1. No category

Tiha jeza in novi časi
1946
19. maj: V soteski Predoselj v Kamniški Bistrici je bil v nepojasnjenih okoliščinah v glavo ustreljen kamniški akademski slikar Stane Cuderman.
Zasebni arhiv Toneta Steleta
Ministrstvo za gozdarstvo 20. februarja Meščansko korporacijo celotno premoženje in ga vpisalo v zemljiško knjigo na Meščansko korporacijo.
20. februar: V zemljiški knjigi ponovno vzpostavijo predvojno stanje, vanjo vpišejo celotno posest Meščanske korporacije.
Arhiv Meščanske korporacije
5. novembra Okrajna komisija za agrarno reformo pod št. 83/46 nacionalizira njeno premoženje.
(Milan Deisinger)
SPD Matica Ljubljana je postavilo spomenik padlim planincem, v stavbo pa je vzidana spominska plošča II. grupi odredov
Verstovšek, Zvone (1961): Partizanski kraji na Kamniškem, KZ.
1947
Odgovor komisije za agrarno reformo, da se podržavi celotno premoženje MKK brez
vsake odškodnine.
(Milan Deisinger)
Ob nacionalizaciji je posest Meščansko korporacijo obsegala ok. 5000 ha zemljišč, od
tega 3018 ha gozda. Zaradi gospodarjenja s tako posestjo je bil korporaciji med obema
vojnama priznan status agrarne skupnosti. Največ je bilo bistriških gozdov s sedežem v
Stahovici (današnji Kalcit ), kjer so bili žaga, lesno galanterijski obrat in elektrarna.
Odgovor komisije za agrarno reformo, da se podržavi celotno premoženje MKK brez
vsake odškodnine. Ob nacionalizaciji je posest MK obsegala ok. 5000 ha zemljišč, od
tega 3018 ha gozda. Zaradi gospodarjenja s tako posestjo je bil korporaciji med obema
vojnama priznan status agrarne skupnosti. Največ je bilo bistriških gozdov s sedežem v
Stahovici (današnji Kalcit ), kjer so bili žaga, lesno galanterijski obrat in elektrarna.
(Milan Deisinger)
Kamniku
Zasijala je tudi Tebi zlata zarja svobode — v svobodni državi jugoslovanski. Lepo in
dostojno, s svetim navdušenjem si proslavil nastop svobode, čeravno so se vile dolge in
nepregledne, lačne in sovražne množice raznih narodov skozi tvoje žile iz bojnih poljan v
svoje domove. Tudi to si srečno prestal, saj so te čuvali in varovali poleg domačih fantov
še bratje Srbi ujetniki naših neprijateljev in tlačiteljev, ki so takrat ostali med nami,
čeravno že 8 let niso videli svojih domov in svojih ljubih .. .
V vihravih povojnih letih si skoro neobiskan sameval in sanjal o boljši in lepši
bodočnosti!
Počasi, a dosledno, so se tvoje sanje jele uresničevati. Vsako leto zaznamuješ večji obisk,
napreduješ, si popravljaš in izpopolnjuješ svojo obleko tako, da je tvoj obraz čimdalje
lepši, prijaznejši, prikupljivejši. In ko bo tvoja obleka v vseh ozirib brezbibna in zlikana,
tedaj, moj Ijubi Kamnik, boš lahko zopet srečen in bogat in spoštovan!
Po tvojih lepih cestah in potih, po tvojih številnih gozdnih sprehajališčih in logih se bodo
razgrinjale množice tvojih prijateljev, ki bodo pribajali uživat tvoj gorski zrak, občudovat
tvoje lepote, si utrjevat telo in dušo za nadaljnji trdi življenjski boj.
Usliši me Bog, da bi bilo to čimprej, da se bom labko tudi jaz veselil s teboj!
Pričanje gozdara Keliha o lastništvu orožja
Pozdravljen, moj rodni Kamnik! Fr. Kratnar.
1948
Po letu 1945 je opazno upadalo zanimanje za
meščanstvo in njegovo zgodovino .
Plavalec Tone Cerer se je udeležil Olimpijskih iger v
Londonu.
1949
28. februar: Z odločbo Okrajnega ljudskega odbora – Poverjeništvo za
kmetijstvo je bilo podržavljeno premoženje članov Agrarne skupnosti
Mala planina.
Arhiv Meščanske korporacije
2. marec: z odločbo Okrajnega ljudskega odbora – Poverjeništvo za
kmetijstvo je bilo podržavljeno premoženje Agrarni skupnosti Velika
planina in njenim članom.
Arhiv Meščanske korporacije
1950
Po letu 1950 se je razvijalo samostojno in inovativno oblikovanje pohištva, ki je delno izhajalo
tudi iz uveljavljenih krivin in tradicije tovarne upognjenega pohištva Stol na Duplici pri Kamniku.
Medobčinski muzej Kamnik
1951
1952
Po 62 letih je popustil les, ki je
ustvarjal slap in jezerce v Predaslju.
Jezero je odteklo, slap je izginil. Les
– hlodi – je bil mineraliziran, saj je
bil povsem bele barve.
(Pričevanje Viktorja Rebolja)
Najmanjša enota je postala komuna, okrožja so bila odpravljena.
(Enciklopedija Slovenije 8, 1993)
Podjetje Silva v Stahovici
Leto nastanka stola Rex, s katerim je bil Niko Kralj
vključen v zbirko Muzeja sodobne umetnosti v New
Yorku (MOMA), znan pa je tudi po številnih
patentih.
aaaaaaaaa
Povprečna letna temperatura v letih 1952-1958 je v Bistriški dolini znašala 9,5°, kar je
za 1° več kot v letih 1925-40.
(Klemenčič, Vlado in Jeršič Matjaž (1967): Elementi transformacije Bistriške doline,
Kamniški zbornik XI.)
1953
19. avgust: »Ustrahovalni« streli na Mali planini
zaradi nameravane gradnje Jarškega doma. Obsojena
sta bila planšar Valentin Slevc kot »strelec« in Janko
Stele kot »hujskač« k uporu.
Zasebni arhiv Toneta Steleta
Viktor Rebolj, vrnitev na Meščansko korporacijo: Mislil sem, da bomo vzorno uredili to posestvo. Študentje so hodili nekaj časa na prakso, potem pa smo to prakso razdelili na
gozdarje in lesarje. Za gozdarje so sezidali veliko lepo hišo na Kopiših, lesarji pa so stanovali v isti hiši kot mi v Godiču. Ker pa se je pri nekaterih študentih gozdarjih pojavil
meningitis, je fakulteta opustila prakso v Kamniški Bistrici.
Gozdarji na ekskurziji v Kamniški Bistrici - pred kočo
Last: družina Rebolj
1954
4. februar: Planšarski odbor Mala planina pri kmetijski zadrugi Kamniška Bistrica sprejme
Pašni red.
Arhiv Meščanske korporacije
Q
Domžalski dom
Viktor Rebolj:»Na žagi pa smo se še nadalje trudili, da bi postala vzoren študijski obrat.
Ker pa so se pojavile močne intrige, ker nisem dopuščal nereda in tatvin, sem službo po
2 letih zapustil.«
1955
Smučarji na Veliki planini
Steletova koča na Mali planini
Drsalci na poledenelem teniškem igrišču, ki so ga za to polivali z vodo.
Foto Viktor Rebolj
1957
Mesto in meščani
20. junij: Okrajni ljudski odbor Ljubljana izda odločbo, s katero se razlašča vse premično
in nepremično premoženje agrarne skupnosti Gojška planina.
Arhiv Meščanske korporacije
Na Meglarjevi pristavi je bil nekoč cvingar, kamor so hodili Kamničani posedat, obenj so
prinesli klopi in posedali.
Še redko poseljen Meglarjev hribi plot ob Tunjiški cesti.
Družina Rebolj
1962
Odločitev za muzej na Zapricah in začetek priprav na ustanovitev. Načrt predelave grad vrača čim bolj v 16. stoletje.
(Zabrič, Srečko (1962): Muzej v Kamniku, Kamniški zbornik.)
1965
22. julija, na dan vstaje, je narodni heroj Franc Avbelj - Lojko iz okolice Domžal na mesto
povojnega poboja na Kopiših peljal skupino planincev in jim razlagal, kako so tja vozili ljudi s
kamioni, jih streljali, nekatere pa pobili s kopiti. Slabo so jih zasuli, zato naj bi se še dolgo videli
obrisi rok in nog. Planinci so menili, da se je staremu partizanu od vsega hudega omračil um.
Spomini Franca Avblja in Slave Stražar.
Gondolska žičnica na Veliko planino
Mladi kamniški tenisači, trener B. Rebolj
Mesto in meščani
Bruckmüller: Na Zahodu Evrope in v državah realnega socializma se krepi novo meščanstvo, ki
išče vzore v preteklosti. To deluje na slovensko narodno zavest, saj nismo samo potomci
delavcev in kmetov.
Z
Začetki delovanja gondole
Gostišče Zeleni rob
.
1966
Turistično društvo priredi prvo povorko narodnih noš. Sodelovalo je okoli 350 ljudi v narodnih nošah in 5000 gledalcev.
Hieng, Primož (1995): 25. Dnevi narodnih noš, Občina Kamnik
1967
1967 in dalje: Na grobišče Kopiše so zahajali izletniki in planinci in si ogledovali smreke in drugo drevje v
okolici, ki naj bi bilo od človeških sokov druge barve. Včasih so bili tam šopki.
Pričevanje Anice Majnik iz Domžal.
1968
Zaradi nerentabilnosti ukinejo tovorni in potniški promet na
kamniški progi.
1970
Zeleni rob
Dom na Kisovcu okoli leta 1970
1972
1974
Bibliografija Viktorja Rebolja
V reviji Les:
1953 -6/7: O izdelavi žagnih listov za les
1954 - 8: Posvetovanje v Ohridu, skupaj z inž….
1956 - 10: Racionalizacija žagarske industrije v Avstriji
1957 - 2: Racionalizacija žagarske industrije v Avstriji III del
1957 - 3: Racionalizacija žagarske industrije v Avstriji IV del
1957 - 7: Alimentacija naših žagarskih obratov s hlodovino
1957 - 10: Uvedba viličarjev na naših žagarskih obratih
1958 - 10: Rekonstrukcija naših žagarskih obratov
1960 - 1: Značilnosti modernih žagarskih obratov v Avstriji in Nemčiji
1961 - 3/4 : O rekonstrukciji žagarskih obratov
1961 - 3/4 : Lesnoindustrijski delavec – Povečanje storilnosti na polnojarmenikih I del
1961 - 5: Uspešna racionalizacija transporta z uvedbo kotalnih tirnic
1961 - 5: Lesnoindustrijski delavec. Povečanje storilnosti na polnojarmenikih II del
1961 - 6/7 : Kalkulacije pri razžagovanju hlodovine z grafikonom
1961 - 8: Lesnoindustrijski delavec. Povečanje storilnosti na polnojarmenikih II del
1961 - 9/10: Lesnoindustrijski delavec. Povečanje storilnosti na polnojarmenikih IV del
1963 - 3/4 : Zagotovimo neprekinjeno proizvodnjo v žagalnici
1963 - 7/8: Transportne naprave in strojna oprema na sodobno urejenih žagarskih obratih
1964 - 4/6: Povečajmo ekonomičnost v proizvodnji žaganega lesa
1966 - 10: Portalni žerjav s plavajočo kabino za transport oblovine
Gospodarski koledar 1958, str. 147: Lesna industrija Slovenije in njeni problemi
Gospodarski vestnik 1955 jubilarna številka za lesni sejem: Lesna industrija Slovenije: Samo s smotrnim
gospodarjenjem lahko dosežemo večje uspehe
Mehanična predelava lesa I del, 1960
Gozdarstvo in izkoriščanje gozdov, 1966
Mehanska predelava lesa II del, 1964
Industrijska proizvodnja žaganega lesa, 1964, 100 slik in načrtov
Kamniški zbornik: Lesna industrija v območju bivšega Kamniškega okraja, 1957
Plavljenje lesa po Kamniški Bistrici, 1958
1975
Viktor Rebolj kot konstruktor za žage in obrate:
LIP Češnjica, Alples Češnjica, ki je najbolj ekonomično zgrajena in tudi v
obratovanju, LIP Ribnica, KGP Kočevje
Smreka Radovljica, Jelovica Škofja Loka,Gradis Škofja Loka, LIN Nazarje,
LIP Šentjur, LIP Ptuj, Rudnik Mežica,
Škofljica, LIK Kranj za Preddvor, ZORA Črnomelj, MEBLO Nova Gorica,
SMREKA Maribor, Luka Koper (skladišče), KZ Žiri, KZ Logatec, TOPOLA
Varaždin, DIP Senj, IMPERGNACIJA Karlovec, KG Hotemež, KRN Podmelc,
LIKO Vrhnika
Titov ulov v Kamniški Bistrici
1976
Smučarski vrvež na Veliki planini
1978
Kamničan je začel ponovno voziti.