debevc je dobila »frižider«.
Promet postaja vse bolj moteč, največja dovoljena hitrost v
Kamniku je 15 km/h
Viktor Rebolj:
V prvo službo mi je pomagal višji svetnik inž. Šivic, kot
šef gozdne nadzorne službe na banski upravi ter
njegov pomočnik inž. Novak in še inž. Miklavčič, srezki
referent. Pregovorili so me, češ, saj vam bomo
pomagali. Prevzel sem službo upravitelja pri
Meščanski korporaciji v Kamniku. To je bilo ca 7.000
ha veliko posestvo z nad 3.000 ha krasnih gozdov in z
lastnim lovom, ki je bil kmalu oddan dvoru. Bilo je
kompaktno posestvo omejeno z vrhovi Kamniških
planin od Predkonjske na Veliko planino, ob deželni
štajerski meji na Ojstrico, dalje na Planjavo, Kamniško
sedlo, na Skuto, Grintavec, Krvavec in grebena
Korošice navzdol, zopet do hudournika Kamniške
Bistrice. Lovišče je bilo polno gamsov (ca 3.000 kom)
in srnadi, ruševcev, velikih petelinov, jerebov itd.
Družina Kramer ter Viktor in Heda Rebolj na Mrakovem vrtu
v Kamniku,
last družine Rebolj
Reboljevi in Trampuževi
1931
Kamnik je imel 396 hiš.
Definitivni rezultati popisa stanovništva (1931). Knjiga I.
Beograd .
Reklamni plakati tega časa
Več 
26 b,c,d iz planine Dol – nagel prehod iz planine v
tipičen visoki gozd.
Raz meje oddelkov 26 b/26 c
Vidi se 2.15 velika planina Dol, ki je obdana od 282 ha
gozda.
26 b: 47.45.ha, bu 0.8, smr., mac. 0.2, III Bon, 70 let,
0.7 zarast, 9443 plm3 lesa, prirast 2.2/ha na leto.
26 c: 21.84 ha, bu + smr., III Bon., 52 let, 0.6 zarast,
2598 plm3 lesa, prirast 2.2/ha na leto.
26 d: 9,52 ha, smr., mac. + bu., III Bon, 85 let, 0.8
zarast, 4112 plm3 lesa, letni prirast 5 plm3 na ha.
(Foto in besedilo na hrbtni strani slike Viktor Rebolj).
Kako je zamišljena arondacija?
Novo naziranje pravi, da donaša paša v planinah več kot
najlepši gozdovi – 2 x 3 = 5.
(Foto in besedilo na hrbtni strani slike Viktor Rebolj
Strašenje Boga (zbijanje kišt) je bil otroški velikonočni običaj
pred frančiškanskim samostanom.
Foto:Miha Jenko, last Drago Štefula
Opuščajo zelnike na Žalah zaradi slabe zemlje in ker so se
posvečali trgovini in obrti. Nismo jih smeli prodati, ker je bila to
pravica uživanja, vezana na hiše, a je to nekaterim kljub temu
uspelo. Nekateri so jih dali v najem. Zaradi tega so tudi nehali
rediti prašiče.
Povzeto po Klobčar, Kamničani, 1998
Domovinski list Viktorja Rebolja kot upravitelja
Meščanske korporacije
Kamniški tenisači
.
6. junij: Izšel je Zakon o likvidaciji agrarne reforme. S tem
zakonom se je začel postopek za razlastitev planinskih
pašnikov Meščanske korporacije. Zakon je priznal lastnino
tistim, ki so dobili veleposestniško zemljo. Proti temu se je
.pritožila. Spor je trajal do 28.1. 1941, ko je Vrhovno sodišče
odločilo, da je bil odvzem nezakonit.
Arhiv Meščanske korporacije
Dovski graben v področju Kopiša
Uprava dvorskih lovišč iz Beograda sklene z
Meščansko korporacijo 10-letno lovsko pogodbo.
Arhiv Meščanske korporacije
1932
REVEŽI SO IMELI GOSTIJO
Prijeta divja lovca iz kraljevih lovišč
Meščanska korporacija v Kamniku je odstopila svoje obširno lovišče v Kamniških planinah upravi kraljevih lovišč. Že poprej so mikali gamsi in srnjad divje lovce na lov nanje,
marsikdo je bil že zasačen in kaznovan, vendar pa jim žilca ne da miru, da ne bi malo pojagali. Lovski čuvaji v omenjenem revirju so zato svojo pazljivost še povečali.
Dne 2. t. m. so odšli lovski čuvaji Kemperle Lojze s Kraljevega hriba in Uršič Franc ter Tine zopet na ogled po revirju. Pod planino pa čujejo v daljavi kakih treh ur streljanje. Nedolgo
zatem je Kemperle v daljavi opazil dva maskirana divja lovca z vojaškimi puškami in eden od njih je nesel gamsa. V primerni razdalji jih je zasledoval. Divja lovca sta dospela do
studenca. Tu pa se jima je Kemperle približal na kakih 100 korakov ter ju pozval, obenem pa ustrelil proti njima, da ju uplaši. Od presenečenja in strahu sta se oba takoj zagnala v
divji beg — brez pušk in gamsa, ki sta ga pustila pri studencu. Manj okretnega od njiju je Kemperle ujel in ga spoznal.
Naslednji dan je bil mož aretiran. Izgovarjal se je na vse mogoče načine samo, da ne bi izdal svojega tovariša. Končno pa je le priznal in tudi povedal ime svojega druga. Bila sta oba
izpuščena. Reveži mestne občine v Kamniku pa so imeli ta dan veliko gostijo, ker je .kot lastnica revirja poklonila ustreljenega gamsa ubožcem.
Viktor Rebolj:Plavljenje lesa je trajalo 1 – 1 ½
meseca. Delavci so močno trpeli, saj so brodili
po ledeno mrzli vodi do pasu in še več, nato iz
vode ven, pa kmalu spet v vodo. Pa pridem
nekoč na inšpekcijo, stopim na razgledno točko
pri kapelici na Hudem polju, vidim sedeče
delavce okoli ŠPINA. Ko me ta zagleda začne
vpiti, naj delavci delajo in vihti gorjačo.
Q
Prav pogosto se nagrmadijo hlodi in riževci med
plavbo na plitvejši ali ožji strugi v cele sklade,
katere je treba razvozlati, da jih ponovno voda
odnese dalje. To delo je zvezano z veliko
nevarnostjo. Slika nam kaže ravno pretrganje
takega nagrmadenja.
Viktor ReboljoŠpinu: Pokaže mi tudi, kje bo potekala tovorna
žičnica z Dola v dolino na Kopiša. "Veste, to bo pa ena velika
"špinača!"". Mnogo je bilo takih zabavnih pojasnil. Poslušal
sem, saj sem poleg tega zvedel nekaj posebnosti iz
gozdarskega dela.
Viktor Rebolj:V pisarni sem delal še kake 3 mes z dotedanjim
upraviteljem, gozdarjem Drasalom. Imel sem 2 gozdna čuvaja –
Špin in Tine Uršič, ter troje lovskih čuvajev: Slatner Tine,
Kemperle Lojze in Uršič Franc. Ceste iz Bistrice še ni bilo, le
vozna pot, ki je imela hude protivzpone. Spravilo lesa iz
posestva je bilo potom plavljenja po Kamniški Bistrici in to
spomladi, ko se je topil sneg, ali pa jeseni, ko je bilo mnogo
deževja – tedaj je reka močno narasla in les je dobro plaval po
Zaostale hlode je treba spraviti zopet nazaj na
globokejšo vodo glavne struge.
(Foto in besedilo na hrbtni strani slike
ViktorRebolj).
Viktor Rebolj: Ko sem nastopil službo, je bila ravno plovba lesa.
V Stahovici se je plavljeni les (drva in hlodi) odlagal in zlagal v
skladance oziroma kope ob žagi. Z načelnikom Debevcem sva
se peljala v Stahovico nadzirat plavbo. Tu se seznanim s
čuvajem Špinom (v šolo ni nikdar hodil) in ta mi razloži
zlaganje drv v skladnice rekoč: "Tole je 1 klaftra – piše se 10,
tole je pol klaftre – piše se 1/20, tole je tričetrtklaftre – piše se
¾0, tole pa je en četrt klaftre – napiše se 0,250." Rekel sem
samo a tako, zdaj pa vem.
Ko mi je razkazoval gozdno drevesnico na Kopiših – oskrbovala
jo je odlično njegova žena Rezka – mi pokaže v kotu velik kup,
pa pravi, "ja to je pa za "kompot". Ta tako lepo gnoji!"
strugi.
Strokovni izpit za šumarsko stroko, Viktor Rebolj, 1932
V tem letu začnejo graditi cesto v Kamniško Bistrico.
Plavba hlodov po Bistrici.Obrambni provizorični
obrežni odbijač za časa plavbe na čistini.
(Foto in besedilo na hrbtni strani slike Viktor
Rebolj).
V tem letu začnejo graditi cesto v Kamniško
Bistrico.
Da ne pride do nagrmadenja, zavozlanja hlodov na ožjih,
plitvejših mestih plavbene proge, je postavljen »poštar«, ki
dirigira hlode takoj dalje.
(Foto in besedilo na hrbtni strani slike Viktor Rebolj).
1933
1. avgust: Dogovor med Upravo dvora Njegovega Veličanstva
kralja in Meščansko korporacijo o planinski stavbi zgradbi nove
planinske hiše v K. Bistrici za 30 letni zakup prepuščeno
zemljišče, za priznano letno zakupnino enega dinarskega
zlatnika.
Arhiv Meščanske korporacije
Viktor Rebolj:V Stahovici smo tedaj začeli graditi elektrarno in
novo polnojarmeniško žago namesto tedanje venecijanske žage.
Zanimivo je, kako je potekalo odločanje upravnega odbora,
komu se naroči dobava strojev za elektrarno in onih za žago. V
odboru je bil načelnik gostilničar, podnačelnik kavarnar. Za
vsakim je stalo po dvoje odbornikov. Vlečejo listke iz klobuka, in
ko je izpadlo po želji enega, so rekli, da je bilo le za poskušnjo,
zares pa drugič. Pri dodeljevanju dela v gozdu sta odločujoči glavi
držali vsaka za svoje delavce – gostilniške goste
Sprejet Zakon o občinah, po katerem naj bi bili občinski odbori
spet voljeni, nadzor pa so opravljali sreski načelniki. Občina je
morala imeti vsaj 3000 prebivalcev, vendar to v podeželskih
občinah ni bilo uresničljivo.
(Enciklopedija Slovenije 8, 1993)
Kamniku priključijo Duplico in spodnje
Mekinje.
Špital dobi kuhinjo, ki so jo vodile
usmiljenke, da revežem ni treba
V plesni opravi v kavarni: Hedvika Rebolj,
foto: V. Rebolj
Kmalu je prišlo naročilo Kralja Aleksandra. lovska koča v
kamniški bistrici. Plečnik je skrbno načrtoval neudobno klop za
čuvaja, da ne bi zaspal. kraljeva slutnja atentata je bila
upravičena. tako kot fabianijev prijatelj franc ferdinand je bil
tudi plečnikov naročnik ustreljen med vožnjo z avtom na
državniškem obisku. koče ni nikoli uporabljal.
Nekoč so se pripeljali z guvernanto trije kraljeviči – Peter, Andrej
in Tomislav in njihov avto je med Kopiši in Kraljevim hribom
ostal v blatu. Dolgo nismo spravili avta iz blata, ko končno šofer
močno pritisne na plin in izvozi. In Špin je pozneje pojasnjeval:
"potem pa se mu je iz rit pokadilo in avto je speljal!"
(Foto in besedilo na hrbtni strani slike Viktor
Rebolj).
1934
.
Deleži upravičencev korporacije so določeni z Registrom
deležnih pravic, ki ga je potrdil komisar za agrarne operacije
v Ljubljani. Zemljišča so skupna lastnina vsakokratnih
posestnikov po številkah označenih 194 kamniških hiš.
5. april: Komisar za agrarne operacije v Ljubljani objavi
Register deležnih pravic posesti Meščanske korporacije v
Kamniku.
Arhiv Meščanske korporacije
(Foto Viktor Rebolj).
26. september: Komisija za agrarne operacije v Ljubljani je
zavrnila pritožbo občine Kamnik proti registru deležnih
pravic Meščanske korporacije, ker so Deželna komisija,
Ministrska komisija in Pokrajinska komisija v letih 1913 in
1922 razsodile, da zemljišča Meščanske korporacije niso last
občine Kamnik, ampak Meščanske korporacije.
Arhiv Meščanske korporacije
(Foto Viktor Rebolj).
1935
Viktor Rebolj:V službi pri Meščanski korporaciji sem
imel pogoste spore z odborniki. ker so hoteli, da
sekam več kot je dovoljeno, da sekam čim bliže
doline, da bi bili stroški manjši, in to čim lepša
drevesa, kot so hoteli delavci, da bi dosegli čim boljši
efekt. Poklical sem službeno, strokovno komisijo iz
okraja in banske uprave, pregledali so gozdove in
moje delo in ugotovili za strokovno pravilno.
4 Huda nasprotovanja občinske uprave, da bi se
občina še naprej širila. Priključevali naj bi se
predvsem revnejši deli. Razen tega menijo, da imata
Kamnik in okolica različne interese, ki se ne ujemajo.
Klobčar
Uradnik na sreskem načelstvu zavrne akt Mestna
straža, ker mestna občina Kamnik takega akta ne
more izdati, saj mestna straža v Kamniku ne obstaja.
Zgodovinski arhiv Ljubljana, 102, 1925/27, 1935
(Foto Viktor Rebolj).
V Kamniku je bilo 39 trgovin, 32 gostiln, 140
obrtnikov in tovarne Titan,Knaflič, Barutana, ., Biser
in Eta.
Klobčar, Kamničani, 1998
(Foto Viktor Rebolj).
(Foto Viktor Rebolj).
KAMNIČAN, 1935
Izhaja ob priliki obrtne razstave za srez Kamnik v Kamniku, združeno s Kamniškim tednom"
Dolžnosti obrtništva in občinstva
Mnogo besed je bilo že napisanih, tiskanih in izrečenih o našem obrtništvu in njegovem težkem položaju, zlasti v zadnjem desetletju. Pravega zdravila za ozdravljenje teli obupnih razmer pa
našemu obrtniku doslej skoraj da še ni nihče povedal, če mu ga je pa pokazal in nasvetoval, 8O ti pametni in zdravi predlogi na pristojnih mestib "dosledno naleteli na gluha ušesa in vsega
obsojanja vredno nerazumevanje. Sraatramo za potrebno, da o priliki letošnje javne razstave vsega obrtništva v kamniškem srezu obudimo nekaj resnih misli, ki so bile že ponovno pretresane ob
raznih priložnostih, pa žal prezgodaj tudi pozabljene.
Več 
1936
10. december: Komisar za agrarne operacije in uprava občine
Kamnik potrdita Register posestnega stanja o skupnem premoženju
Meščanske korporacije v skupni izmeri 6.002,1174 ha.
Arhiv Meščanske korporacije
Pred 1936 posest Meščanske korporacije obsega 5986 ha, od tega
3010 ha gozdov.
(Enciklopedija Slovenije 7, 1993)
Izvedena Agrarna reforma
(Enciklopedija Slovenije 7, 1993)
(Foto Viktor Rebolj).
10. december: Komisar za agrarne operacije in uprava občine
Kamnik potrdita Register posestnega stanja o skupnem premoženju
Meščanske korporacije v skupni izmeri 6.002,1174 ha.
Arhiv Meščanske korporacije
Pogreb peka Možine skozi mesto. Zraven hodi Weibl - vodja
Pogrebnega zavoda. Kadar je imel na glavi cilinder, je bil
pogreb drag in imeniten (za srednje drag je imel na glavi
haklbkano, za cenen pa klobuk)
povzeto po Klobčar: Kamničani, 1998, last Božene Možina
Plavalec Tone Cerer se je udeležil Olimpijskih iger v Berlinu.
Pred 1936 posest Meščanske korporacije obsega 5986 ha,
od tega 3010 ha gozdov.
(Enciklopedija Slovenije 7, 1993)
Izvedena Agrarna reforma
(Enciklopedija Slovenije 7, 1993)
.
Viktor Rebolj: V službi pri Meščanski korporaciji se je spor z
odborom nadaljeval. Prenehala je lesna industrija Keršmanc in
Kunstelj, nekaj Kamničanov je zato ostalo brez službe – hoteli
so k korporaciji. Jaz jih nisem rabil, zato sem jih odklanjal, toda
oni so začeli proti meni z raznimi natolcevanji. Končno mi je
bilo dovolj, odpovedal sem službo in hotel izvrševati samo
gozdarstvo ali pa lesno industrijo, ne pa tudi administracije.
Zato sem se odselil v Stahovico na "Ferjanovo", kjer je bilo
pogorišče – popravljeno in zgrajeno stanovanje 2 sob in velike
kuhinje. Odbornikom to ni bilo prav. Začeli so govoriti, da si v
Stahovici gradim tenis prostor in slično. Dvorišče sem malo s
peskom posul, pa so bile govorice tu. Načelnik dr. Vidic –
odličen človek, je držal z menoj, vendar so oni, ki so izgubili pri
propadlih podjetjih službo, odločno silili k Meščanski
korporaciji, jaz pa se nisem vdal, ker jih nisem rabil
Fran Albreht
ubogi slovenski naš rod!
Iz Popevčic za domačo rabo
No, kaj bi! Jaz krenem tja gori,
kjer tvoji snežniki stoje,
o mesto! V njih sapi ledeni
se znova izleči srce.
O mesto v varnem zavetju!
O mesto v okrilju gora!
O mesto lepote in greha!
O mesto, kjer sem doma!
In spet poživi, pomladi se
po žilah tegobna vsa kri,
spet z ritmom ponosnim in smelim
S prešerno hudobnostjo včasih
se spomnim nekdanjih prigod,
kako smo junačili takrat,
plen mladih, razvratnih usod.
Bodočnost duh opoji.
0 kamniške sape in burje
in solnce in voda in mir!
Vsi tvoji gozdovi, o Kamnik,
so misli najtajnejših vir.
Zdaj sivi so dnevi.
Življenje pritiska človeka zdaj k tlom,
kar Kriza se je naselila
nam v srca in v glave in v dnom.
Pozdravljene, Zaprice, Žale
in sveta Kalvarija ti —
čeprav se za svetim ti hrbtom
kaj rado včasih greši —
pozdravljeni, dragi rojaki!
Kaj hočemo? Grešni smo vsi.
Bedaki so zdaj gospodarji,
kar modreci modro molče,
In strune molčijo, kar kvante
politične drzko vrešče.
Pa kakšne politične kvante!
Obvaruj v bodoče, Gospod,
prehude človeške norosti
Modreci smo in bedaki,
kakor pač kri nam veli.
1937
Viktor Rebolj: Tudi za tenis dal početekStuzzi. Sedem
interesentov iz Kamnika smo si najeli posojilo in zgradili
teniške prostore z dvoje igrišč. Obisk je bil tolikšen, da
smo na slačilni lopi imeli uro, vsako uro smo se
izmenjavali 4 igralci. Vedno smo vključevali tudi
začetnike. Stuzzi je bil glavni trener. Hodil je igrat v
Ljubljano, tam opazoval igro in jo posredoval nam.
Tekmovali smo vsako leto, s Stuzzijem sva se borila za
prvo mesto, on je zmagal, jaz pa za njim. Zelo družabno je
bilo in igrišče je bilo zasedeno od 5h zjutraj do teme.
20. oktober: Komisija za likvidacijo agrarne reforme izda
razlastitveni odlok veleposestva Meščanske korporacije v
Kamniku. S tem odlokom so razlastili planine in pašnike na
Košutni, Dolu, Konjščici, Rzeniku in na Kamniškem sedlu v
skupni izmeri 858,2553 ha v korist Planšarske zadruge v
Stranjah.
Arhiv Meščanske korporacije
15. december: Okrajno sodišče v Kamniku je izdalo odlok o
vknjižbi lastninske pravice na ime .Kamnik in določilo, da
so deležne pravice do teh skupnih zemljišč združene s
temeljnimi parcelami. V imovinskem delu je poimensko
navedenih 194 upravičencev.
Arhiv Meščanske korporacije
Uprava občine Kamnik naslovi na upravo Dravske banovine
prošnjo, v kateri navaja, da cesarsko volilo ni bilo
namenjeno posameznikom, ampak mestu Kamnik. Ker so
na občini in v Meščanski korporaciji isti ljudje, se tudi ne
izvaja pogodbe, po kateri bi morala .dajati mestu les. Pri
tem se sklicujejo na sporočilo iz leta 1891, v katerem so
navedena darilna pisma vladarjev in mogotcev. Glasijo se
na StadtStein. To kasneje Uprava občine Kamnik uporablja
kot dokaz, da so bila posestva poklonjena mestu, ne pa
meščanom posameznikom.
Iz opisa ekonomske krize mestnega županstva Kamnik
Mesto nima niti svoje najnižje šole. Nima kam pokopati
mrliče. Nima klavnice. Nima prostora za javno stranišče …
Klobčar, Kamničani, 1998
Po volitvah je na oblast prišla klerikalna vlada. Mestno
policijo je vodil sokol Pogačar. Na zahtevo mestnih oblasti
je moral spet pubelcirati na štantih.
Klobčar, Kamničani, 1998
Ustanovijo politično stranko Veliki Kamnik, ki se zavzema
za povezovanje mesta z okolico.
Zapis v obupanem pismu Mestnega županstva Kamnika
(Zgodovinski arhiv Ljubljana, 102/71,1937), ker Kamnik ne
napreduje in že 1000 let stoji na istem mestu: Edino mesto
na Kranjskem, ki je bilo obvarovano od turških napadov, je
bilo uničeno od lastnih ljudi.
Pulferfabrka (smodnišnica) dobi ime Barutana, in velja za
cesarsko dejavnost, služba v njej pa za cesarsko, Barutano
so imenovali tudi Na cesarskem.
Klobčar, Kamničani, 1998
Mestna hranilnica odkupi mestno/šolsko poslopje na
Glavnem trgu.
Gozdarji pred domom v Kamniški Bistrici.
Sprevod po Kamniku z godbo, ker je na volitvah zmagal
kandidat SLS Nande Novak iz bivše Neveljske občine.
Kamničani so to težko prenesli in so komentirali: » … je
zmagal klerikalec, pa še Neveljčan.«
Klobčar, Kamničani, 1998
1938
Štanti za pubelciranje v Kamniku:











pred občinskim uradom,
park pred Žalami
Samostanska ulica,
pred Čitalnico
vodnjak na Glavnem trgu
pred restavracijo Kenda
pred pošto na Grabnu
pred Rebernikom na Grabnu
pred Hudobivnikom
Pred Debevcem v Veliki gasi
pred Zoretovo Kovačijo na Starem trgu









Pred gostilno Pri Amerikancu v Novem trgu
Purgarska hiša je veljala ok. 60. 000 dinarjev, od tega purgarska pravica okoli
25.000 dinarjev.
Povzeto po Klobčar,Kamničani, 1998
pred Pirševo (Tomanovo) kapelico
Pred Strgajevo trgovino na Šutni
pred Trpinčevo gostilno
pred gostilno Vivoda za Mlinščico
pred Rodetom na Zapricah.
Poročila mestne straže, 1938, hrani Zgodovinski arhiv Slovenije 102/80
Kamniku
Zasijala je tudi Tebi zlata zarja svobode — v svobodni državi jugoslovanski. Lepo
in dostojno, s svetim navdušenjem si proslavil nastop svobode, čeravno so se vile
dolge in nepregledne, lačne in sovražne množice raznih narodov skozi tvoje žile iz
bojnih poljan v svoje domove. Tudi to si srečno prestal, saj so te čuvali in varovali
poleg domačih fantov še bratje Srbi ujetniki naših neprijateljev in tlačiteljev, ki so
takrat ostali med nami, čeravno že 8 let niso videli svojih domov in svojih ljubih ..
.
V vihravih povojnih letih si skoro neobiskan sameval in sanjal o boljši in lepši
bodočnosti!
Počasi, a dosledno, so se tvoje sanje jele uresničevati. Vsako leto zaznamuješ
večji obisk, napreduješ, si popravljaš in izpopolnjuješ svojo obleko tako, da je tvoj
obraz čimdalje lepši, prijaznejši, prikupljivejši. In ko bo tvoja obleka v vseh ozirib
brezbibna in zlikana, tedaj, moj Ijubi Kamnik, boš lahko zopet srečen in bogat in
spoštovan!
Po tvojih lepih cestah in potih, po tvojih številnih gozdnih sprehajališčih in logih
se bodo razgrinjale množice tvojih prijateljev, ki bodo pribajali uživat tvoj gorski
zrak, občudovat tvoje lepote, si utrjevat telo in dušo za nadaljnji trdi življenjski
boj.
Usliši me Bog, da bi bilo to čimprej, da se bom labko tudi jaz veselil s teboj!
Pozdravljen, moj rodni Kamnik! Fr. Kratnar.
Domžalska dekleta na Veliki planini pred 2. svetovno vojno
1939
Izdan je bil Začasni planšarski red za Gojško planino.
Arhiv Meščanske korporacije
Korporacija ni predstavljala izrazito kapitalističnega
podjetja z individualnim lastništvom, ampak združbo
manjših lastnikov, zato enotnost nastopa delavstva ni bila
vedno zajamčena.
(Zabrič, Srečko (1962):
(Delavsko gibanje med obema vojnama na Kamniškem,
Kamniški zbornik.)
9. januar: Od komisarja za agrarne operacije v Ljubljani je pravnomočno
potrjen Statut za upravljanje in uživanje skupnega premoženja
upravičencev na Mali planini.
Arhiv Meščanske korporacije
Vsesplošnemu mezdnemu gibanju se je priključilo vseh 40 delavcev
lesnega podjetja v Stahovici in to žaga in zabojarna.
1940
24. marec: Komisar za agrarne operacije v Ljubljani je izdal Pašni red za
Malo planino.
Arhiv Meščanske korporacije
Začetek 2. svet. vojne: MKK je bila uspešna, imela je veliko zaposlenih delavcev ter pomembno politično,
gospodarsko in socialno vlogo v občini.
(Milan Deisinger)
7. maj: Janko Stele (Lectar), posestnik v Stranjah je od Magdalene
Grkman kupil, 3/191 solastninske pravice na skupnem zemljišču na
Mali Planini za 6.000 dinarjev. Nakup so odobrili komisar za agrarne
operacije in več kot polovica upravičencev na Mali planini.
Zasebni arhiv Toneta Steleta
.
Od srede 19. stoletja do 2. svetovne vojne -mnenje 2: Za Kamnik je bilo značilno nasprotje med težnjami
sodobne meščanske družbe in mišljenje cehovskega fevdalnega Kamnika, ki se je uveljavljal skozi moč
Meščanske korporacije.
Klobčar, 1998
28. 11. 1940: Na posebnem obrazcu je sklenjena lovska zakupna
pogodba med Meščansko korporacijo in Upravo dvorskih lovišč v
Beogradu za dobo 12 let.
Arhiv Meščanske korporacije
20. stoletje do 2. svetovne vojne -mnenje 3: Zavest znotraj Meščanske korporacije, je bila utemeljena na
mitu, da gre za »boljše« ljudi, priznane od cesarja, to je na političnem temelju, ki ga že davno ni bilo. Če je
imela ta zavest realno podlago v času kamniškega gospodarskega razcveta, pa jo je kasneje izgubila in je
bila zato puhla iluzija. Svetel čas je bil morda še v 20. stoletju, ko pred 2. svetovno vojno pridobi
gospodarski pomen. Zgodovinske sledi, pa ne kažejo, da bi v tem času prispevala k socialnem
izobraževalnemu in ekonomskemu napredku mesta, je pa močno prevladoval individualni in zasebni
interes.
Dr. Veljković, 1999
28. marec: Komisar za agrarne operacije v Ljubljani je z namenom, da se prepreči »samolastno uživanje
paše«, na osnovi zakonov z dne 26. 10. 1887, iz leta 1888 in z dne 26. 5. 1909 in izdal Odlok o začasnem
pašnem redu za Malo planino.
Arhiv Meščanske korporacije
28. 11. 1940: Na posebnem obrazcu je sklenjena lovska zakupna pogodba med Meščansko korporacijo in
Upravo dvorskih lovišč v Beogradu za dobo 12 let.
Arhiv Meščanske korporacije
Glasilo Pod Grintovci, ki v člankih v znamenju časa tik pred vojno
opisuje razslojevanje na narodni in verski osnovi (še ene vrste tujci) in
tako pokaže zametke bratomorne vojne.
1941
6. maja: Predaja vsega premičnega in nepremičnega
premoženja Meščanske korporacije nemškim oblastem:
Nad premoženjem MKK je uvedena prisilna uprava in za
njenega upravitelja postavljen nemški komisar.
Prevzeta je bila blagajna, listine, zaloge lesa, ves inventar
ter pogonski material. Zemljišče so vpisali v zemljiško knjigo
na mesto Kamnik (StadtStein).
Arhiv Meščanske korporacije
.
29. januar: .je z Upravo dvorskih lovišč
Beograd podpisala kupno pogodbo, kot
dodatek lovske zakupne pogodbe.
Arhiv Meščanske korporacije
Z nemško okupacijo je bila 6. maja 1941 leta nad premoženjem MKK
uvedena prisilna uprava in za njenega upravitelja postavljen nemški
komisar. Zemljiško knjižno je bila celotna posest MKK prepisana
na Stadt Stein in tako je ostalo do leta 1945, ko je bila naša domovina
osvobojena od nemškega okupatorja. Posledično je zaradi
takratnega nemškega vpisa še danes prisotno razmišljanje
posameznikov, da pripada lastnina korporacije še naprej mestu Kamnik.
Milan Deisinger
Pečata Začasne državne uprave razlaščenih
veleposestniških gozdov in nato pod italijansko upravo na
začetku 2. svetovne vojne.
1942
Zgrajena Lectarjeva koča, prva na področju Velike
planine, ki je služila kot pastirska in počitniška koča.
Zasebni arhiv Toneta Steleta
10. oktober: Zaradi lepega in toplega vremena in
zaradi skoraj dvomesečne prepovedi paše, so šele
oktobra odgnali živino v dolino.
Zasebni arhiv Toneta Steleta
4. julij: Na povelje nemških oblasti so morali odgnati živino z Velike planine, ljudi pa odselili.
Zasebni arhiv Toneta Steleta
30. avgust: Ponovno dovoljena paša na planini. Na Veliki planini je bilo v planinskem domu in v treh planšarskih kočah okrog
40 nemških policistov.
Uvedena je bila policijska ura za ljudi in za živino enako kot v dolini (od 20. do 8. ure). Vsa živina je morala biti v tem času v
ograjenem prostoru in imeti zamašene zvonce.
Zasebni arhiv Toneta Steleta
Iz ljubljanske pokrajine je v Kamniško Bistrico prišel bataljon II. grupe odredov. Spopadel se je z Nemci.
Verstovšek, Zvone (1961): Partizanski kraji na Kamniškem, KZ
1943
27. maj: Okrajni kmetijski vodja Vintler je
občinskemu uradu v Kamniku naročil, da se
preskrba mesta z mlekom zaradi odgona
živine na planino ne sme poslabšati.
Zasebni arhiv Toneta Steleta
Paša na Veliki planini poteka nemoteno.
27. maj: Župan okrajnega mesta Kamnik Herman Rechbach postavi Janka Steleta, solastnika pašne pravice, za svojega svetovalca za
pašne razmere na planini. Zadolžil ga je, da upravičence pouči o pogojih za planinsko pašo, ki jih morajo upoštevati, če ne bo moral
pašo na planini ukiniti.
Zasebni arhiv Toneta Steleta
Vod Kamniškega bataljona je v Kamniški Bistrici uničil nemški avto, v kamnolomu pa vse naprave, da je šele po osvoboditvi lahko
nadaljeval z delom.
Nemci so iz doline Bistrice izselili več družin, katerih svojci so bili pri partizanih. V Bistrici je bilo več skrivališč hrane in opreme, urejeni
so bili bunkerji za delo partizanskih tehnik.
Verstovšek, Zvone (1961): Partizanski kraji na Kamniškem, KZ
Partizanska tehnika T1, najprej pod Mokrico, nato na Kopiša, kasneje pa v Prapretno
1944
26/27. december: Požganih je nekaj koč na planini, med njimi tudi Lectarjeva. Pred tem je to kočo zasedel
Partizani požgejo grad Križ.
partizanski štab, v njej naj bi bil tudi visoki angleški oficir. Požigali so »ta strgani« – domačini, ki so služili
gestapu.
Zasebni arhiv Toneta Steleta
Jakič 1995
Požgan grad v Komendi, kasneje obnovljen.
Jakič 1995
1945
Poletje 1945: Množični poboji vojakov
ujetnikov na več krajih v Kamniški Bistrici.
Poboje so izvršili partizani. Ocenjeno
število več sto ljudi.
Muzej novejše zgodovine, 2008
200 m od sedanje postaje žičnice postrelijo
dva kamiona ranjenih ljudi, najverjetneje
Srbov. Usmrtitve so bile na Kopiščih še
junija tega leta in vse leto 1946 (domnevno
Hrvati in Srbi z ženami, starci in otroci).
(Kočar po pričevanju 2003)
Jeseni 1945, pozimi 1946: Množični poboji
civilistov v dolini Kamniške Bistrice,
domnevno srbske narodnosti. Zakopani so
v grobišču na Kopiščih. Ocena, da je bilo
ljudi več sto, okoliščine muzej še raziskuje.
Muzej novejše zgodovine, 2008
.
Po 2. svetovni vojni Meščansko korporacijo odpravijo.
(Enciklopedija Slovenije 7, 1993)
Jugoslovanska oblast sprejme deklaracijo, da se mora vsako odvzeto
premoženje, ki ga je zaplenil okupator vrniti upravičencem. Zato je
bila podana na zahteva še živečih upravičencev MKK, da
se mora predvojno premoženje korporacije vrniti MK.
27. oktobra: Narodna vlada Slovenije , Ministrstvo za gospodarstvo
izda začasno odredbo s katero postavlja začasno upravo na
veleposestvu Meščanske korporacije. Začasni upravitelj je ing. Karel
Kumer iz Kamnika.
Arhiv Meščanske korporacije
Lokacije povojnih pobojev v letih 1945 in 1946
http://www.forum.nsprogram.org/showthread.php?t=1517
Mesto grobišča pod nekdanjo drevesnico leta 2009
http://www.forum.nsprogram.org/showthread.php?t=151
Na tem mestu, kjer je bila takrat
drevesnica, je bilo kasneje grobišče
Foto Viktor Rebolj: Slikano okoli leta 1930.
7