VŠEČ MI JE FUL, KER JE V BIST`RCI KUL
OŠ POHORSKEGA ODREDA SLOVENSKA BISTRICA KOPALIŠKA ULICA 1 2310 SLOVENSKA BISTRICA VŠEČ MI JE FUL, KER JE V BIST'RCI KUL Avtorji naloge: 1. Nika Sajko, 6. b 2. Sara Curk, 6. b 3. Neža Tomažič, 6. b 4. Ana Jurič, 6. b 5. Eva Bolko, 6. b 6. Jan Novak, 6. b 7. Eva Berdnik, 6. b Mentorica: Živa Gabrijelčič, prof. Somentorica: Natalija Ferčec Halužan, prof. Slovenska Bistrica, februar 2012 1 POVZETEK Šola: OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, Kopališka 1, 2310 Slovenska Bistrica Naslov raziskovalne naloge: VŠEČ MI JE FUL, KER JE V BIST'RCI KUL! Avtorji: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Nika Sajko Sara Curk Neža Tomažič Ana Jurič Eva Bolko Jan Novak Eva Berdnik Mentorica: Živa Gabrijelčič, prof. Somentorica: Natalija Ferčec Halužan, prof. Poznavanje domačega kraja, Slovenije, njenih znamenitosti, zgodovine, kulture, je zelo pomembno. Zavedamo se, da mladi potrebujemo prosti čas in možnost druženja. Zavedamo se pa tudi, da mladi večkrat nekakovostno preživljamo prosti čas, kar nas je pripeljalo do ideje za druženje ob spoznavanju znamenitosti našega kraja in njegove zgodovine in zabavanju ter sproščanju. Na mladih svet stoji, na mladih temelji narodna zavest. Z našim srečanjem bi obudili kanček narodne zavesti, radi bi obudili zanimanje tako za domači kraj kot za zgodovino in dogodke, ki so pripeljali do tega, da imamo domovino. Odločili smo se, da se s temo spopademo na vesel, zabaven način in jo poskusimo tako približati tudi našim vrstnikom. V enem dnevu bi mladi spoznali Slovensko Bistrico, njene znamenitosti, del zgodovine 20. stoletja in se pomerili v različnih spretnostih. Ključne besede: druženje, Brinje, rekreacija, turizem 2 BISTRICA RULES 'COS IT'S COOL Summary It is very important to be acquainted with our home town, Slovenia, its landmarks. We realize that young people need leisure and the opportunity to socialize. We are also aware of the fact that we, the youth, don’t often spend our free time qualitatively, which brought us to the idea of socializing while learning about the landmarks of our town and its history along with having fun and relaxing. The world depends on the youth; national consciousness is based on the youth. With our meeting we would awaken a bit of national consciousness, we would like to revive an interest in our home town, as well as in history and in the events that led to us having a homeland. We decided to deal with the topic in a happy, fun way and try to bring it closer to our peers. In one day the young people would learn about Slovenska Bistrica, its landmarks, part of the history of the 20th century and compete in various skills. Key words: socialization, Brinje, recreation, tourism 3 KAZALO 1 UVOD ............................................................................................................................... 5 2 VŠEČ MI JE FUL, KER JE V BISTR'CI KUL!.................................................................. 7 2.1 Slovenska Bistrica...................................................................................................... 7 2.2 Brinje.......................................................................................................................... 8 2.3 Kaj pravijo naši sošolci?............................................................................................. 9 2.4 Turistični proizvod: KDO, KOMU, KAJ, KDAJ ........ Napaka! Zaznamek ni definiran. 2.5 Izvedba srečanja ...................................................................................................... 16 2.6 Trženje ..................................................................................................................... 17 2.7 Na tržnici .................................................................................................................. 18 3 SKLEP............................................................................................................................ 19 VIRI IN LITERATURA ....................................................................................................... 20 4 1 UVOD Na nekem športnem dnevu smo se ustavili na Brinju, kjer smo si odpočili in si nabrali novih moči za nadaljevanje pohoda. Učiteljica nam je povedala, da je tu dom veteranov. Pod domom pa se nahaja skladišče, ki je bilo v uporabi že takoj po 2. svetovni vojni. Veliko vprašanj se je porajalo v naših glavah in ker nanje ni bilo tako lahko dobiti odgovorov, smo se pri turističnem krožku dogovorili, da bomo letos raziskali nekaj tega dela zgodovine našega kraja Slovenska Bistrica. Ugotavljamo, da se mladi manj zanimajo za zgodovino – bodisi nacionalno kot krajevno. Naučijo se nujnih podatkov, ki jim jih nudi šolski program, koliko poglobljeno se bo posameznik česa lotil, je pa seveda odvisno od njega samega. Mladi danes se zelo razlikujejo od mladih nekoč, od starejše generacije. Želijo si drugačnih stvari kot njihovi starši. Predvsem želijo pripadati, čutiti pripadnost. Le-to pa lahko razvijamo na različne načine. Čutiti pripadnost narodu je dandanes že skoraj mit. Zavedati se pomembnosti lastne zgodovine in kulture tudi. Evropa nas spodbuja k iskanju in razglašanju svoje identitete, k poudarjanju našega prostora na svetu. Želimo si biti razpoznavni, ampak ali naredimo za to zadosti? V domačem kraju je za mlade veliko možnosti za preživljanje prostega časa. Odločili smo se, da poiščemo možnost za druženje v povezavi z zgodovino. Tudi sami slabo poznamo zgodovino Slovenske Bistrice, zlasti poglavja novejše zgodovine po 2. svetovni vojni. Dobra priložnost se je pojavila, da smo lahko združili zabavno z učenjem in izkoristili smo jo. Včasih so v šolah dajali velik poudarek na razvijanje občutka pripadnosti, pomembnosti naše države tudi s tem, da so morali učenci dokaj podrobno poznati dogajanja, ki so pripeljala do svobodne države. Starši so nam povedali, koliko so se o tem v šoli pogovarjali in kako je takrat bilo. Poznali so pesmi o domovini, svobodi, bili so pionirčki in poznali pomembne bitke za svobodo. Danes tega ni več in otroci nismo več seznanjeni s tem tako pomembnim delom naše nacionalne zgodovine. Vemo, da živimo v svobodni, neodvisni državi, a kaj je nasprotje tega, tega se ne zavedamo. Vsaj ne tako podrobno. To smo ugotovili tudi z anketnim vprašalnikom v 5. in 6. razredih naše šole. Vsi so se strinjali, da bi radi spoznavali zgodovino na 5 zanimiv način, z druženjem. Tako smo se lotili iskanja rešitev zabave, druženja in učenja. Naslov letošnje turistične naloge je nastal z viharjenjem možganov. Všeč mi je, všeč mi je … »Ful« mi je všeč! Bistrica nam je vsem všeč, saj je naš domači kraj, kjer preživljamo večino časa. Bistrica je tudi »kul«, saj v njej živimo mi, torej: VŠEČ MI JE FUL, KER JE V BISTR'CI KUL. Zavedamo se, da je del občutka pripadnosti narodu tudi jezik. Naš jezik je zelo lep. Želimo spodbujati narodno identiteto s tem, da se pravilno slovensko izražamo, a včasih se z besedami tudi malo poigramo, kar smo storili z našim naslovom. 6 2 VŠEČ MI JE FUL, KER JE V BISTR'CI KUL! 2.1 Slovenska Bistrica Trg svobode Trg svobode je glavni trg Slovenske. Zavzema cerkev Marije sedmih žalosti z minoritskim samostanom, rotovžem, nekdanjim mestnim dvorcem, nekdanjim hotelom Beograd. Celoten trg je zavarovan kot primer stare mestne trške arhitekture. 7 Grad Med znamenitosti v mestu Slovenska Bistrica spada tudi grad z grajskim parkom. Park je nastal v drugi polovici 16. stoletja. Na gradu kroži tudi stara grajska legenda o Beli dami, ki jo bodo obiskovalci lahko slišali na našem srečanju. 2.2 Brinje V Spodnji Novi vasi se nahaja dom veteranov, veteranski center, Brinje. Ime je sicer dobilo zaradi vetra, ki tam brije, a so veterani v okolici doma vseeno posadili brinje. Na Brinju je torej dom veteranov, bivša stražarnica, ki so jo obnovili, uredili so gozd in postavili ograjo. Pod domom je tudi skladišče, ki je povezano z bistriško vojašnico. Po 2. svetovni vojni je bilo tod shranjeno strelivo, kasneje pa so ga prenesli v nov kompleks na Zgornji Ložnici. Za domom je tudi nadstrešnica, ki je primerna za prirejanje piknikov. Tam je krušna peč in velik prostor, namenjen druženju. Desno od 8 doma je spomenik, ki predstavlja negovanje in prenašanje svetlih tradicij slovenskega naroda na mladi rod. Ko smo obiskali Brinje, in so nas veterani zelo lepo sprejeli ter nam Brinje predstavili, smo se začudili, kakšne možnosti za turizem tukaj imajo. Nekatere so že izvedljive, na primer pikniki in sprehodi v naravi, nekatere so pa še v povojih, v načrtovanju. V prihodnje bi na Brinju radi razširili ponudbo za osnovne šole, zato želijo z njimi še bolj okrepiti sodelovanje. Možnosti, ki bi jih lahko šole izkoristile, so: - bivanje v naravi, - gozdna učna pot z ureditvijo gozdnih jeder, - razstava na prostem, - multimedjska učilnica. Poleg tega vidijo uporabnost Brinja tudi še za: - avtokamp, - prenočišča, ki bi se jih lahko uporabljalo tudi v slučaju nesreč. 2.3 Kaj pravijo naši sošolci? Med učenci 5. in 6. razreda smo opravili anketo, saj nas je zanimalo, kaj oni menijo o povezavi mladi - zgodovina kraja. Sodelovalo je 89 učencev. Postavili smo jim štiri vprašanja z danimi možnostmi. Rezultate ankete smo prikazali s tortnimi diagrami. 1. Ali dobro poznaš zgodovino našega kraja? 9 2. Ali bi rad/a kaj več izvedel/a o zgodovini našega kraja? Ugotovili smo, da učenci že imajo neko vedenje o zgodovini svojega kraja (v prvem diagramu lahko vidimo, da je velik del anketirancev menilo, da le delno pozna zgodovino svojega kraja), a bi jih večina rada izvedela še več o njej, kar lahko razberemo iz drugega diagrama. 3. Če te zgodovina kraja zanima, na kakšen način bi jo rad spoznal? Pri 3. vprašanju smo bili nekoliko nerodni, ko smo ga sestavljali, saj bi morali sošolcem bolj podrobno obrazložiti, da bi zgodovino svojega kraja lahko spoznavali tudi drugače kot s knjigami ali z internetom. Vseeno so nam nakazali, da pa jih zanima spoznavanje zgodovine na drugačen način, kar bomo s pridom uporabili v naši nalogi. 10 4. Ker mladi radi prosti čas preživljamo na zanimive načine, kaj predlagaš, da bi ponudili mladim iz drugega kraja, ki bi prišli obiskat Slov. Bistrico? Lahko obkrožiš več odgovorov. S pomočjo anketnega vprašalnika smo se tudi odločili, kaj bomo našim obiskovalcem ponudili – športne igre in lov na zaklad, ti možnosti sta tudi dobili največ glasov. 2.4 Turistični proizvod: KDO, KOMU, KAJ, KDAJ Na podlagi ankete in idej, ki smo jih oblikovali z viharjenjem možganov, smo si zamislili, da bi mladim obiskovalcem Slovenske Bistrice ponudili malo drugačno spoznavanje našega kraja: 1. Sprehod po Slovenski Bistrici do Brinja in ogled znamenitosti 2. Predstavitev Brinja – skladišče, dom veteranov, spomenik 3. Lov na skriti zaklad 4. Šaljive štafetne igre in športne igre 5. Druženje ob tabornem ognju V letošnjem turističnem krožku smo učenci 6. razreda in zato smo se odločili, da bo naš turistični proizvod namenjen predvsem obiskovalcem naših let, se pravi mladostnikom starim 10 ali 11 let. Ponudili jim bomo dan, kjer se bodo lahko družili z nami in spoznavali naš domač kraj. Našo idejo bi lahko spremenili tudi v dan dejavnosti in jo ponudili slovenskim šolarjem. Za izvedbo takšnega dne je nujno potrebno lepo vreme, zato smo se odločili, da bi ga izvedli v pomladanskih mesecih, ko še ni prevroče, se pravi v aprilu ali maju. Najlaže bi bilo takšen dan izpeljati v soboto, ko imamo vsi največ časa na razpolago. 11 Se pravi, dan druženja s slovenskimi vrstniki v Slovenski Bistrici in na Brinju bomo izvedli v soboto, 12. maja 2012. Najprej bomo na druženje povabili okoliške šole. Najprej smo se obrnili na RIC Slovenska Bistrica, kjer smo se pozanimali o znamenitostih Slovenske Bistrice, ki jih oni ponujajo. Vsi smo se strinjali, da bomo v naš sprehod vključili grad s parkom in gabrovim drevoredom, potem bomo vključili tudi znano cerkev Marije sedem žalosti in Trg svobode s spomenikom. Sprehod se nadaljuje do Brinja, kjer bo potekalo naše druženje. Za predstavitev na Brinju smo za pomoč prosili g. Kukoviča, ki bo našim obiskovalcem predstavil ta del našega domačega kraja in njegovo zgodovino. LOV NA SKRITI ZAKLAD Začetek lova bo pred skladiščem. Skupini obiskovalcev bomo predali ovojnico z navodili in mapo, kamor bodo morali vstavljati vse rešitve nalog. 1. Ovojnica z navodili: Pred vami je pot, kjer poteka lov na skriti zaklad. Lov ima 6 nalog, ki jih morate rešiti, da pridete do skritega zaklada. Vse skupaj se začne s tole ovojnico. Na levi strani skladišča morate poiskati zastavo Slovenske Bistrice. Pod njo se nahajajo nadaljnja navodila. 12 2. naloga Poiščite grb Slovenske Bistrice in ga pobarvajte. Prilepite ga na zastavo ter jo vzemite s seboj. Naredite 15 korakov levo mimo skladišča in se ustavite pred najvišjim drevesom. 3. naloga V dani prostor natančno narišite drevesni list. Ko zaključite, zažvižgajte. 4. naloga Rešite vislice. Ko najdete rešitev, zapišite legendo o tej osebi in zapišite, s katero bistriško znamenitostjo je povezana. ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ Sredi parka stoji, na njej človek sedi in se smeji. 5. naloga Rešitev te uganke vas popelje do naslednje naloge. 13 Iz papirja zgubajte vsak svojo titovko. Sledite navodilom. Nato jo še pobarvajte. Najdite drugi del pionirčkove opreme (obrnite se proti domu veteranov in glejte navzgor). 6. naloga Poiščite podatke o domu veteranov in zapišite povzetek. Potem popijte čaj in rešite nalogo. 7. naloga Najdite mesto, ki je označeno na načrtu, tam vas čaka presenečenje. Z reševanjem nalog bodo tekmovalci počasi napredovali po sprehajalni poti v Brinju. Na 4. postaji bo obiskovalce čakal Jan, ki jim bo predstavil nalogo z vislicami ter jo pomagal reševati. Navodila za delo pri 5. nalogi bodo učenci našli na klopci, ki je tudi rešitev uganke. Na 6. postaji bo Nika skuhala čaj in pod eno skodelico nastavila kuverto s sestavljanko načrta Brinja, na kateri bo označeno mesto, kamor se bodo otroci napotili naprej. Na 7. postaji (pri spomeniku) bo skrito presenečenje – bon za družinsko pico za obiskovalce. 14 ŠALJIVE ŠTAFETNE IGRE in ŠPORTNE IGRE Naši obiskovalci se bodo nato zabavali na šaljivih štafetnih igrah, ki jih bosta vodili Ana in Eva. Razdelili jih bomo v skupine po 6 in vse skupine bodo na koncu dobile medaljo za sodelovanje. Kdor bo imel po šaljivih štafetnih igrah še energije za športno udejstvovanje, se bo lahko pomeril v nogometu, odbojki ali igri med dvema ognjema. Ostali pomagajo pri pripravi tabornega ognja. 1. igra: PLES V PARIH Z BALONOM MED HRBTOMA Po dva tekmovalca iz skupine morata premagati razdaljo okoli ovire tako, da se obrneta s hrbtoma eden proti drugemu in si vmes namestita balon. Če balon pade na tla, se morata tekmovalca vrniti na začetek. 2. igra: PRENESI ŽOGICO ZA NAMIZNI TENIS Vsak tekmovalec mora prenesti žogico na žlici okoli ovire tako, da le-ta ne pade na tla. Če žogica pade na tla, se mora vrniti na začetek in začeti znova. 15 3. igra: PLES V PARIH Z ZVEZANIMI NOGAMI Vsak par mora premagati razdaljo okoli ovire z zvezanimi nogami. Če tekmovalca padeta, se morata vrniti na začetek. 4. igra: HOKEJ NA TRAVI S palico za hokej mora tekmovalec porivati balon okoli ovire. 5. igra: SOLO PLES S PLASTENKO Vsak tekmovalec mora poskakovati do ovire in nazaj s plastenko med nogami. Ko pride do sotekmovalca, mu mora predati plastenko med noge brez pomoči rok. 6. igra: ZADENI TARČO Vsak tekmovalec dobi balon napolnjen z vodo. Neža ga trikrat zavrti okoli njegove osi in nato mora tekmovalec zadeti tarčo. DRUŽENJE OB TABORNEM OGNJU Priprava tabornega ognja in peka krompirja. Petje pesmi in igranje taborniških iger vodi Jan. Če bo možno, nam lahko člani doma prikažejo tudi peko kruha v krušni peči, ki se nahaja na prostoru, namenjenem druženju. 2.5 Izvedba srečanja Srečanje bomo vodili učenci turističnega krožka ob pomoči g. Kukoviča za predstavitev Brinja. 16 2.6 Trženje Naše srečanje bomo najprej predstavili na šolski spletni strani. Poleg seminarske naloge bomo naredili tudi povezavo do vabila na druženje. Vabilo bomo poslali okoliškim šolam in jih povabili na druženje z nami. Srečanje bomo promovirali tudi na Srečanju turističnih podmladkov, ki se vsako leto odvija na srednji šoli v Slovenski Bistrici in na Šarhovem pohodu po poteh Pohorskega bataljona, 28. 4. 2012. V mesecu marcu bo na Radiu Maribor oddaja, kjer se bomo predstavili z našo idejo. Intervjuval nas bo novinar Anton Petelinšek. 17 VABILO Dragi osnovnošolci! Vabimo vas na srečanje z nami, z učenci OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica. Odločili smo se, da bomo združili zabavno z učenjem in pripravili nekaj dejavnosti: - Sprehod in spoznavanje znamenitosti Slovenske Bistrice, - Ogled Brinja, - Lov na skriti zaklad - Šaljive štafetne igre in športne igre - Druženje ob tabornem ognju s peko krompirja. Pridite pred OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica v soboto, 12. 5. 2012, ob 11. uri. Člani turističnega krožka OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 2.7 Na tržnici Na predstavitvi naše ideje bomo sodelovali vsi učenci. Ker bomo predstavljali čas, ki se ga marsikdo še spomni, mladi pa ga ne poznajo več, se bomo oblekli v pionirčke in vabili obiskovalce na naš prostor. Na stojnici bo tudi Mlada Slovenija, deklica, ki predstavlja prihodnost. Stojnico bomo uredili z našim logotipom, okrasili s fotografijami in reklamnim materialom in simboličnimi darilci. Na stojnici si bodo lahko obiskovalci izdelali titovko in se preizkusili v zabavnih nalogah. Kdor bo pravilno odgovoril na vprašanja, bo prejel simbolično nagrado. Če nam bo uspelo, bomo prinesli s seboj tudi kruh iz krušne peči. 18 3 SKLEP Z našo nalogo smo želeli mlade spodbuditi predvsem k druženju, zabavanju, spoznavanju in oživljanju dogodkov iz preteklosti. Ko smo nalogo pripravljali, smo ugotovili, da bi se še sami z veseljem udeležili našega druženja kot turisti, kljub temu da smo sami sestavljali naloge, bi se radi preizkusili v njih. To pomeni, da bo tudi naše vrstnike privabila pestrost dejavnosti, ki smo jih za njih pripravili in nas bodo želeli obiskati. Pri pripravi naloge smo za nekaj časa spoznali in se poglobili v delo turističnih delavcev. Za vsako stvar, tudi za naše šolsko delo, se moramo potruditi, vložiti veliko energije in časa. Naučili smo se nekaj o zgodovini našega kraja, o žrtvah ljudi in o pomenu le-teh. Delali smo skupaj in se spoznavali izven šolskih klopi. Pridobili smo si kar nekaj izkušenj, ki nam bodo v življenju prišle prav: raziskovanje, propagiranje, razstavljanje. Vsekakor bi s svojo idejo lahko privabili svoje vrstnike k nam v goste, lahko bi jo tudi razširili. Lahko bi k ponudbi za to srečanje dodali še značilne jedi, ki bi si jih obiskovalci sami pripravljali. Lahko bi v Brinju organizirali predstavo značilnih Tomšičevih pravljic, ki jih marsikdo izven našega prostora ne pozna. Pri tem bi lahko njegovi liki zaživeli na prostem in pripovedovali svoje zgodbe. Idej je veliko, a sami vsega tega ne bi mogli izvesti, zato bi potrebovali veliko pomoči. Veseli smo, da smo je tudi veliko dobili. 19 VIRI IN LITERATURA http://www.anthropos.si/anthropos/2007/3_4/22_petkovic.pdf (januar, 2012) http://www.anthropos.si/anthropos/2007/3_4/12_kunaver.pdf (januar, 2012) Bistriški zbornik III. Curk J., (1968) Ozemlje slovenjebistriške občine. Ljubljana Gradišnik, S. (2006). Slovenska Bistrica: moje mesto. Slovenska Bistrica: Zavod za kulturo Slovenska Bistrica 20
© Copyright 2024