1. No category

Mineralogij a
za nižje razrede srednjih š
in za enake zavode .
Spisa l
,.
D K. Hinterlechner ,
hr . ci,olo .=,ketja cliza,oc
Dunaju .
V besedilo e vtisnjenih 78 slik .
uèno knjigo prip u g,'èena z vis . ukazom . kr . ministrstva za bogoèastj e
in na-uk z cine 8. decembra 1908, stev . 42943 .
Cena -vezani knjigi K 1 .90 h .
V Ljubljani .
Zalotil
Lavoslav
1903 .
Schwentner.
Natisnil A. Slatnar v Kamniku .
Uvod .
P rijel)a dolžnost mi jo na telil mostu izreči iskren o
zahvalo gospodu d r . Fr . Vidicu, ki mo jo izdatno podpiral s tem, da mi jo pregledal v jozikovuom oziru rokopi s
in mi tudi pomagat popravljati tiskovne polo .
Slike 2, 8, 18, 27, 29, 30, 32, 43, 44, 46, 4 - 63, 68 ,
70, 73 in 76 so iz dr . G. Ficko rj e v e knjige : ,, Leitfado n
der Minoralogie fur die dritte Klasse der Gymnasion ." Dnna.j .
F. Douti (-k e 1900. Slike 74 in 75 so pa iz prof. E. Weillschenkovih : .,( ;rundzuo.e CTesteinskundo Flerder 1902 .
Froil)uro. .
Na Dunaju,
meseca novembra 1902 .
D . I~l~terle~h~er
Popravka :
Obrni sliki
za 180" .
Prvi de l
Opis najznamenitejših rudnin .
Kamena sol, kuhinjska sol ali sl.ankamen (das
Steinsalz ali das Koehsalz) se imenuje v navadnem življenj u
kratko sol . V naravi ima ali obliko kock e
ali se pa nahaja v nepravilnih kosih .
Kocka ima 6 kvadratnih ploskev, 12 robo v
in 8 oglov (glej sliko l .) . Po dve ploskvi in po -1
robovi so vzporedni . V vsakem oglu se stikajo tr i
plosk-ve .
Pravilne like kamene soli kakor tud i
Slika 1 .
vsake druge rudnine, ki so ome en i
j
z ravnimi, gladkimi in narav ni n i (ne umetno narejenim i
ploskvami, imenuj eno kristale l ) (Kristali) . Kameno sol,
ki nima oblike kristala, imenujemo gruéavo (deri)) .
1. poskus . Vrzimo v čisto vodo troho kamene soli . Sol izgineva ;
raztaplja s e (last sich) v vodi . .oko nadaljnjemo to ravnanje toliko časa ,
da pride na 100 delov vode 36 delov kamene soli, vidimo, da se na nov o
dodana sol ne raztopi več .
Vodo, v kateri, smo raztopili kamene soli, imenujemo slanico ( Kochsa'lzlosung, Salzsole), ker ima slan okus . O slanici ,
v kateri ne moremo več raztopiti kamene soli, pravimo, da j e
z njo nasičena (ges~ttigt) .
2. poskus . Nasičeno slanico postavimo na prepih ali na solnce, d a
polagoma izhlapeva (verdunstet) . V razmerno kratkem času se napravi
na dnu posode skorja . Na njej spoznamo bodisi z golim očesom bodisi z
lupo brezbarvne, prozorne, kakor steklo svetle kristale .
Ti, na skupni podstavi vzrasli kristali se stikajo več al i
manj med seboj in tvorijo kristalno skupino, katero imenujem o
k op u č o ali d r u z o (die Kristalldruse, glej sliko 2 .).
(r~stallos (grs .) = led, vsi kakor led prozorni dragi kamni .
1
3. poskus . Nasičeno slanico segrevajmo dalje časa, da zavre in s e
naglo izpari . V teni primeru ne dobimo večjih razvitih kristalov, pač p a
nepravilen kos kamene soli, ki sestoji iz večjih ali manjših zrn .
Vsled hitrega izparivanja se izločava mnogo majhnih kristalov . Ti kristali ne morejo rasti pravilno, ker so drug drugemu v razvoju na potu . Razvijajo se pa vendar v vse tri smer i
Slika 2 . Kamena sol (po Fickerju) .
skoro enako in dobé vsled tega nepravilno, zrnom podobno obliko .
Tako kameno sol imenujemo zrnato (ktrniges Steinsalz) .
Ce se ovirajo ti majhni kristali med seboj le v dveh
smereh, a v tretjo rastejo prosto, tedaj so podobni proton i
(stebelcem) ali vlaknom in tvorijo protasto (steno.eliges) al i
vlaknato (faseriges Steinsalz) kameno sol .
Pogosto pa sestoji kos kamene soli iz tako drobnih zrn ,
da jih ne moremo razločiti z golim očesom . Taka kamena so l
je jedrnata (dicht) .
Zrnate, protaste, vlaknate in jedrnate različke (Varieteton )
imenujemo splošno kristalasto kameno sol (kristallinische s
Steinsalz) .
O zrnati, protasti, vlaknati ali jedrnati kameni soli pravimo tudi, da je zrnatega, protastega, vlaknatega ali jedinateg a
zloga (das GefLige, die Struktur) .
4. poskus . Nastavimo na kocko kamene soli, vzporedno s kak o
ploskvijo nož in udarimo po njem . Z nožem r a z k o l j e m o (spalten) kocko
3
na dva dela, ki ju imenujemo razkolk a (Spaltungsformen) . Razkolk a
sta tudi omejena s šestimi ravnimi in gladkimi ploskvami . Od teh j e
5 prvotnih, ena je pa umetna . Umetno narejeno ploskev imenujemo raz k o l i no (die Spaltfl~che) .
Zato porečemo, da je kamena sol prav lahko razkolna, ali, da se dá prav lahko klati vzporedno s kockinimi ploskvami .
Kakor pri kameni soli tako so podobni razkolki tudi pri
nekaterih drugih rudninah kristalom, a vendar niso kristali.
5. p o s k u s . Ravno, gladko kockino ploskev razimo (ritzen) z nože m
ali žebljem ter jo poskusimo raziti tudi z nohtom . Nož ali žebelj razita kameno sol, ne pa nohet . Zato pravimo, da je kamena sol mečja od prvih, a
trša nego nohet.
Silo, s katero se kaka rudnina upira osti, ki j o
hoče raziti ali ogrebsti, imenujemo njeno trdoto (H~rte ,
H~rtegrad) . Da določimo rudnini trdoto, jo primeljamo z drugimi znanimi rudnina-mi, ki ne izpreminjajo svoje trdote . V ta
namen je sestavil avstrijski mineralog M o h s 10 rudnin, izme d
katerih ima vsaka poznejša večjo trdoto . Vseh deset rudni n
skupaj imenujemo trdotno lestvico (H~rteskala ). V te j
lestvici zavzema kamena sol drugo mesto, velja teda j
'za primer druge trdotne stopnje (piši : t.
2).
Prozorna kocka kamene soli, ki ima po l cm dolge robove ,
(l cm 3 ), tehta 2 .1 g.
Ker tehta l cm 3 čiste vode pri + 4 ° C l. g, zato je kamena sol 2 . 1 krat težja od vode .
Težo l cm 3 kakega telesa hnenujemo njegovo svojstven o
ali specifično') težo (Ogon- ali spezifisches Gewieht) ; število pa, ki pove, kolikokrat se nahaja v teži kakega telesa tež a
iste množine vode, imenujemo njegovo gostoto (Diehte). Spee .
teža kamene soli je tedaj 2 . 1 g, njena gostota je pa 2-1 . -6. p o s k u s . Položimo troho povsem suhe kamene soli na kak vlaže n
prostor.
V kratkem opazimo, da vlači kamena sd'l vlago na-se, d a
se zmoči in končno raztopi .
Cista kamena sol je brez bar-ve ali bela . Po raznih prirnesih pa dobiva različne barve, kakor : rdečo, rjavo, umazano
sivo, včasih tudi modro ali zeleno .
specificus (lat.)
svojstven .
4
)o s k o s. ,Stolčimo kosček kamene soli ali podr gnimo z njo p o
raskavi porcelanasti ploščici .
V vsakem primeru dobimo naposled belkast prah, če tud i
vzamemo kos kamene soli kakršne koli barve . Kamena sol j e
v razi (Strich) belkasta, samosvoje ali svojstvene barv e
(Eio'enfarbe) nuna, pač pa je dostikrat obarvana (gef~rbt) .
V ognju poca (knistert) kamena sol in se razprši (zel .knistert), deloma se stali (schmilzt) in izpariva (verckt n)n )
ter pormneni brezbarvni plm-nen vinskega cveta .
Ker porumeni izmed prvin le natrij Na) vsak brezbarven plamen ,
vidimo, da sestoji kamena sol clelonia iz njega ,
8 . poskus . Segrevajmo zmes kamene soli, rjavega umi novc a
(Mn 02 ) in razredčene žveplene kisline H, SO4 } . Pri tem poskusu se razvij a
plin, ki ga imenujemo klor (C1) .
Kamena sol sestoji tedaj iz klora in natrija {natrije v
klorid, klornatrij ; Na Cl}.
Kamena sol se nahaja čista ali je pa onečiščena z ilovic o
in raznimi rudninami .
Kristalovana kamena sol se nahaja često na takih me I, kjer je voda raztopila: v solnih skladih (SQlzschiehten )
kamene soli, a je pozneje, izhlapela . V glini se dobé včasih
popolni, lepi kristali . Kamena sol se pa nahaja kristalovan a
tuintam tudi na ognjenikih, kakor na Vezuvu pri. Neapolu .
Vrhove takih gora je videti radi tega od časa do časa, kako r
bi jih bil pobelil sneg . V stepah okoli hIvalinskega jezera pri-cvete kamena sol ob suhem vremenu iz tal.
G r u č a v a kamena sol tvori glavni del mogočnih sklado v
in debelih gred (G~nge) v različnih krajih, kakor v Vjelički ,
Bohniji in pri Kaluži v Galiciji, pri lschlu in Ilallstattu na Gorenjem Avstrijskem, pri HaLleinu na Solnograškem, Hallu n a
Tirolskem, pri Ausseeu na Stajerskem, pri Tordi in Vizakni n a
Erdeljskem, pri Cardoni (Kárdoni) na panskem
'
(180 m visoka ,
ledi-liku podobna skala) in severno od Penčaba v Aziji .
Kamene soli je slednjič dobiti tudi raztopljene v vodi .
Velike množine se dobe v morju . v nekaterih jezerih (Mrtvo ,
molje, Kaspijsko in Eltonsko jezero), v (vodah) rudnicah (Mineralw~sser) in v toplicah (-warme und heif3e Quellen Thermen)_
lzvečine so nahaja tudi v naših navadnih (sladkih) -vodah ; t u
pa le v tako mali množini, da jo po okusu ni moči spoznati .
Kamono sol dobivamo na različno naèino .
je čista, kakor v Galiciji in na Erdeljskem, se lomi kakor vsak o
drugo kamenje ; kjer je pa, kakor v alpskih kronovinah, ~čiščena, ločim o
jo najpreje od primesi .
V ta namen izkopljejo na pripravnih krajih jame (Sinkwerke) . T e
-napolnijo z vodo, v kateri se raztopi kamena sol . Neraztopne primesi se,
Mika ' . Solovarska kradi .
sesedejo na dnu . Kedar je -voda, raztopila dovolj soli, napeljejo slanic o
v solovarnicc (Salzsiederei, Sudhiitte), kjer se izpariva voda v -veliki h
ponvah . Na, dnu ostane pri tem ravnanju naposled čista bela sol . To so l
imenujemo radi lega varjeno sol (Sudsalz) . Da se prihrani kar najve č
goriva, napeljejo slanico, prodno poteče v kotel, na veliko skladalnico vejevj a
(Astwcrk) ; to imenujejo solovarko ' krado (Gradierwerk, glej sliko 3 .) . N a
njej so izpari kolikor moči vode, da postaja slanica gostejša in na soli bogatejša .
V toplih pokrajinah, kakor v našem Primorju, napolnijo z morsk o
vodo plitve gredice (Salzg~rten, glej sliko 4 .), ter prepusté izhlapevanj e
solncu . Zadnje ostanke naluščene morske -vode odtočijo, ker so onečiščen i
po nekaterih drugih nerabnih soleh, ter pusté, da se iztočena (ausgeschieden )
w
o
sol še posuši . Takó dobljeno kameno sol, ki se običajno rabi v Primorju i n
na Kranj kem, imenujemo morsko sol (das Seesalz), opisane naprave p a
solin e (Salinen) . -- Iz morske vode se izločajo kristali kamene soli tudi ,
ako zmrzuje. Tako dobivajo kameno sol v severnih mrzlih pokrajinah .
Uporaba. Kamena sol izmed najpoti-ebnejših rudnin .
Z njo zacinjamo vsa naša jedila, varujemo meso in ribe - več
časa gnilobe, pokladamo jo domačim živalih kakor tudi divja čini. Sol rabimo dalje kakor gnojilo ter za izdelovanje sod
mila in stekla. Ponekodi potresejo kameno sol po zimi n a
kolovoz cestnih železnic, da tam sneg hitreje skopni .
2. Jédavee ali fluorit i ) (der Flufispat ali Fluorit) s e
dobi kristalovan ali pa crruéav in je potem zrnatega ali vlak natega zloga .
Kristali, ki so pogosto zbrani v «)pu+e imajo navadn o
obliko kocke . Veasih so jim pa ogli kako r
otopljeni ali kakor odbiti . Mesto oglov imaj o
potem ti liki pravilne trikotne ploskve ((dej
o v sliki 5 . .
Vsaki fluoritovi kocki odkoljemo lahk o
vseh 8 oglov ter naredimo koneno iz kock e
telo, ki je omejeno le od 8 pravilnih trikotni h
Slika 5 .
ploskev. Ta lik imenujemo o s m e . ee al i
o k t a e d e r (glej sliki 6 . in 7.) Kristalne podobe, ki kažej o
le istoimenske ploskve, kakor kocka ali osmerec, imenujem o
en o t e rn e (einfaehe Kristallformon ) : Nasprotno zovemo like ,
ki nihajo samih istoimenskih ploskev, kombinacije (Kombinationen) . V sliki 5 . vidhno kombinacijo kocke z osmercem .
Jedavec je vzporedno z oktaedrovimi ploskvami zelo razkolen .
Slika 6 .
Slika 7 .
Trši je nego kamena sol, a Inečji nego mehko železo . V trdotn i
lestvici je znak- 4. trd . stopnje . Od vode je škrat težji . Sijaj a
je steklenega -ter pogosto kakor malo tolščenega . Barve nima
fluorit je dobil, ker ima v sebi prvino f u o r .
svoje, radi tega jc véasih brezbarven, Največkrat pa rumen, zele n
ali višnjev, vijoličast, včasih celo rdeč . Raza je vedno bela .
Nekateri fluoritovi kristali kažejo, če jih opazujemo prot i
svetlobi in od svetlobe, prav različne barve (lepo zeleno in vijoličasto) . Ker so ta pojav opazovali njprej na fluoritu, zat o
ga imenujemo fluorescenco ( die Fhwreseenz ) .
L poskus .
železni ploščici .
Razgrejmo nekaj jedavèevega prahu na platinovi al i
V temi vidimo, da se fluorit pri tem ravnanj(' sveti . Ta
pojav opazujemo v temi tudi na fosforovih kapicah pri vžigalicah . Zato ga -imenujemo fosforescenco (dic Phospl'oreseen z
2 . p o s k u s . Razgrejmo zmes jedavčevega prahu in žveplene kislin e
(H 9 SO4 ) v svinčeni ali platinski posodi . Pri tem razkroji žveplena kislin a
jedavec in se razvija neka rezna in kiselasto dišeča para, ki se imenuj e
fluorovodik ali fluorovodikova kislina (D:IuBsure ali Fluorwasserstoffs~ure) FH . — Poleg te kisline se dela še kalcijev sulfat ali žveplenokisli kalcij (CaSO4) .
Fluorit sestoji tedaj iz F in Ca (Ca F .
(( la F2
H, SO 4
Ca Š0 4 ± 2 HF). Fluorovodik je hu strip . Zato mo-
ramo biti jako oprezni pri opisanem poskusu !
Namažimo stekleno ploščico z voskom ter napišimo potem s konic o
kaj nanj, da se vidi golo steklo . S to ploščo pokrijmo potem posodo, v koj i
se razvija fluorovodikova kislina . V kakih 2 minutah razjé ta kislina stekl o
na obraženih mestih . Ako obrišemo potem vosek, se pokaže na steklu, ka r
smo napisali preje na vosek . Na tem poskusu temelji vse postopanje, è e
pišemo ali rišemo na steklo. Kadar učinkuje fluorovodikova kislina n a
steklo, se dela iz kremikovega ch-okisa (SiO,) plinast kremiko v fluori d
(Silieiurnfluorid, Si F 4 ) in voda (H, O) . (Si O, + 4FH = Si F, + 211 2 O) . —
V Avstriji se dobiva fluorit v lepih in velikih kristalih n a
Ceškem.
Uporaba. Iz njega izdelujejo fluorovodik, ki razjed a
steklo ; od tod njegovo ime j edavee . Lepo barvani kosi služij o
v izdelovanje raznega lišpa, zrnate kose pa mešajo z železnimi ,
bakrenimi in srebrnimi rudami, da se hitreje talijo .
3, Apatit') kristah'je najčešče v šestostranih prizma h
lej sliki S. in 9 .) . Ker so te prizme pogosto kratke, so lik i
navadno ploščasto razviti . V trdotni lestvici j e apatit zna k
5. trdotne stopnje . Kemijsko je sestavljen iz Ca, P, F ,
in O. Po vseh drugih lastnostih je mono podoben jedavca i n
') apatáo (grš .) = varam .
nekaterim drug llll rudninam, s katerimi so ga pogosto zamenja vali. Radi teh pogostih prevar je dobil sedanje svoje ime apatit.
Zelenkasti njegovi kristali so imenujojo s p árgovoe (dot i
Spargelstein) .
Avstriji ga je dobiti v Sehlaggenwaldu na Coškein in
ponekod na Solnograškem ter na Tirolskelll .
slika 9 .
Slika 8 . Apatit (po Fiekevju) .
Uporaba. Ker hna v sebi prvino fosfor, služi v izdelovanje umetnega gnojila .
4. Kalijev solitar (der Kaliumsalpoter) so dola v mal i
množini na straniščih, v hlevih, na gnojiščih in v nečistih ,
vlu'nih stanovališčih . Na Ogrskem, v Vzhodn i
Indiji in Aragoniji se pokrijejo vselej prot i
jeseni v nekaterih krajih z njim tla . Na otoku
Cejlonu in v Kalabriji so ga našli v podzemski h
jamah na stenah .
Solitar je trd kakor kamena sol (t . –:--. 2),
spec. t. 1 . 9 g, okusa je slanega, ki obene m
hladi, brezbarven plamen pobarva vijoličasto.
Lahko se tali, a na žarečem oglju živo razpokno .
V vodi se rad topi, in sicer v gorki vodi mnog o
Slika 10 .
lažje nego v mrzli . l dol solitarja se raztopi pri bližno v 8 delih mrzle vode (pri 0 0 C) ; v gorki vodi (pri + 97 °
pa že v '/ 2 enega samega dela. Zato se dobé iz gorke raztopin o
pri ohlajenju velik , stebrasti, beli in prosojni kristali (O. sl. 10.),
10
.ki ne razpadejo na zraku, a tudi ne odvólgnejo (feucht werde n
Kemijski znak za kalijev solitar je K NO 3 (kalijev nitrat) .
Uporaba . Solitar služi v izdelovanje smodnika, ki sestavljen iz 75 delov solitarja, 12 delov žvepla in 13 delov oglja. Iz
njega proizvajajo tudi solitarno kislino (H NO 3, Salpeters~ure) .
5. Cilski ali natrijev solitar (der Natriumsalpeter) j e
navadno malo meèji od kalijevega solitarja, gostota pa mu j e
večja (= 2.3), zubelj porumeni (Na), v vodi_ se raztopi še lažj e
kakor kalijev solitar. Kemijski znak je Na NO 3 (natrijev nitrat) .
Uporaba . Ker odvolgne na vlažnem zraku, je neraben z a
proizvajanje smodnika . Iz čilskega solitarja izdelujejo kalijev
solitar (štev . 4. in sohtarno kislino, a služi trdi za umetn o
gnojilo .
6. Apnenec ali kalcit' (der Kalcit) tvori Cesto d r s t e v
(Kalkspat) imenovane kristale, ki so združeni jako pogosta v
kopu če . Nekatere apnenčeve tvorbe nas spominjajo po svoj i
obliki raznih urnetnin ali prirodnin . Zato imenujemo take like
splošno posnemke ( na chahmende Grestalten) in pri apnencu
posebej apnenčeve posnemke . Ponajyeč se pa nahaja apnene c
popolnoma gmčav ter kaže zrnat, jedrnat ali protast zlog . Te
tvorbe imenujemo v tej' knjicri a p n e n i k e (derbe Kalksteine) .
r
r
Slika 11 . Top romboeder . Slika 12 . Oster romboeder.
Slika 13 .
Izmed njegovih kristalnih likov je najvažnejši romboede r
(das Rhmnboeder ; glej sliki 11 . in 12 . ter kombinacijo romboedr a
in šestostrane prizme, slika 13 .). Romboeder je omejen kako r
kocka s šestimi ploskvami ter ima tudi 12 robov in 8 oglov.
Ce ga držimo pravilno v roki, ima zgoraj in spodaj po en ,
ogel (r,") ; ta dva ogla imenujemo (posebno) tudi r ó g l j a
I ) ealx (lat .) = apno .
1.1
Ioskve niso kvadrati, ampak rombi ; od teh so nagnjeni v pravilni romboedrovi legi 3 navzgor in 3 navzdol . Od vseh 1 2
robov je med seboj enakih vedno le po 6 . Zato razlikujem o
prvič : 6 obstranskih (o o), ki vežejo gori in doli gredoč 6
enakih obstranskih oglov, in drugič : 6 enakih, in sicer zgora j
tri in spodaj tri (r—o), ki vežejo obstranske ogle z rógljema .
Ako sta roglja ostrejša od ostalih šestih oglov, potem s e
hnenuje rmnboeder oster, ako sta topejša, pa top (glej slik i
11 . in 12.).
Apnenec ,je brezbarven ali pa kaže različne barve .
Slika 14.
Kristali docela čistega apnenca so brezbarvni in prozorni .
Skozi nje vidimo vsako reč', dvojno . Tak kalcit se imenuje zarad i
omenjene lastnosti d v olc m e e (Doppelspat, glej sliko 14 .).
l . poskus . Udarimo (ne prekrepko!) s kladivom po kakršnem kol i
apnenčevem kristalu, da se zdrobi v male drobce .
Ti drobci imajo gladke, svetle, biserno sijajne ploskve i n
romboedrsko obliko . Drstev se dá tedaj prav popolno al i
ahk o klati (ist sehr vollkmnmen spaltbar) vzporedno z
romboedrovimi ploskvami . Kameno sol obrazimo lahko z
apnencem ; ta se pa dá obrazili z jedavceni ali z žebljem i z
mehkega železa . V trdotni lestvici je apnenec prime r
tretje trdotne stopnje . Od vode je ?7 krat težji .
2 . poskus . Vrzimo kosček apnenca v vodo, drizg
čeno solno kislino .
pa v razred-
V vodi se apnenec ni?' ne meni v- ?'asu poskusa ; v solni kislini se pa razkraja s tako živahni m
šmom, da kislina (hipoma) vzkipi, kakor bi vrela .
V mehurčkih, (ki se delajo pri tem), uhaja (iz kisline) ogljikov -oki s
(C O,), kalcij se pa druži s klorom solne kisline v kalcijev klorid (Ca CI, ,
ki se raztopi v vodi . Ca CO 2, ± 211 Cl = Ca Cl, + CO,
H2O .
Kalcit je torej kalcijev karbonat ali ogljeki s
kalcij CaCO: : .
Ako razžarimo kosček apnenca pred puhalnico, se razkroji v ogljiko v
(I vok is (CO,) in kalcijev oksid (okis) (CaO) . Kalcijev oksid je bela al i
siva, prhka in jedka snov, ki se ne tali niti v najhujšem ognju in se ime nuje v navadnem življenju žgan o
apno (gebrannter Kalk al
. Žgano apno pridobivajo
ikal)
v
veliki množini v a p n éni e a h (Kalk ofen), kakršno nam kaže slika 15 .
Žgano apno se druži hlastno z
vodo, ki jo veže kemijsko . Pri tem
,w
se n a d i m l j e (bl*áht sich auf), se greje in razpade . Ca O H,0 =w
Ca H 2 O, .
Tako apno zovemo ug a š e n o
apno (gelosehter Kalk) . V kem .
oziral ga prištevamo k osnovani ,
ker pomodri rdeč lakmov papir,
Z zadostno množino vode ugašen o
žgano apno imenujemo a p n e n o
k a š o oziroma m l e k o (Kalkbrei
odnosno K .-mileh) . Ako se sesed e
apneno mleko, dobimo prozorn o
apneno vodo (Kalkwasser) .
do-vedemo apneni vodi nekolik o
ogljikovega dvokisa, se napravi v
njej bela o b o r n a (Niederschlag), ker je nastal kalcijev karbonat, k i
H2O.
neraztopen v čisti vodi . Cal1 2 02 ± CO2 = Ca CO: ,
Ako pa dovajamo še več ogljikovega dvokisa, se izčisti voda, ker j e
CaCO .) raztopen v vodi, ki ima v sebi CO, v obliki ogljikove kisline . Kako r
Hitro a izženemo s toploto CO 2 , se pokaže zopet bela oborina .
Apneno mleko rabi v navadnem življenju kakor belež t}, kaša pa ( s
peskom zmešana) kakor mort ali malta .
I ) Belež kakor tudi malta se izpremenita sčasoma zopet v apnenec .
Dokler se ni iz-vršila ta presnova, je nezdravo stanovati v novih stavba h
ali v novo pobeljenih prostorih .
1 3.
Pri apnencu razlikujemo naslednje različke :
l. Kristalovani apnenec se dobiva posebno na otok u
lsland jako lep in Čist kakor voda . Pri nas se nahaja v Idriji ,
v Pliberku, v Rablju in na Obilju. Docela čiste Ya rabimo v iz delovanje optičnih priprav .
Apnenčevi posnemki se delajo v špiljah in pečinah ,
akor je n . pr. naša Postojnska jama . Mestoma raztopi namre è
Slika 16 . Postojnska jama .
voda, mnogo apnenca, ker ima v sebi ogljikovo kislino . Kadar
pride taka voda na zrak, izgublja svoj CO 2 in iz nje se izloč a
apnenec . Ce se to vrši med tem, ko se cedi voda po stropu, p o
stenah ali po tleh, se dela na njih neka skorja, ki jo hnenujem o
s i g o (der Kalksinter) . Kjer kaplja voda od stropa, se pa delaj o
znani kapniki (Tropfsteine) . Navzdol obrnjene kapnike imenujemo stalaktite .) Od tal jim rastó navadno nasproti drugi ,
stalaktós (gr .) =-- kapljajoč .
14
ki hnajo svoj -vrh obrnjen navzgor ; te imenuj evro stala g mite i ) .
Ce se združita stalaktit in stalagmit, napravita steber .
Kapniki so navadno debelozrnatega, ponekod pa tudi vlak natega aIi protastega zloga . Vlakna se vidijo, kakor da izhajajo iz enega skupnega mesta . Ta njihova razvrstitev se imenuj c
žarkasto r a z h o d n i zlog (radi alfas eri ge Struktur) .
3. Apnenik (der Kalkstcin) tvori ponekod, kakor pri nas ,
cela pogorja. Tu je navadno jedrnat ter raznobarven . Lepo barve n
ali pisan jedrnat apnenik imenujemo barvni ali pisani marmo r
(farbiger ali bunter Marmor) . Pri nas ga lomijo pri Tržiču,
pri Trstu (Nabrežina), pri Ljubljani (Podpeč) itd ., ter služi z a
plošče, spomenike, stebre in za drugo .
Debelo- ali drobnozrnat, posebno pa jedrnat apnenik bel e
barve se imenuje beli marmor ali mramor . Najlepši se dobiv a
pri Carrari (Karari) v Gornji Italiji . V Avstriji ga dobivam o
sedaj na Tirolskem (Laas) . V starem veku so ga dobivali z
otoka Paros .
Beli marmor rabijo kiparji za izdelovanje raznih umotvorov .
Lehnjak ali apneni maček (del' KalktuIT) se imenuj e
apnenik, ki se seséda sicer iz vode kakor siga, a v drugi obliki .
V studencih in v nekaterih vrelcih se prijemlje (izločeni) kalcije v
karbonat v vodo Malega listja, rastlin in posebno ondi rastočega
mahovja kakor skorja, ter ga popolnoma ovije in zaduši . Zat o
ima izpočetka njegovo obliko ter je luknjast in prstén (erdig).
Sčasoma se vse votline zamaše, da postane lehnjak trd in rablji v
za v zid.
I z p r e m i n a s t i marmor (mramor) se imenuje apnenik, k i
ga je dobiti na Obilju in v Pliberku, in ki sestoji povečem i z
samih školjčnih lupin, ki izpreminjajo bar-ve jako lepo bisernato .
Kreda (Kreide, Schreibkreide) je melek in belo barve n
apnenik, ki sestoji povečem iz samih živalskih ostankov . Do biva se na otoku Rujana (Riigen) in na Angleškem .
Pogosto je apnenik oneèiščen po glini ter se imenuje pote m
lapor (der Mergel) ; če se rad kolje, pa op oka (Mergelschiefer) .
Iz laporja izdelujejo cement, ki rabi za stavbe pod vodo ali o b
vodi . Debelo ploščati lapor ali. tak, ki se lahko lomi v skrb ,
i)
stalagmós (grš .) =-- kaplja.
15
kakor se nahaja blizu Solenhofena na Bavarskem, rabi za pisanj e
in tiskanje na kamen ter se imenuje zato kamenopisni apnen e c (Iithographisehe Steine ali Malten) .
7. Dolomit ali grintavee (der Dolomit) je po obliki, razkolnosti in barvi popolnoma podoben apnencu . Od tega je le
malo trši . Ako ga hočemo raztopiti v solni kislini, jo moram o
segreti . V mrzli solni kislini se ne topi . Po tem se razlikuje o d
apnenca, (s katerim je kemijsko soroden, ker sestoji iz Ca CO 3
in Mu CO 3 ) .
8. Aragonec I) ali aragonit (der Aragonit) ima v sebi ist e
snovi kakor apnenec ter se razlikuje od njega skoro samo p o
obliki svojih navadno v kopuèe zbranih prizmatičnih kristalov (glej sliko 17 .). Nahaja se p a
tudi v kristalastih gručah protastega ali . vlakna tega zloga ali pa v posnemkih . V velikih množinah je raztopljen, v vročih vrelcih, kakor v
Karlovih varih na Ceškem.
Kakor pri apnencu, tako moremo razločevati tudi pri aragonitu več različkov, in sicer :
kristale, železni cvet (Eisenbliite), v re lov o e
Slika 17 .
(Sprudelstein) in g raševee Erbsenstein ) .
Železni cvet se imenuje snežnobeli aragonit, ki se nahaj a
v votlinah jeklenca v Erzbergu na Stajerskem in v H~ttenberg u
na Koroškem. Zeleza nima nič v sebi, kakor bi kdo sodil p o
njegovem imenu . Obliko, v kateri je najti ta različek, na m
predočuje slika 18 .
Vrelo ve e se seséda v obliki svetlo- ali temno-rjavih skori j
na dnu nekaterih vročih vrelcev in na vseh predmetih, ki jih
položimo v tako vodo.
Vroči vrelci prinašajo iz globočine peščena zrna . Okol i
teh se seséda aragonec v tenkih skorjicah in lupinicah. Dokler
so zrna lahka, nosi jih vrveča voda . Pozneje padajo na dno ,
kjer jih zlepi vrelovee . Te plasti hnenujemo g r a š e v e c (glej
sliko 19) . Zložene so iz rumenkastih, včasih kakor grah ve likih zrn . Dobiva se kakor vrelovee v Karlovih varih .
I) Svoje ime je dobil od španske pokrajine Aragonije, kjer so našl i
posebno lepe kristale .
t:poraba . V-v(4o~ in- graševec služita v izdelovanje razni h
okraskov .
Slika 19 . Graševec .
Slika 18 . Železni cvet (po Fickerj u
Jeklenee ali siderit (der Eisenspat ali Spateisenstein) kvistaluje v romboedrih . Nahaja se pa tudi gručav in j e
potem zrnatega ali *jedrnatega zloga, ali pa ima obliko ledvičastih in obliè:astih posnemkov . Trdota = 4, speč. t . = 4g. Barv e
jo rumene, sive ali rjave, raze belkaste . Vzporedno z romboedrovimi ploskvami se dá lahko klati . Sijaja je stekleneg a
(Glasglanz), na razkolinah se sveti malo biserno (Perlmutterglanz) . Na iglo magnetnico vpliva le slabo .
Jeklenèev kemijski znak je Fe CO3 (železni karbonat) . Solna
kislina ga načne le, ako je zdrobljen . Pri tem se dela železni klorid, s
:Sumom pa uhaja ogljikov dvokis (Fe CO, + 2H Cl = Fe Cl, + CO 2 + H2 0) .
Na zraku ležeči kosi porjavé ali celo počrné, ker se izpreminjajo v
neko rudo, ki se imenuje rjavi železovec ali limonit (30 ., str. 38 .) .
sideros (grš .) = železo .
I'recl p uhalnico se ne lati, I~ac pa počrni ter postaj a
n ometen .
Jeklenec se dobiva v naših krajih v Javorniku in na Savi
na Gorenjskem, v '‘;rresml pri Konjicah ter v Železnem in v
Ilramšah na Slajerskem . V imenovani kronovini je posebno znamenita gora „Erzber " pri Eisenerzu (glej sl . 20 .).
Slika 20 . Erzberg pri Eisenerzu na Štajerskem .
Odtod so dobivali že Rimljani ,svoje „noriško” želelo, a
to ležišče še dandanes ni izčrpano . Sirina njegova znaša sedaj
12 m.
Rudnik (Bergbau) ima obliko ogromnih stopnic, kakor nam to kaž e
slika 20 . Vso rudo nakopljejo pod nebom ali odkrito (Tagbau) . Nalomljeno rudo zdrobé . Zdrobljena leži potem nekaj časa na zraku, da se iz-premeni v limonit. Limonit še razžaré, gredno ga topé, da izženejo vod o
iz njega in da se prihrani s tem goriva .
10. Malahit I) (der Malaehit) je navadno vlaknat ali jedrnat
ter se nahaja potem v obl.ičastih, ledvičastih, grozdastih ali kapničastih posnemkih . Včasih .je tudi prstén, kristahlje pa le redko .
') maláche grš .) = selzenovec (malva) ; ker je zelen kakor selzenovee .
2
18
Pri ledvičastih . posnemkih sestoji vsaka posamezna oblica i z
jedra in :iz več plasti ali lupin . Ta zlog imenujemo sosredn o
lup i!n a s t (konzontrisch schalio.e Struktur, glej sliko 21 .).
Slika 21 . Malahit ; sosredno lupinast zlog .
Trdota se približuje 4 . stop. : od' vode je 4 krat težji . Sveti
se večkrat različno in sicer : kakor demant, stekleno ali pa svileno (Seidenglanz) . Barve je lepo zelene ; raza je ravno taka ,
samo malo bledejša . Pred puhalnico se na oglju stali ter daj e
zrno kovinskega bakra . V solni kislini se raztaplja, s šumom .
Poskus . Segrejmo v epruveti nekoliko malahitoveg ,a praška .
Pri teni opazimo, da postane cevka znotraj rosna, ker oddaja malahit v vročini vodo . Njegov kem . znak je Cu CO 4Cu 011) 2 .
Najlepši in najrabljivejši malahit se nahaja v družbi z drugimi bakrenimi rudami na Uralu in v Sibiriji . V Avstriji ga j e
dobiti v Krušnih gorah na Ceškem, na Kranjskem ga je nekaj
v Skoljem, na Primorskem pa blizu Cirknega .
Uporaba. Pred vsem služi v dobivanje bakra . Izdelujej o
pa iz njega tudi gumbe, tobačnice, vaze in druge posode, plošče
za mize in za opaž zidovja. -V' cerkvi sv . Izaka v Petrograd u
imajo vsi stebri umetno skmjo iz te rudnine . — Stari bakren i
novci in bronasti predmeti, ki so ležali v zemlji dalje časa, s e
prevlečejo z zeleno skorjo, ki se imemtje patina . Patina j o
ista snov kakor malahit .
19
11 . Modri bakrenec ali azurit (dic Kupferlas ur ), der
Azurit) je po vseh svojih svojstvih, izvzemši modro barvo i n
prav tako razo malahitu podobna rudnina . Nahaja sc kristalovan
pa tudi gručav . Kristali so posebno znani iz Francoskeg a
«Jhessy Sesi j pri Lyon-u) in iz Banata na Ogrskem .
1 9 Kalijev 'Aivee, ali ortoklaz 2 ) (der Feldspat) se nahaj a
pogosto kristalovan v oblikah, kakor nam jih prodočujejo slik e
22., 2'3. in 24. Prav navadno sc dobita po dva kristala zrasl a
v en lik (dvojčka), kakor to vidimo v slikah
in 23 .
Slika 22 .
Slik :
slika 24 . Kalijev živec .
Kristali se nahajajo ali posamič in to navadno vrasli v
drugem kamenju, ali so pa zbrani v kopuče . Razen kristalovanega živca jc dobiti tudi jako veliko gručavega (zrnatega) ;
oTučavi živec jc vedno nadrobljen v drugem kamer~ju .
Zivec je včasih prozoren ali prosojen ter sc imenuje v
tem primeru adular). Včasih je pa docela neprosojno siv kaste, belkaste, rmnenkaste, rjavkaste ali rdeče (redko tudi zelene) barve ter bele ali sivkaste raze . ~rtoklaz obrazi mo cel o
z jekleno ostjo le težko, v tem ko obrazimo z njim steklo . V
trdotni lestvici je znak 6 . trdotne stopnje . Spec . t.=
g.
Kristali kakor tudi kristalasti kosi se dadó lahko klati vzpo 1) ladšuvard (perzijsko) =- višnjelec (Blaustein) .
2) orthós (grš .), raven (pravokoten) ; kláo (grš .), lomim .
Po švicarski gori Adula (v pogorju sv . Gotharda) imenovan .
2*
20
redno s ploskvama P in IVI (glej sliko 22 .) . Pri ortoklazu stojit a
druga na drugi navpično . Zivce, pri katerih se to ne dogaja ,
imenujemo v razliko od ortoklaza : plagioklaz e
Sivkasti plagioklaz, ki izpreminja svojo barvo v lepo modro, višnjev o
in zeleno, kadar ga gledamo od ;travi, imenujemo po Labradorskem pol u
otoku v Ameriki labradorec ali labradorit, ker so našli tam dosedaj
najlepše .
Sijaj kalijevega živca je steklén, na ploskvi P pa pogost a
tudi bisern .
Zivec je bistvena zmesnina mnogoterega kamenja, ter j e
(kakor zmesnina) jako razširjen, čeprav ne tvori sam ob sebi ,
kakor n. pr. naš apnenec, celih gori . Pri nas se nahaja le o b
koroško :štajerski meji in na Pohmju .
Ortokl.az je sol kremenčeve kisline . Take soli hnenujem o
splošno silikate . Ker je v ortoklazu nekaj kalija in aluminija ,
je ta rudnina : kalijev ahimosilikat . plagioklazih se nahajata mesto kalija natrij in kalcij .
Uporaba. Lepe adulare in labradore brusijo, ker so pri ljubljeni dragi , kamni . V prah stolčen živec rabijo za umetn o
gnojilo in za izdelovanje porcelana .
13 . Avgit 2 ) ali piroksel (der
uit
ali Pyroxen) se nahaja pogosto v kristalih
(glej sliko 25 .); ali je pa gručav in potem
zrnatega, protastega ali tudi vlaknatega zloga .
Navadno se dobiva nadrobljen v drugem kamenju, posebno v takozvanem bazaltu . Vzporedno s ploskvama a (glej sliko 25 .) se d á
jako popolno klati . Barve je sive, zelene, temno
zelene ali skoro črne, včasih je pa tudi brez 3 g. V kislina h
Slika 25 .
barven . Trd.
5 . 5 ; spet . t.
se ne topi ; kemijska sestava je jako različna .
14. Rogovača 4 ) ali amfibol 5 ) (die Hornblende ali delAmphibol) je po obliki Mej sliko 26 .) in po svojih lastnostih
močno podobna avgitu .
1) plágios ( g
poševen, nagnen .
rš .)
2) augé (grš .) = sijaj ; 3 ) pyr (grš .) = ogenj, ksénos (grš .) = tujec .
4) Rog, zaradi žilavosti kamenja, v katerem se nahaja ; 5) amphibolo s
= dvoličen, ker so ga včasih zamenjavali z neko drugo rudnino .
21
Po barvi je moči razločevati naslednje različke : navadn a
ro ovača (gemeine H .) je temno zelena ali črna ; trakove c
ali aktinolit 1 ) (der Strahlstein ali Aktinolit )
je zelen kakor česenj ter razhodno vlakna tega zloga (divergentstrahlige Struktur) ; tremolit 2 ) je bel, siv ali svetlo zelen ; amfibolo v
azbest 3 ) sestoji iz vlaken, ki so tanka kako r
lag ter se svetijo svileno (Seidenglanz) .
Pri nas se nahaja amfibol na koroško -štajerski 11,
ponekod so iz njega celi hribi .
Uporaba. Iz azbesta izdelujejo neizg rn e
stenje (Dochte), tkanine ter orodja, kakršna s e
Slika 26 .
rabijo včasih v kemijskih delavnicah .
15 . Granat 4 ) (der Granat) se nahaja `največkrat kristalova n
in sicer v obliki, kakor nam jo kažeta sliki 27 . in 28. Kristal i
so vrasli ali vzrasli ter potem navadno združeni v kopuče .
4,
Slika
Granat (po Fickerju) .
Omenjeni lik (slika 28 .) je mnejen z 1" skladnimi rombi ,
ima 24 enakih robov ter 14 oglov, katere lahko razlikujemo v
') akts (grS .)=.trak ; - imenoval] po dolini
ásbestos (grš .)
neizgoren .
4) gránum (lat .) =-- zrno .
Tremola" v
(Ive skupini :
oglov ,j(, štiriploskih (glej b v sliki 28 .}, kakor
seno to videli pri oktaedru, 8 oglov je pa troploskih (glej a v
b
sliki 28 .) . Kristale postavljamo tako, da
imajo štiripl.oski ogli isto lego kakor pri
oktaedru, kadar ga držimo pravilno v roki .
Vsak troploski ogel odgovaija potem po
b eni oktaedrovi ploskvi . Opisane like imenujemo rombaste dvanajsteree ali dodekaedre ali po granatu samem tud i
granat o e dre (das Rhombendodekačde r
ali Granatoč&r).
b
Slika 28.
Razen v omenjenih kristalih se dobiva
granat tudi v zrnatih in jedrnatih gručah. Barve je različne .
Včasih je prozoren, toda največkrat samo prosojen ali celo ne prozoren . Trdota je malo večja ali malo manjša od kremenjakove ; raza je vedno bela . Od vo& je 3 . 5 krat težji . Sveti s e
stekleno ali tolščeno . Posamezni razžaijcni različki se talij o
različno ; v kislinah se jedva topé .
Najvažnejši granatovi različki so :
Prozorni dragi granat ali almanclin ) (cler Ahnandin), ki j e
èreŠnjevo rdeč, zelenkasti grosular") (der Grossular), temn o
rdeči češki granat ali pi rop 4 ) (der Pyrop ali b~hm . G.), črni
melanit (der Melanit) ter navadni granat (gerneiner Cr.),
ki J . neprozoren, 'Men, rjav ali tudi črnikast .
Pri nas se nahaja, granat le na koroško-štajerski meji . Po nekod, kakor n . pr . na Ceškem je prav navaden kamen, — da ,
včasih so sestavljene N,Ie mogočne skale iz njega .
Uporaba . Lepe kristale brusijo za lišp ; mala zrna služij o
za tariranje (pri tehtanju); gručave kose prim( , šavajo železni m
rudmn, da se topé hitreje in lažje .
16. Tumalin") (der Turmalin se dobiva č(-sto v šesto- ,
oziroma deveto-straneh, stebrastih, podolgorna brazdastih, navadno
vraslih, včasih tudi vzraslih kristalih, ali je pa gručav in pote m
ste,belèastega zloga. Popolni kristali imajo vedno različno razvi t
dódeka (grš .) = 12 ; 2 ) iz „alabandieus” po mestu A.Iabanda v Mal i
Aziji ;
grossularia (lat .) = ágras (dic StaehelbveN') ; 4 ) pyrópos (grš . )
, arook ; ') mélas (grš . ,)
érn .
c) Turmales je cejlonsko ime ; sestavljen je iz 13 ali tudi še več prvin .
zgornji in spodnji konec, kakor nam to kaže slika 29 . Take
like hnenujemo h em im o rfn e
Barva jo zelena, rdeČa, rjava (pri dravitu 2 ), največkrat črna ,
sih je pa tud i
brezbarven. Prozoren jc ali prosojen ;
sijaj je steklen . Trdota je malo večja
nego pri kreme njaku ; od vode j e
3krat težji .
Pri nas se nahaja turmalin le n a
Koroškem (Ijavi) in
na Poholju ; v
Slika 29 . Turmalin (po Fickerju) .
Osrednjih Alpah i n
na Ceškem se pa dobiva prav pogosto .
Uporab a. Brusijo - ga za lik) ; poprej so rezali iz njega
ploščice za neko optično pripravo .
17. Topaz') (der rTopas) nahaja navadno kristalovan
(vrasel in vzrasel) v stebrasti obliki, kakor nam jo predoèuj e
sl. 30. Največkrat
je svetlo =len o
(vinski topaz )
ali temno rumeno
(medeni topaz )
barvan ; ponekod se
nahajajo tudi brez -
barvni različki .
Kristali so po dolgem brazdasti, po vprek zelo popoln o
razkolni ter prozorni ali pa vsaj n a
mb( , h prosojni .
Slika 30 . Topaz (po Fickerju
') Ker sestoji iz dveh različnih polovic ; 2 ) po reki Dravi imenovan .
;') Po otoku Topazos (v Rdečem morju) imenovan .
24
V trdotni lestvici je primer S. trdotne stopnje ;
od vode je 3 . 6 krat težji . Previdno razžgjeni rumeni topazi izpremené svojo barvo v rdečo ter se imenujejo potem brazilijanski rubini .
Največ lepih kristalov dobivamo iz Urala, iz Brazilije i n
iz Sibirije .
Uporaba. Čiste topaze brusijo v obliki briljantov, ke r
veljajo kakor dragi kamni .
18. Berilij') (der Beryn) se nahaja navadno kristalova n
v vraslih šestostranih prizmah . Povprek so kristali precej po polno razkolni ter brezbarvni ali zelene, rumene ali višnje-v e
barve ; prozorni so, prosojni ali tudi neprozorni ter se svetij o
stekleno . Po trdoti stoji med kremenjakom in topazom (t . — 7 . 5),
od vode je 2-7 krat težji . Po barvi in prozornosti oziroma prosojnosti razlikujemo naslednje različke .
S< m ar ag d 2 ) se imenuje prozoren, zeleno (smaragdno zeleno) barvan berilj ; akvamarin
der Aquamarin) je mode r
ali modro zelen, prozoren različek ; neprozorni in zamazano zeleno barvani kristali se pa imenujejo navadni beril j i (gemeine 13 .).
Do 2 rn dolgi kristali se dobé v Severni Ameriki, najlepš i
pa v Sibiriji, na Uralu in v Kohunbiji v Južni Ameriki .
Uporab a. Smaragdi in akvamarini so priljubljeni d r
kamni .
19 . Muskovit 4 ) ali kalijeva sljuda (der halimngliimne r
ali Musco-dt) se nahaja le redko kristalovan v likih, kakor g a
kaže slika 31 . Navadno je gručav ter potem pleniv ali luskast .
Vzporedno s ploskvijo c (slika 31.) se (Ut
jako popolno klati . V tankih listih jc ve činoma prozoren in jako prožen ; ako g a
namreč upognemo, se takoj zopet poravna ,
Slika 31 .
če le odneha nanj vplivajoča sila .
Muskovit je redko popolnmna bre z
barve . Včasih jc srebrno bel ter se imenuje mačje srebr o
.
i ) Za to ime ne vemo, od kod ga naj izvajamo .
2 ) smáragdos (grš.) znači pri Teofrastu zelen drag kamen ;
marina (lat .) = morska voda (zaradi barve) .
4 ) Moskovija = Rusko, od koder dovažajo lepe muskovitov e
a( l u a
<Katzensilb v tem ko imenujemo rumeno, zlatu podobn o
kalijevo sljudo tudi mačje zlato (Katzengold) . Na razkolnih
ploskvah se sveti biserno ali tudi nekako kovinsko . Od kamen e
soli je le malo trši (t .
po gostoti se pa sklada skoro
popolnoma z j Mavcm. Razžaljen
izgubi nekaj vode.
Muskovitov pral i
()barva brezbarve n
plamen- vijoli často, ker je v nje m
kalij (K) . Muskovi t
je kalijev alumosilikat, ki je
pa spojen z vod o
-(H20).
Muskovit s e
nahaja v premnoSlika
Muskova o Fiekerju) .
gem kamenju . V
nekaterem je celo bistvena zmesnina, to se pravi, na njo s e
moramo vcasi 1 ozirati, kadar hwmujomo kamouja, ki sestojé i z
različnih rudnin . Pri nas se dobiva na koroškem in na Pohorju .
Velike brezbarvne plošče dobivamo iz Ruskega . Te se hnenujej o
tudi rusko steklo (ruBischos Glas) .
Uporab a. Muskovit nadomešča ponekod (na bojni h
ladjah) steklene ploščo v oknih ter služi za naočnike, kakršn e
natikamo, da varujemo oči (poškodovanja), kadar razbijamo kak e
krhke in ostre stvari (kamenje, kovine, steklo itd .).
Biotit') ali Ulag vezij evo sij u d o hnenujemo muskovitu slično rudnino temno rjave ali črnikaste barve . Mesto kalij a
ima v sebi magnezij (Mg) .
Kakor breskov cvet rdeča sljuda se imel t e luskavec ,
le *dolit 2 ) ali litijeva sljuda, kor ima v sebi prvin o
Ivi) . Nahaja se na Moravskem (Rožna) .
2O . Klorit 3 ) (der Chlorit) je sljudi podobna, temnozeleno
barvana rudnina . Od njo se razlikuje poglavitno po tem, d a
') Po mineralogu Biotu ; ') lepi'.s (grs .) = luska .
ehloros (grS .) = rumeno zelenkast .
listi, v katere jo zelo lahko razkoljemo, niso prav nič prožni .
S kremenjakom pomešan tvori bistveno zmesnino nekega zelo ne g a kamenja, ki se imenu . e po njem kloritov skril ave e
(der Chloritsehiefe ') .
21. Lojevec (er Talk) se nahaja 'k prav redko kristaJovan. Navadno ,je gTučav in potem plenivega, luskastega, protastega ali jedrnatega zloga . Lojevec jedrnatega zloga imenu jemo salovee ali steatit (der Speekstein, Seifenstein ali der
šteatit). Od gručavega je le malo trši. Po drugih lastnostih p a
mu je popolnoma enak .
Barva mu je bela ter se nagiblje malo v zeleno ali rumeno ; raze je bele ; splošno se sveti tolščeno . Pod prsti se čut i
masten kakor loj 2 ) . Pod nožem ne škriplje, in zato pravimo ,
da je mélck (mikic) . Plenivi lojevec se dá zelo lahko klati v
tenke ploščice, ki se svetijo biserno ter so gibke, no pa prožne .
V trdotni lestvici je znak prve stopnje . Od vode j e
skoro 3 krat težji . Pred puhalnico se močno zasveti, popolnom a
otrdne in se ne tali .
Lojevec se nahaja v Avstriji v Osrednjih Alpah in na
Ceškem.
Uporab a . Z lojevčevim prahom mažejo jermena ter lesene dele pri strojih . Nasipljejo ga v nove rokavice in v nov a
obuvala . S saloveem pišemo na tablice, na steklo in sukno .
lz njega delajo podobice. Z njun čistijo tudi mastno obleko .
22. Stiva (der Meersehaum) ne kristaluje nikoli, marve č
se nahaja vedno le v jedrnatih, nepravilnim kepam podobni h
gručah .
Barva ji jc bela ali rumenkasto oziroma sivkasto bela . Pod
prsti se čuti nekoliko mastna . Ker jako hlastno vpija vodo, zat o
se prileplja na jezik ter obvisi na njem . Zato pravimo, da j e
močno higroskopična (hygroskopisch) . Suha stiva je sicer mal o
težja od vode, vendar plava na njej, dokler se je ne napije .
Ker je jako luknjičasta ali porozna, ima v sebi veliko zraka ,
in ta jo vzdržuje nad vodo . Z vodo napojena stiva vsikdar potone. T. = 2. stop . ; raza jc bela ali siva. V solni kislini se topi ;
v ognju otrdne ter se nekoliko tali na robek .
stear (gr .) ------ loj ; 2.) zato'
Imenujemo lojevec .
27
Stiva se nahaja ponekod v mladih naplavinah . Najlepš o
dobivajo v Ilrubšieah na Moravskem, v Bosni in v ravnini Eski Sher v Mali Aziji .
Uporaba . Ker se dá stružiti in dolbsti, izdelujejo, iz nj e
tobačne pipe, smodkovnjače itd .
23. Serpentin') (der Serpentin) ne kristaluje nikoli . Navadno je jedrnat, zrnat ali vlaknat . Ba~va mu je jasnejše ali
temnejše zelena ; pogosto je belo, sivo, rumeno ali rdeče pisan ,
pegast ali tudi lisast (kakor kože nekaterih kač) . Sveti se tolšèeno, raze je bele . Po trdoti in spne . teži je enak apnencu .
Prosojni kosi se imenujejo dragi serpentin (edler S .),
vlaknate različke pa imenujemo : serpentinov azbest (Serpentinasbest).
Pri nas se nahaja le redko kje (Koroško, Pohorje} . -V dr u
' avstrijskih kronovinah, posebno na Ceškem pa se g 'a dob i
jako veliko, ker tvori tani velike gromade .
Uporaba . Iz njega režejo, stružijo in brusijo vaze, svečnike, tobačnice, krožnike itd .
24. Kaolin 2 ) ali poreelanka (der Kaolin ali din Porzellanerde) ne kristaluje, marveč se nahaja le prstén . Barve je
čisto bele ali je pa barvan . Suh se čuti v roki pust . Vodo vpij a
hlastno ter se prijemlje zato jezika . Odvolgnjen kaolin zavonj a
kakor glina ter postane vlačen in gneten . Pred puhalnico se ne
tali ; trdota je enaka prvi trdotni stopnji ; od vode j e
2-5 krat težji .
Kaolin se nahaja posebno tam, kjer je dobiti (več ali manj )
živca.
V Avstriji ga nakopljejo največ- na Češkem (Polzenj, Karlovi vari) . Sicer se nahaja na Saksonskem, na Francoskem te r
posebno na Kitajskem in na Japonskem .
Uporaba . Iz zmesi, ki sestoji iz kaolina, živca, kremenjaka, apnenca ter sadre žgó jako fino, takozvano porcelanast o
posodo . Kitajci so izdelovali tako robo mnogo preje nego naš i
predniki, v Evropi jo je iznašel neki zlata' . Šele leta 1(06.
1) serpens (lat.) = kača .
2) Kao -ling (kitajsko) =poreelanka ; kern . ,je sest . iz Al, Si, t} in iz Fi 3 O .
Iz iste snovi kakor kaolin je tudi naša glina (der Ton) ,
i l o v i c a (der Lehm ) ter suknarsko ilo (die Walkererde ) ,
samo da so te tvarine oneči)Ačene z mnoghni drugimi prhnešanimi rudninami . Glina, ilovica in pa suknarsko ilo se nahajaj o
v različno debelih skladih v nižavah, kamor jih je nanesla to- koča voda z gričev in gora, ki sestoje iz živčnatega kamenja .
Uporab a. Glina služi v izdelovanje različne lončene robe .
Iz ilovice 2 ,
opeko . S suknarskim Hom čistijo v valjálnical '
sukno .
5. Voda (das Wasser) . Voda nima nikake svoje obliko
ter se imenuje zato b r e zli k a ali amorfna . V 3 m debeli h
plasteh ima čista voda modro barvo, po organskih snoveh j c
pa obarvana zeleno . V molju in v jezerih je barva odvisna tud i
od lastnosti tal, od okolice ter od razsvetljave . Kemijsko čist a
voda, kakršna je dežnica, je sestavljena iz kisika i n
vodika (H2 0). Taka voda nhna ne duha ne okusa . Ker pa sreblj e
voda v se (absorbirt) pline in ker raztaplja vse snovi, ima vedn o
v sebi nekaj zraka, ogljikovega dvokisa-(CO 2 ) in raznih rudninskih snovi . Studenčnice, ki imajo v sebi toliko rudninski h
snovi, da dobé po njih posebne lastnosti, imenujemo rudn e
vode ali rudniee (Mineralw~sser) . Vode, ki imajo že pri iz viru višjo (naravno) toploto, pa imenujemo toplice (Thennen) .
Voda, ki ima v sebi raztopljenih mnogo kalcijevih in magnezievih soli, se imenuje trda. Take so vode vseh studencev, k i
izvirajo v apneniških gorah . Vode, ki nhnajo v sebi mnogo rudninskih snovi, kakor dežnica, se imenujejo mehke . Rečnice s o
različno trde . V morski vodi je 3 .5 ° ,/0 raztopljenih snovi ; naj ve '
jc v njej kamene soli .
Kadar voda zmrzuje, ima toploto O° C . Pri tem se razšir i
/ II svoje vsebine . Zmrzlo vodo imenujemo led (das Eis) .
Kadar vre pri zračnem tlaku 76 cm, ima toplino -100° C. Pri
tem se pretvarja v p aro (Dampf), hlapi pa že pri navadni toplini . Pri tlaku 76 cm je čista voda pri + 4 0 C najgostejša . Ta
z'oličina velja za gostotno enoto (Dichte - Einheit) . Tež o
cm3 take vode imenujemo g. Gostota zmrzle vode al i
ledu je 0 .9. Zato plava na vodi .
Vodena para je tako lahka, da plava v zraku in da j o
lahko odnese najslabši vetrič . Zato se nabira povsod v različnih
0
29
časih v večjih ali manjših množinah . V mikroskopsko majhn o
kapljice zgoščeno paro imenujemo meglo ali oblake . Oblak i
so pravzaprav le visoko v zraku plavajoče megle . Kadar s e
vodena para zgosti v naravi v mali meri, da se vidijo vse reč i
kakor potne, pravimo, da je pala ros a . Zmrzlo roso imenujem o
slano, i vj e ali srež . Ako se ohladé zadostno megle oziroma
oblaki, se izpremené deloma ali tudi docela v kapljice, ki pa dajo na zemljo, in to imenujemo dež . Ce zmrzujejo te kapljice ,že v zraku, jim pravimo snežinke, toča ali s o d r a .
Snežinke sestojé iz enega ali tudi iz več kristalov . Njihove
oblike nam predočuje slika 33 . Toča jc zmrzla voda jedrnateg a
Slika 33 . Snežinke . (V levem zgornjem kotu so v naravni velikosti, sice r
pa so povečane) .
zloga. — Kadar zmrzuje voda, v kateri so raztopljene različn e
snovi, izloča vse iz sebe . Zato vidimo v ledu včasih kristale
ali nepravilno omejene zračne mehurčke .
Visoke gore in polarni kraji so pokriti z vačninx snego m
in ledom . V Alpah je ločnica večnega snega približno v višin i
2750 m, v polarnih krajih pa sega prav do morske gladine . Ta
sneg je trd in zrnat ter se imenuje zeleni sneg ali srén (der
Ulm) . Nabrati bi se moral sčasoma v debelih plasteh, a v oblik i
ledenih rek, katere imenujemo lednike (Gletscher, glej sl . 34 .),
se pomika nizdolu . Ledniki nosijo s seboj mnogo grušča, ki
30
ga nagrmnadijo v dohnah . V polarnih krajih segajo ledniki d o
molja in pozimi tudi v molje . Na koncu se odtrgavajo mogočn i
skladi (ledene gore, glej sliko 35 .) ; morski tokovi jih zarasejo
na jug, kjer postanejo nevarni ladjam .
Slika 34 . Lednik .
Na kraškem svetu se nahajajo nekatere le de ne
.
jvkaterihzmuodplnzim
Voda izhlapeva posebno močno na morski površini . Vetrovi ponesej o
vodene hlape v mrzlojše kraje . Tu se zgostijo hlapi in padajo kakor dež ,
sneg itd . zopet na zemljo . Od te vode izhlapi en del v kratkem času, dru g ega popije zemlja, tretji pa odteče po rekah nazaj v morje . Voda, ki j o
popije zemlja, se cedi včasih dolgo časa po raznem kamenju, ki ga preobrazuje mehaniško in kemijsko . Pritem raztopi v sebi raznih soli, priteč e
na dan in odteče po rekah zopet v morje . Tako vidimo, da krož i
voda neprenehoma, in imenujemo ta prirodni pojav kro ženje vode .
Kadar se cedi voda po raznem kamenju, zmrzuje ponekod .
Kakor srno pa slišali, se pritern vedno raztegne . V razpokah
31
nastali led Tanja potem skalovje kakor klin leseno klado .
Zaraditega se ruši in drobi površno kamenje ter se izpreminj a
v ruševino .
Pri tem delu podpira vodo razen mraza tudi vročina . Kadar
pade, rosa ali kadar dežuje na razbeljene pečine, se nared é
Slika :
Ledene gore .
namreč tiste male razpoke, po katerih se preceja pozneje voda ,
ki zmrznje ob mrazu.
O kamenju, ki se je izpremenilo, kakor je zgoraj povedano,
pravimo, da se je iztrošilo ali da je sprhnelo Ost verwittert),
oziroma da je sprstonel o. Njegova snov se imenuje v tej
novi obliki prhlonina (Verwitterunosprodukt), ves pojav p a
p r h n e n j e (der Verwitterungsj)rozeB) .
26. Kremenjak (der Quarz) se dobiva kristalovan, kako r
tudi gručav in jedrnat. Kristali, bodisi posamič, bodisi zbran i
v kopuče, imajo navadno obliko š e s t,o s t rane prizme, ki je
pogostoma završena zgoraj in spodaj s š e s t o s t r a n o p h . a-
mi do, kakor nam to kažejo slike 36 ., 37. in 38 . Xko prizma
izostane, se združi zgornja šestostrana piramida s spodnjo v lik ,
ki sc tudi hnemtje šesto strana piramida (glej.
sl. 37 .). Vseh 12 piramidinih kakor tudi vseh 6 prizminih ploskev je le redko
med seboj popolnoma enakih . Navadno se razširita l e
po dve močno . Vse druge zaostancjo po velikosti močno
za njima. Take kristale
Slika 3
Slika 36 .
imenujemo i zspa čke ali
zategnjene k. (verzerrte
*K.). Včasih so kristali tud i
kakor izjedeni ali izglodani
ter na prizminih ploskvah
povprek brazdasti (quergerieft) .
Kremenjaka ne
moremo obraziti z živcem .
Kremenjak je prime r
sedme stopnje v trdotni lestvici. Po spet .
teži je enak apnencu (sp .
t . , 2 .6 g). Razkolnost i
ni opazovati nikoli na njem .
Prelom je z malimi izjemami školjkast . Naravne
kristalove ploskve imaj o
steklen sijaj, prelomine pa
se svetijo tolšèeno . Barve
jc različne . V navadnih kislinah se kremenjak ne topi .
Pred puhalnico sc ne tali .
S sodo pomešan kremeSlika 38. Kremenjak .
njakov prali se izpremen i
v steklo, če zmes zadostno razžarimo . Ako krešemo kos ob kos ,
dajeta iskre. V temi opazujemo neko svetlikanje, č p drgnemo
33
-dr ~ga ob drugem . Pri tem poskusu zavonja, kakor bi se nekaj
smodilo .
a) Po barvi in prozornosti moremo razločevati pri kristalovanem kremenjaku naslednje važnejše različke.
K a m e n a strela (der Bergkri stali) je čista in prozorn a
kakor voda ali pa vsaj dobro prosojna . Lepo čisti, majhni, i_ jajni in pravilno razviti kristali iz ogrske Marmaroše se ime nuj ej o m arm a r o š k i demanti ( Marmaroseher Diamanten) .
C i t r i n I ) je bledo rumene barve, kakor citrone ; ametist') j e
višnjeve barve ; mori on je doeela črn ; čadavec (der Rauchquarz) je sivkast ali rjavkast ter kakor okajen . Razžaljen izgub i
popolnoma svojo barvo . Takega rabimo potem kakor kamen o
strelo. Navadni k ri st alo van i kremenjak (gemeiner kri stal lis . Qu.) je neprozoren ter bele barve ali je pa kakor umazan ;
železnat i kremen (Eisenkiesel) je od primešane, železne rj e
rumen, rjav ali rdeč .
b) Pri gruèavem kremenjaku razlik n jemo naslednje najva ejše različke.
Navadni grli a v i kremenjak ( gemeiner derber Qu .)
Trna najrazličnejše barve . Ako je bel kakor mleko, ga imenujem o
mleko v e e (cler Mil.ehquarz ; r o (Rosenquarz) je rde č
kakor rožni (-vol ; nek ri st a'lo vanj železnati kreme n
(clerber Eisenkiesel) pa ima isto barvo kakor k ristalo vani . I > r a z e m 4 ) je zelen.
c) Izmed jedrnatih *kremenjakovih različkov so naj važnejši :
I) r e s v a ali rogol i èn i k ( Hornstein) je rumen, rdeč, rja v
ali siv ter podoben rogovini . Na robeh in v tankih plasteh j e
nekoliko prosojen . Prelomim, se svetijo le shlbo . Po obliki s o
školjkaste ali pa škindraste (splitterig), to se pravi, na prelomnih ploskvah se vidijo škinclre . Te so se odločile samo z
enim koncem od kosa ter so na tem koncu jasnejše barvane .
Drvenee (Holzstein) se dela, če pronicrTje krernenic a
(Si 0 2 ) les, ki pri tem pomalem okarneni . Drvenee ima zlog
izpremenjerwga lesa .
kitron (grš .)
citrona ; 2 ) améthystos
neopoje-n ; ';) nlorosus
(lat .) = zlovoljen, teman ; 4 ) práson (grš .) = Luk (Allium pora m, La eh)
odnosno p r á s i o s (grš .) zelen kakor tesen .
34
ašma ali jaspis ) jc popolnmna naprozm. en rogoliéni k
temnordeče, jali rumene barve . Včasih jc oblièaste podob o
ter progasto pisan (geb~ndert ) .
27 . Kaleedolj. 2 ) (der Chaleedon) ima navadno grozdasto,
-včasih pa tudi ledvičasto, kapnik-Isto ali ploščato obliko ter j e
pogosto drobnovlaknatega in lupinastega zloga . Barve je sivo ,
rjave, rumene, rdeče, zelene, višnjeve ali je pa tudi brezbarven .
Po barvi označujemo naslednje kaleedonove različke s posebnim i
inlcni : karneo l ") (rdečkast ), k r i z o p raz 4 ) (der Chrysopras )
jasno zelenkast kakor nezrelo jabolko, heliotrop '>) (temnozelen ter rdeče pikast) ter oniks") (Onyx), belo in rdeče al i
črno pasast .
Kresilnik (del . Feuerstein ali Ftint) je rumene, sive ,
:a r e ali rdečkaste barve ter se nahaja v kredi v kepastih al i
gomoljastih oblika h
ali pa v ploščah. Navadno je prevleče n
zunaj z belo, prhk o
skobi o. Njegovi odlonii imajo ostre in
nekoliko prosojne robove .
Skrila-vi krc merice (der Kieselsehiefer) je temn e
barve, popolnoma ne prozoren ter se lom i
na skrb . Če je popolnoma črn, imeni jemo
ga tudi lidijsk i
Slika 39 . Ahatova gomolja, obrušen a
kamen
ali li d
in izglajena .
(der Lydit) .
Sklado vite (gesehiehtete) kalcedone imenujemo ahate al i
agate (der Aehat). V votlinah raznih hribin so se nanadili razno ') Jaspis je pri Teofrastu ime nekega kamena .
2 ) Po mestu Chaleedon v Mali Aziji ;
earneus (lat .)
rdeč kako r
meso ; 4 ) ehrysós (grš .) = zlato in prásios (grš .) = zelen kakor éesen ; 5) hélios
(grš .) .= solnce in trepo (grš .) obračam ; ") ónyx (grš .) — nohet, ki je bel o
pegast ; 7 ) ker so ga dobivali spočetka iz Lidije v Mali Aziji .
barvni kalcedoni, kakor so jaspis, karneol, ametist itd . drug vrhu
drugega. Zato so ahati navadno progasti ali š a r e n i . V
svoji sredini ima ahat včasih še malo duplinico, včasih se p a
naselijo v njej različne kristalovane rudnine ter jo več ali manj
napolnijo .
Kremenjak je poleg apnenca in polo živca najbolj raz Šhjena rudnina.
Kremenjak nam služi najraznoličnejše . Iz kamene strel e
izdelujejo ponarejene demante (nlarnlaroški demanti) in brusij o
leče za očala in drugo optično orodje . Iz citrina, ametista, moriona, čadavca, železnatega kremena, karneola, kri zopraza, heliotropa, oniksa in plazme brusijo razn o
lepotičje . Lidijski kamen služi za zlatarsko ()sli c o
(Probierstein) zlatarjem, da preizkušavajo čistin o
zlatih in srebrnih zlitin . Kresilnik se je rabil (po nekod ga rabijo še dandanes) za kresanje ognja .
V predzgodovinskih časih so si izdelovali ljudj e
iz njega svoje orožje (sl. 40. in 41 .) in druge pri prave, ker še niso poznali kovin .
Kot pesek nam služi, da napravljamo mort ali malto . Z njim tlak-ujemo in posipamo ceste . Iz njeg a
delamo bruse, mlinske kamne ,
umetne kamnite plošče itd .
Največ kremenjaka pa rabim o
dandanes v izdelovanje stekla .
Močno razžarjena zmes čistega belega kremenjaka, nekaj sode in apnenc a
Slika 40 .
Slika 41 .
se tali ter izprerneni v steklo . S poNož iz kresilnika .
močjo pihalnika delajo iz raztaljeneg a
stekla posode enako, kakor delajo otroci mehurje iz milnice (glej sliko 42 .) ;
velike steklene plošče (za zrcala) pa lijejo .
. Opal ') (del. Opal) ne kristal* nikoli, a na njeni tud i
ni opazovati nobenega zloga, to se pravi, nobenih zrn, proto v
ali -vlaken. Zato pravi nio, da je opal brezlik (amorph) .
Vedno se dobiva le v obliki najrazličnejših posnemkov ali vrase l
opúllios (grS .) pri Dioscoridu : dragi kamen .
ij*
ri t
v drugem kamenju. Včasih je brezbarven, navadno je obarvan .
Sveti se stekleno ali pa tolščeno. Njegovi različki so prozorni ,
prosojni ali tudi neprozorni . Trdote je manjše (
6.) od kre-
Slika 42 . Izdelovanje steklenine.
menjaka, od vode je približno dvakrat težji . I'red puhalnico s e
ire tali, pač pa razpoca . Kemijsko sestoji iz Si 02 in nekaj O .
Odlomi imajo ostre in rezne robove .
Njegovi najznamenitejši različki so :
Dragi opal (der Edelopal) je prosojen, bel ali jasnosi v
ter izpreminja krasno mavrične barve . Zato je jako priljublje n
in dragocen kamen .
Navadni opal (gemehwr O.)
sicer prosojen kakor
dragi, samo da ne izpreminja barv .
Mlečni opal (Milchopal) je bel kakor mleko, voskast i
(Wachsopal) pa rumen kakor vosek . Steklasti opal ali hi a 1 i t') (Glasopal ali Hyalit) je brez barve, čist kakor stekl o
ter ima grozdasto ali ledvičasto obliko . L e s a s t i opal (Ilolzopal) se nahaja v podobi okameneleo.a lesa ter je le malo (ali
tudi ni) prosojen . Jašmasti op
Jaspopal) je podoben jašrni,
~)
steklo .
37
kremenova siga (Kieselsinter) je pa po obliki apnenemu
mačku podobna
omeni c a (Kieselerde ) .
Opal se nahaja na različnih krajih . Po dragem opalu slov i
posebno Crveniea na sev . Ogrskem, kjer se dobiva nadroblje n
v nekem kamenju, v opalovi matici (Opaknutter) .
U p o r a b a . Dragi opal služi za Uši) .
29 . Rusi železovec ali hematit 1 ) (das Roteisenerz, de r
Roteisenstein) kristaluje ali v romboedrovi obliki ali pa tvor i
male tablice, ki so včasih pisano z j ahukle, Te sijejo lepo ko vinsko ter so železne barve . Take tvozbe se imenujejo : železn i
si aj n i k (Eisenglanz) .
Pleuive in luskaste kose te rudnine hnenujemo luskast i
železovec ( Eisenglhmner), le rahle luskaste gruče pa železn o
peno (Eisenrahm) .
Posebno lep železni sijajnik se dobiva na otoku Elba . Pri
nas ga je najti pri Železni Kaplji na Koroškem .
Največkrat
se dobi rusi železovec plenim, zrnat, vlaknat, jedrnat ali p a
vrasel v drugem kamenju . Vlaknati rusi železovec najdemo v
obliki g
rozdastih in ledvičastih posnemkov, ki se imenujej o
rusi s v i t o gl a v (rote r
Glaskopf, slika 43 .)
Jedrnatega je dobiti v
obliki ležišč in večjih ali
manjših gred (G-ang) .
Rusi glinasti žele z o v e (roter Toneisens-tein) je rusi železovec ,
ki je pomešan z glino .
Vlažen zadiši zaraditeg a
po glini . Včasih je do cela prsten ter tako mehak, da lahko pišemo i n
Slika 43 . Rusi svitoo. v (po Fiekerju) .
rišemo z njhn ; takega
imenujemo r u s o kredo (Rotel, noter Eisenoeker) . Ta kreda
služi v izdelovanje rdečih pisal . Vraslega v drugem kamenj u
ga je dobiti povsodi, kjer vidimo kako rdeče barvano kamenje .
I) haima (grš .)
kri, ker so z njim ustavljali kri v prejšnjih časih .
38
Trdota je skoro enaka šesti trdotni stopnji, od vode j e
petkrat težji, prelom je školjkast, vegast ali prsten . V prav
tankih kosih je nisi železovec prozoren . Na 'iglo magnetnic o
vpliva le slabo, -èeprav ima v sebi poleg kisika celih 70 %
železa. Kemijsko je železni o k i s Fe 2 O . Pred puhalnico s e
ne tali. -V notranjem delu plamena razžarjen postane močn o
magneten .
30. Rjavi želézovee ali limonit ') (das Brauneisenerz )
ne kristaluje nikoli . Vedno je vlaknat, jedrnat ah prsten . Barv a
mu jc Ijava ; raze je rumenkasto rjave . Včasih je malo trši od
5 . trd . stop . ; od vode je štirikrat težji .
Po zlogu moremo razločevati naslednje premene : J . Vlaknati rjavi železovec, ki dela grozdaste, obličaste ali kapničast e
posnemke. Ce razbijemo kos te rude, se ovaja pogosto pra v
lepo razvit žarkasto ra z ho dni zlog (radialfaserige Struktur) .
Ker je rjav, sicer pa hematitu tako podoben, da ga ločiln o
včasih le težko, imenujemo te tvorbe rjavi s v i t o g l a v (braune r
Glaskopf) . — 2. Jedrnati ,rj . žel. (diehter Brauneisensteiu )
-tori pogosto velika ležišča. Ce prhné magnetit, jeklenec, nisi
železovec ali sploh kaka ruda, ki ima v sebi kaj železa, se izpreminja končno v jeclrnai rj avi železovec . Pri tem razpadanju i n
prhnenju se priffieša lahko tej novi rudninski snovi več ali manj
gline, da postane ruda . znatno mečja. Tak rjavi železovec s e
imenuje glinasti rj . žel . (brauner oneisenstein) ; ako je prsten
prhek, pa rjava ali rumena železna okra (Eisenocker) .
Pravzaprav lahko imenujemo to rudo prirodno železno 1:jo . Ilovici daje rjavo, opeki, torej žgani ilovici, pa rdečo barvo . -3. I-Alknjičast, gomoljast ali prsten 'javi železovec, pomešan s
peskom, z organskimi ostanki ali sploh s tujimi snovmi, se imemije z ozirom na način, kako in kje nastaja, d r n o v e c (Raseneisenstein), ker se nabira pod drnmn, b a rj evec (Morasterz) ,
m o virj evee (Sumpferz) ali jezerska železna ruda (SeeErz).
4. Bobovi rjavi železovec ali bobovec (pisoliliseher Brauneisenstein) se nahaja v obliki in velikosti nava t- nega graha, boba ali fižola. Zloga je sosredno lupinasteg a
(konzentrisch schaligc Struktur) .
') limonit, leimán
moèvirje, kjer se limonit del .
Vcasih je dobiti kepaste ali obličaste kose, `ki ropočejo ,
ker so votli in ker imajo v svoji votlini zrna . Take tvorbe imenujemo k 1 o p o t e e (Klappersteine ) .
Mavi železovec je v naših krajih najbolj razširjena železn a
ruda . Dobiti ga je na različnih mestih, kjer so nahaja tudi rus i
železovec . Omeniti je tu posebno Bohinj, Železnike, Kropo i n
Kamno gorico na Kranjskem .
'3 L Magnetovee, magnetni železovec ali magnetit (da s
Magneteisenerz) se nahaja ali v obliki lepo razvitih oktaedrov i n
dodekaedrov, ali pa v obliki nepravilnih zrn nadrobljen v druge m
kamenju (glej sl. l L).
Veasih tvori velik a
ležišč a Lager) .
Pdskn s . Obesim o
lahko železno iglico n a
nit ter ji približajmo ko s
iztrošenega magnetovea .
Magnetovee pri teza iglico nase te r
jo drži z neko silo ,
kakor hitro se je dotakne. Kos rude s t o
lastnostjo imenujem o
Slika 44 : Magnetovec (po Fiekerju) .
prirodni magne t
(natiirlicher Magnet), omenjeni pojav pa n
,tizem (der M 0.n
tisn-ius) .
Barve je črne kakor železo, taka je tudi raza ; sijaja j e
kovinskega ; popolnoma je neprozoren ; lomi se školjkasto ; trdota
se približuje 6 . trd. stopnji, speti. t . 5 g (približno) . Pred puhalnico se težko tali ; razžaljen izgubi magnetnost . Njegov prašek
so raztvori v solni kislini . Sestavljen je iz 72% železa in 28 °
kisika ter se imenuje kemijsko < železni okisov okise c
(Eisenoxydoxydul, FeO, Fe 2 O., — Fe :, 04) . Ker nima v sebi nič•
žvepla, daje veliko vabljivega železa .
Nahaja se na 'gtaj'erskem, na Moravskem, v Banatu, n a
Norveškem (Arendal), v Sibiriji, v C 7 ralu (gore : Kačkanag,
Rlagodat, Visok* gora, Magnetnaja g.) Iz ., Visoke gore same
40
,dobé na leto čez 3
milijona stotov to rude. Tudi Sevom a
Amerika ima bogato sklade .
Kako dobivamo železo iz rud? Magnotovec, jekleiie c
ter rusi in 'javi železovec so temelj
vse naše železn e
industrije . Vso žolezo, kolikor ga rabimo, natopimo i z
njih v plavži h
(Hocllčfen), kakršnega nam kaž o
slika 45. Na dnu
plavža zažgemo veliko grmnado oglj a
ali koksa ter na sujemo potem o d
zgoraj razdrobljen o
rude nanjo. Cist i
rudi je treba pri mešati tudi nokaj
fluorita, granata ali
amfibola, da so hitreje tali . Na vsak o
Slika 45 . Plavž..
plast rude nasu jemo zopet plast
oglja ali koksa .
Spodaj pa dova amo obenem gorivu (do ± 500 0 C)
razgretega zraka .
Pri tem ravnanj u
se vžge vse oglj e
ali ves kok .;'; tor
razkroji rudo .
Gorivo zgori na plavževern dnu popolnoma v ogljikov dvokis (CO 2) .
Ta plin odda po en atom kisika zgornjim, močno žarečim plastem in s e
izpremeni v ogljikov okis (CO) . Ta razkisa želeno rudo (železne okside)
41
in se pretvori zopet v ogljikov dvokis, kakor nam kaže naslednja kem .
enačba Fe, 0,, + 3 CO = 2 Fe ± 3 CO, .
Železo se zbira na dnu plavža, odkoder potem odtoka .
Zelezni rudi primešane rudnine pa tvorijo nove kemijske spojine . Te imenujemo s skupnhn hnenom : t r o s k a ali žlindr a
(Schlacke) . Ker je žlindra mnogo lažja od natopljenega železa ,
ki ga hnenujemo grodelj (Roheisen), plava na njem in g a
varuje oksidacije .
Zelezo, dobljeno iz železnih rud, razlikujemo v surovo ali
lito železo, jeklo in kovno železo .
Lito ž e l e z o (das Roh- ali GuBeisen) je krhko, zrnatega zloga, se dá najlažje taliti, ne pa kovati ali variti ; ogljik a
ima 2 --- 5 0/ 0 v sebi .
Jeklo (der Stalil) je drobnozrnatega zloga, doz se kaliti ,
raztezati, kovati in variti ter je vobce tršo od kovnega železa.
Jeklo je mehko in prožno, ako ga ohladimo počasi (vzmeti ,
damaščanke) ; če ga pa močno segrejemo in ohladimo v mrzli
vodi, postane še trše od litega železa, tak() da ogrebe celo steklo .
Iz njega izdelujejo rezila in pile . Jeklo ima v sebi ogljik a
0. 6
Kovno železo ((las Schmiedeei sen ) se dá raztezati, ko vati in variti . Ako ima v sebi kvečjemu 0 . 3 0/ 0 ogljika, je trsn o
(sehnig), drugače pa drobnozrnato . 'Posebno važno je . trsno
kovno železo, ker je najbolj odporno .
32 . Zelezo ') (das Eisen) . Ta prekoristna in za življenje neobhodno potrebna kovina spada, če je samorodna, med največj e
prirodne redkosti . Vse železo, kar ga človek rabi, se mora nataliti iz železnih rud . Redke samorodne kose pa shranjujemo vestno v rudninskih zbirkah .
V prirodi je železo vraslo v drugem kamen
fina obliko
malih gruči, zrn ali luskin . V tem primeru oi imenujemo p
zeen sko a t e l u r s k o . Včasih pa pada v obliki žarečih ' .
z neba na zemljo . To železo imenujemo izpo d n e b n o al i
meteorsk o
Kolikor se je doslej našlo samorodnega železa, je izvečine
izpodnebno . To železo je pokrito zunaj s črno skmjo, znotraj
1) Fe (ferrum, lat . ) .
2) metéoron. grš .
v zraku se nahajajoč .
42
pa sive ter ima priiiiešane2,?a vedno nekaj niklja (Nickel), k i
je železu podobna kovina . Ce zrrločiiuO uglajeno ploskev na kos u
izpodnebnega železa z razredčeno solitarno kislino (nNO), s e
pokaže naris, ki ga
imenujemo W i d manstat -t nov e
podobe" (Widlllanstč tterrsche Fr gnren, glej sl . 46 .).
ZeleZo ima znan o
sivo barvo ; na uglajenih ploskvah kaže
kovinski sijaj . Nje gova trdota je me d
4 . in 5 . stop. t. lest Slika 46 . 'Meteorsko železo, „ Witln alzstattnov E
vice ; spet . t. 7• Sg ;
podobe” (po Fiekerj u ) .
kovno jc, precej
raztezno ter prožno . Z veliko silo priteza iglo magnetnico nase
in postane tudi samo magnetno (poskus) . Pred puhalnico se ne
tali, pač pa razbeli ; razbeljeno se dri variti . V solni ali solitarni
kislini se razprosti ; v votli, v zemlji ali na vlažnem zraku zarjavi .
V Evropi so dobili doslej le n)alo pozemskega železa . Na
otoku I) i s k o, zahodno ocl Grtinlancla, je pa našel N o r d e ns kj ti l cl nad 200 q težke kose . Blizu Zagreba je pal 1 . 1751 .
40* kg težek kos izpodnebnega železa na zemljo . V Sibiriji s o
našli celó 896 kg težek kos, še težjega pa v Ameriki .
Uporaba kovinskega železa je tako mnogostranska, d a
nemogoče tu našteti vse svrhe, v katere se rabi .
33. Kositrovee ali kasiterit 1) (der Zinnstein, Glas Zinerz )
kristaluje v obliki štirioglatih stebričkov, ki imajo zgoraj in spoda j
po eno štiriploskti reno piramido, kakor nam to kažeta sliki 47 .
in 48 .
Posamezni kristali se doba le redko ; pogosto sta zrasl a
po dva kristala, kakor jih precločuje slika 49 . Take (pravilne )
zrasline (verwachsungen) dveh kristalov imenuje mio
dvojčke (Iwilling( ,).
1)
ki(ssitf'roti (grli . )
43
Kositrove(' ima trdoto, ki so približuje 7 . trd . stop ., od vod e
jo sedemkrat težji . Barvo je rumenkasto- ali rdečkasto-ijave al i
tudi črne, redko je rdeč, siv a[i rumen, raze ie bele ali rurnen -
Slika 48.
Slika 47 . Kositrovec (po Fickerju) .
k 'asto . Sveti se kakor domant, včasih pa tudi tolščeno . Prozore n
ni popolnoma . Pred puhalnico se no tali in me ne izpremeni .
S sodo pomešan tor razzaijen na oglju daj e
kositrovo zrno, ker sestoji skoro iz (80% ali )
4 ' 5 Sn in le iz 1 ,1 5 kisika (Sn 02 ) .
Za to rudo ne poznamo mi oo .ih nahajališč, pač pa jako bogata . Na Češkeni jo j e
dobiti v Krušnih gorah v Schlaggemvaldu in
Zinnwaldu ; nahaja se še na Angleškem, n a
Spanskem, v vzhodni Indiji na otoku Bank a
Slika 49.
in v Kaliforniji .
Uporaba . Kositrovo('
edina ruda, ki nam daje prekoristen cin ali kositer .
34. Kositer ali cin') (das Zinn) je kovina, ki je skoro srebrn o
bele barve in kovinskega sijaja ter se 'nahaja zelo redko samorodna v
prirodi . Dobili so ga le .v Ameriki . Kositrove ploSèiee prasketajo, ak o
jih upognemo .
Uporaba. Iz cina izdelujejo stanijol, z bakrom ga zlivamo v raz lične zlitine . Z njim povlečejo druge koVine, kakor železo in bakrene kuhinjske posodo.
35. Korund 2 ) (cler Korund) kristaluje v šestostrariih priz-
mah in piramidah, ali je pa gručav in potem drobno zrnat . Kri') Sn (stannum) .
2 ) je indijska beseda .
44
stali so različno barvani . Vrasli so ali se pa nahajajo v naplavljenem produ in imajo v tem primeru nekoliko obrušene robove .
Prozorni so, prosojni ali tudi neprozorni . Od vode je korun d
štirikrat težji . V trdotni lestvici je znak devete trdotn o
stopnje . V kemijskem ozira je popolnoma čista ()linica (Tonerde) Al, O,, .
Po barvi in prozornosti razlikujemo (med korundi ) : s a fi r o )
(Saphir), ki so prozorni in modro barvani, rubine 2) (der Rubin) ,
to so prozorni rdeči različki, in demantovce (der Diamantspat) ali navadne k o r u n d e (genreine K .), ki so neprozorni i n
nečiste barve . Drobnozrnata črnikasta zmes korunda in nragnctovca se imenuje smirek ") (der Schmirgel ) .
Rubine in safire dobivamo ponajveč iz Vzhodne Indijo i n
iz (otoka) Cejlona. Demantovca je največ v Sibiriji, v Severni
Ameriki ter tudi -v vzhodni Indiji, Smirek se pa dobiva posebno na otoku Naksos.
Uporaba . Lepo barvani in prozorni kosi so cenjeni dragi
kamni . Zato jih brusijo . Navadni korund rabi v blazinice al i
tečaje pri kolesih v urah . Dalje ga zdrobé v prah, da brusij o
z njim druge drage kmnne .
3( . Sadra ali malce (der Gips) se nahaja kristalova n
kakor tudi gručav . Kristali, ki imajo po navadi obliko podolgasti h
ploščic, se dobé ali posamič (glej sliko 50 .), ali so pa zbrani v koptiče (sl. 51 .) Ponekod so vrasli v glino . Tu jih vidimo včasih p o
dva ali več tako zraste, da so drug drugemu v oporo . Tako
tvorbe imenujemo skupke (Kristallgruppen) . Pogosto pa vidim o
tudi po dva kristala pravilno zrasla v dvojčke (glej sliko 52 .).
Kristali so prozorni in brez barve . Vzporedno s ploskvijo b
sliko 50 .) se dadó jako lahko klati . Naklane ploščice s o
up o g l j i v.e (biegsam), a neprožne (unolastisch) in biserno-sijajne (perlmuttergl~nzend) . Na drugih ploskvah je mali c
steklenega sijaja . Sadra jc p"ó trdoti enaka kmneni soli, od vod o
je 23krat težja, raza ji jo bela . V vodi 4 ) in v kislinah se skor o
nič ne topi .
u) saplàr (židovsko), sáppheiros grS .) =--- modri dragi 'a)nni : ') ráber
(lat .) = rdeč ;
smyrizo (gTs .) = obrusim .
4 ) En del sadre se raztopi šele v 400 delih vode .
43
P o s k u s . Razžarimo konček zdrobljene sadre v skleniei (Glaskiilbehen) . Sklenièin vrat se orosi pri tem poskusu od znotraj .
Sadra ima vodo v sebi, ki smo jo izgnali na plamenu .
Kemijsko je sadra kalcij ev s ul f a t, ki ima v sebi dve molekule kristalne vode ( Kristallwasser, Ca SO4 + 21120). ~Ulale c
sam pobeli pritem, sprhni in se dá lahko zmleti v belo moko .
Ce prilijemo tej moki vode, sprejme jo zop« vase, se izpreme-ni
v sadreno kašo ter se strdi v kratkem času .
Slika 50 .
Slika 52 .
Slika 51 . Sadra ali malee .
Pri sadri razlikujemo naslednje različke . Velike, nepravilno ~jene, vzpomlno z eno ploskvijo (h pri kristalu v
sl. 50.) jako popolno razkolne ter prozorne kose imenujemo M a r ij i n o steklo ( Marienglas ali Fraueneis) . Drobnozrnata ali
tudi jedrnata, nekoliko prosojna ter čisto bela sadra se imenuj e
a la b a s t e r . Navadni, po različnih primesih onečiščeni in zat o
različno rumeno, rdeče, sivo ali črnikasto barvani malce, pa nazivljemo sadrénee (Gipsstein). Ponekod je dobiti tudi vlak nate sadre (Fasergips), ki se sveti svileno (Seid eno .lanz).
Sadro najdemo navadno v bližini kamene soli, ker se izloča kakor sol iz morske votle . Pogosto se pa nahaja tudi v
glini ali v bližini apnenca . Pri nas se dobi v Zagorju ob Savi,
6
v Idriji, na Ddvjem, na Jesenicah, v Tržiču ter na nekateri h
krajih na Koroškem in na - Stajerskem .
U p or a b a . IZ alabastra delajo posebno v Italiji podobe ,
vaze in različne okraske . Zmlet kakor moka služi malce v
umetno gnojilo . Iz sadrone kaše -vlivajo kipa, delajo različn o
odtiske ter ponarejajo marmor .
37. Teže(' ali barit i ) (dol . Seliworspat ali Barit) se dobiva pogosto kristalovan v oblikah, kakor jih prodočnjeta slik i
53 . in 54. Taki kristali so navadno zbrani v kopuče . Nahaj a
se pa tudi gručav in sicer zrnat, vlaknat, pleniv ali jedrnat te r
jc brezbarven, bel, siv, rumen, rjav, rdeč ali tudi zelonkast .
vzporedno s plosk-vama P
in a (glej sliki 53 . in 54 .) so kri stali razkolni . Od vodo so 4 . 5 krat
težji . Vse drugo lastnosti, na pri mer trdota, raza in sijaj so p a
iste, kakor jih poznamo na aragonitu . Zaradi svoje velike speci .
teže se imenuje ta rudnina težo e
ali barit .
V kislinah se težec ne topi ;
Slika, 53 .
Slika 54 .
brezbarven plann, v katown i
ga razžarimo, pa pozeleni . To uči* kovina barij, Ba, ki jo v
njem, zakaj kemijsko ,je ta rudnina : barijev sulfat (BaSO 4).
Pri nas se nahaja težec ,le v Pliberku in v Rablju na Ko roškem, mnogo ga dobé na Ceškem in Ogrskem .
U p o r a b a . Iz njega delajo različne kemikalijo . Boli zmlet i
težec mešajo mod svinčeno bél (das Bleiwoi13), z njim pa ponarejajo tudi moko .
38. Zelena ali železna galica (das Eisenvitriol) so nahaj a
često v obliki kapnikov ali kakor skoija ali póprh na taki h
krajih, kjer preperevajo (verwittern) rudnine, ki so iz želez a
in žvepla. Pri nas se dobiva pri Kamniku na pobočju Kopo i n
v Litiji . Kristali so bledozeleni, stekleno sijajni, izprva osladneg a
okusa, ki pozneje usta neprijetno veže kakor črnilo . T . = ,
speci . t.
1 . 9 g, raza jc bela .
I ) barti s (gTš .)
težek.
47
Uporab a. ,-,iškova
'
obara (G-all~pfeltinktur), to jo voda ,
na kateri smo skuhali hrastovih šišk, takoj počrni, ako ji pri lijemo raztopino železne galice . Ravnotako počrné tudi hrastova tla, če jih polijmo z njo . — Izdelovanje črnila . Z železno
galico razkužujejo okuženo prostore in iz nje izdelujejo berlinsko
modrilo (Berlinerblau) .
39. Modra ali bakréna galica (das Kupf'orvitriol) se nahaja le tam, kjer prhné rudnino, ki so iz žvepla in bakra . Zato
jo dobimo raztopljeno v vodi po bakrenih rudnikih . To raztopino hnenujomo b a k veni co (Cementwassor) . Iz nje kristatujej o
lepi prosojni kristali kakor neto modre barvo in zoprnega kovinskega okusa, ki veže usta . V plamenu se nadhnljojo in pobelijo ,
na zraku sčasoma oblcdé . Ta rudnina jo hud strup . Po trdoti stoj i
modra galica med 2. in 3. trd . stop., t .
2 . 5 . Spe(. . t .
2 . 3 g,
raza je belkasta, brezbarven plamen pozeleni od to galico .
Up o rab a. V bakrenieo polagajo v rudnikih železo . T o
pobakreni povrhu in izvleče tako iz nje vos baker . Služi p a
raztopina modro . galice dalje tudi v barvarstvu, v galvanoplastik i
in za zdravilo . V novejšem času služi raztopina bakrov s u l fa t
(Cu SO4 4- 5 H 20) z ugašonim apnom (Ca H 2O2) v uničovanjo trtne
plesni ali ,, strupene rose " (Peronóspora vit i co l a) .
40. Zelezni kršec (der Eisonkies, Seliw-ofolkios ali Pyrit )
se nahaja jako pogosto kristalovan v obliki kocko in
pentagondodekaedra slik o
55., 56 . in 5 7 .
Pentagon dodekaede r
ali peterokotni dvanajstoroc j e
~jen od 12 peterokotnikov ,
ki imajo po 4 stranice enako
dolge, peto pa daljšo ali krajšo .
Kristali so dobé bodisi
posamič, bodisi združeni v koŽelezni kršec se pa na haja tudi v obliki kapnikov Slika 55 . Kristali železnega krSca, .
in krogelj ali ledvičastih, gro zdastih in gomoljastih posnemkov . Včasih ga dobimo tudi v
gručah ter jodruatoga ali nadrobljon o. a v drugem kamenju.
48
Izmed kršcev je pirit najtrši
6
6 . 5), zakaj ob jekl u
kreše iskre . Od vode je petkrat težji ; njegov prelom jc školjkast ,
barve je rumene kakor bronovina (speisgelb včasih je ',lavo ,
le redko pa pisano n a h u k e l (burit angelaufen), sijaja je ko vinskega, raza mu je črna, krhkota precej velika .
Železni kršec sestoji skoro iz 50 Yo železa, vse drugo je žveplo .
Njegov kemijski znak je _Fe S . Na iglo magnetnico vpliva l e
malo . Pred puhalnic o
razžaljen se vžge te r
gori z modrhn plamenom kakor žveplo . Pri
tein se razvija ž v e
pl oY d vokj s (SO 2
Solna kislina (H CI) ne.
Slika 56 .
Slika 57 .
vpliva nanj, v solitarn i
kislini se izpremeni v zelenkast ž e l. e z o v -nitrat Fe (No ;,).,,
a
a pritem se izločava žveplo . Na -vlažnem zraku se razkraj
se izpremeni v žvepleno kislino in železno galico .
Pirit je jako razširjena rudnina. Menda ga ni kraja, kje r
ne bi bilo moči dobiti vsaj malih drobcev te rudnine . Pri na s
dobivamo lepe kristale posebno na ,~tajerskem pri sv . Lovrencu
in pri Sv . Mariji v Puščavi.
poraba . Dozdaj se še ni posrečilo odstraniti vseg a
žvepla, ki se nahaja v železnem kršcu . Zato je_železo, dobljen o
iz njega, nerabno. Zelezo, ki ima v sebi le količkaj žvepla ,
je namreč krhko in lotimo . Iz železnega kršca se dobiv a
pred vsem žveplo . W,Ije pa delajo iz pirita tudi žvepleno kislin o
(H:2 SO4) in železno galico .
41. Bakreni kršec ali halkopirit 2) (del: Kupferkies ali
Chalkopyrit) je izmed kršcev najkoristnejši . Iz njega dobivam o
naj-več bakra. Kristalovanega je dobiti precej pogosto, a njegov e
kristale je težko prav tolmačiti . Navadno se nahaja v gručah ,
vrasel _ali pa jedrnat . Barve jo rumene kakor rumena mé d
(messinggelb) ali pa zlate (goldgelb), včasih je pisano nahukel .
Sijaja je kovinskega, preloma pa školjkastega . Bakreni krše c
I ) to je svetlo rumena, nekoliko sivkasta barva .
2 ) ehalkós (grš .) -- baker .
49
je veliko meèji od železnega (trdota 4 . stop.), po čemer s e
najlažje razlikuje od njega . Raza Irm je zelenkastočrna, od vode
je skoro štirikrat težji . Bakra je v njem 34 .6 0/0 ali približno '/3 ;
ravno toliko ima tudi železa in žvepla v sebi . Njegov kemijski
znak je Cu2 Fe2 S4 . V solitarni kislini se raztopi . Raztopina im a
zeleno barvo . Iz te izloaimo baker, ako vtaknemo v njo oglaje n
železen žebelj .
_ Ta ruda se nahaja v večjih množinah na Ogrskem, n a
Ceškem, na Apgleškem in v Sev . Ameriki. Pri nas je je dobiti
nekaj malega med Skofjo Loko in Cirknem .
42 . Svinčeni sijajnik (der Bleiglanz) kristaluje prav pogostonia v kockah (slika 58 .). Dobiti jih je bodisi posamič, bodisi
združene v ko puče. Izveèine je
gruča v, vrasel al i
ima obliko ledvičastih posnemkov.
Razkolnost
svil nega sijajnika je vzporedno s kockinimi ploskvmn i
Slika 58. Svinčeni sijajnik .
tako popolna, d a
preloma sploh nikoli videti ni na njem . Sveti se živo kovinsko .
Barve je svinčeno sive . Po trdoti se približuje kameni, soli ;
spee. t. (skoro) 8g, raza je sivkasto črne bar-ve . Pred puhalnico se razprši . Na oglju se sčasoma stali . Pri tej priliki se razvija žveplov d-vokis (SO 2 ) . V svinčenem sijajniku je "i " svinc a
in
žvepla . Primešanega pa ima pogosto tudi nekoliko srebra.
Svinčenega sijajnika je dobiti v Avstriji posebno velik o
na Koroškem in na Ceškem . Na Koroškem : v Rablju, v Pliberku, na Obiru, na Peči, v Crni‘ in pri Kaplji ; na Ceškem :
v Pi'ibramu in Bleistadtu . Na Kranjskem se nahaja pri Litiji .
p-o r a b a. Ker je svinčeni sijajnik najbolj razširjen a
svinčena ruda in ker ga najdemo v velikih množinah, je naj važnejša za dobivanje svinca .
4
50
43. Svinec (das Blei) se nahaja v prirodi samoroden l e
ako redko . Kar se ga rabi, ga dobivamo iz svinčenih rud .
Z nohtom ali s kameno soljo se dri, obraniti . Od vode j o
11 . 4krat težji . Na novem prelomu je svinčeno sive barve i n
kovinskega sijaja, a na vzduhu izgubi sčasoma oboje ter počrni .
Tali se jako lahko . Svinec jc prvina . Njegov kemijski znak j o
Pb (pl_umbum, lat .) .
Nahajališča samorodnega svinca. poznamo na Moravskem ,
na Angleškem in na Uralu .
U p o r a b a . Poprej so delali iz njega svinčnike, sedaj služ i
še za vodovodne cevi in v tiskarski obrti . Dalje izdelujejo i z
njega kroglje in šibre ; z njim zalivajo cevi pri vodovodih i n
plinovodih, ter pritrjujejo železo v kamenju .
Slika 59. Antimonov sijajnik .
44. Anthnono-v- sijajnik, ráztok ali antimonit (der Antimonglanz ali das Grauspieglanzerz) je po svoji sivi barvi, p o
kovinskem sijaju in po svoji trdoti (t . = 2) podoben svinčenem u
sijajniku . Njegovi dolgi stebrasti ali iglasti kristali so skoro vedn o
po dolgem brazdasti (gerieft) in porrostmna tudi upognjeni
ali ulmnlj eni ter navadno v šopke zbrani (biischelfQrm 3 .)
(sl. 59 .). Nahaja se pa tudi gručav ter je potem protast, vlakna t
ali jedrnat . Raza je sive barve, od vode je skoro petkrat težji .
Poskus .
Antimonit se tali že v sveèinem plamenu .
Plan‘en pritem pozeleni . Izgorina je žveplov dvokis (SO 2).
Zvepla je v njem skoro ena tretina, ostali dve tretini pripadat a
antimonu 81) 2 ).
Nahaja se na Ogrskem, na Sedmograškem in na Saksonskem. V zadnjem času so našli lepe kristale tudi na Japonskem .
Uporaba . Največ antimona, kar ga je dobiti v trgovini ,
izhaja iz te rudnine . Antimonit služi v izdelovanje antimonovi h
preparatov ter pismenovine.
Ž
svetlica ali cinober (der Zinnober) kri45 . ivosrebrna
staluje sicer včasih v malih, prozornih ali samo prosojnih te r
le težko razločnih kristalih demantskega sijaja . Navadno j e
gručav, zrnat, jedrnat ali pa prsten.
Cinober je malo trši od kamene soli (t . 2. 5), pri vsem
tem pa mèlek, spet . t. = 8 g. Barve je košenihm- do škrlatastordeèe, časi tudi sive ali pa črnikaste . Raza je škrlatastordeèa .
Poskus . l . Razžarimo troho cinobrovega praška v stekleni, n a
obeh koncih odprti cevi . 2 . Primešajmo einobrovemu prašku nekolik o
sode ali pa železnih opilkov ter razžarimo to zmes pred puhalnico na oglju .
Pri prvem poskusu se razkroji cinober v svoje sestavine :
v živo srebro (86"/o) in v žveplo (14%) (Hg S) . Pare živeg a
srebra se zopet zgosté na hladnejšem koncu . Tu prevlečejo stekl o
s sivkastim kovinskim poprhom, žveplo pa zgori . Cinober se pr i
tem poskusu ne razkroji vselej popolnoma . Pač pa odda vs e
svoje živo srebro pri drugem poskusu .
Živosrebina svetlica so nahaja na Kranjskem v Idriji, pr i
sv. Ani pri Tržiču in še ponekod drugje . Na Spanskem so svetovno znani rudniki v Ahnadénu . Iz teh so dobivali že Grki i n
Rimljani cinober . Največ' se ga dobiva dandanes v Nove m
Almadémi v Kaliforniji in v Mexiki (Mehiki) .
U p o r a b a Čisti cinober, kakršnega izdelujejo umetno, služ i
za barvo . Iz nečistega naravnega cinobra pa dobivamo živo srebro .
50 . pivo srebro (das Quecksilber, Hg) je edina kovina ,
ki je tekoča pri navadni toplini . Strdi se šele pri -40'C ,
vre pri
3')57') C, izhlapeva pa tudi že pri navadni toplini .
4*
5
Barve je bele kakor srebro in kovinskega sijaja. 'V naravi im a
živo srebro obliko malih kapljic ter je od vode, ako je čisto ,
13 6 krat težje . Zlato, srebro, cin, cinek in svinec se raztopé v
živem srebru . Te raztopine imenujemo amalgame (das Amaloiam) .
Živo srebro in njegove spojine so zelo strupene .
Najznamenitejša nahajališča živega srebra so : v Avstrij i
Idrija, na Spanskem Alnnadén, Novi Almadén v Kaliforniji in n a
Peruanskem. Samorodne g a živega srebra je prav malo . Najve č
ga dobimo iz cinobra .
Uporaba . Z živim srebrom iz .ločavajo zlato in srebro i z
stolčenega zlatonosnega in srebronosnega kamenja. Z njim polnijo toplomere (Thermometer) in tlakomere (Barometer) . Dalj e
služi v izdelovanje umetnega cinobra ter v zdravilstvu . S cinovirn
amalgamom zastiramo steklene plošče, da dobimo zrcala, a z
zlatim in srebrnim amalgamom pozlaéujejo ali posrebrujejo v
ognju druge kovine . V ta namen prevlečejo
,
kovino z amalg{mlom ter jo segrejejo primerno . Zivo srebro izhlapi v ognju ,
žlato oziroma srebro pa pokrije predmet s tanko plastjo .
47. Cinkova svetlica (clie Zinkblende) kristal* pogostom a
v obliki tetraedra, ki je omejen po 4 enakostraničnih trikotnikih . Navadno je gručava in tedaj zrnata, jedrnata ali drobn o
vlaknata . Kristali so včasih prozorni in jako lahko razkolni . Trdota
stoji med 3 . in 4. stopnjo . Na ravnih ploskvah se svetijo kristali
kakor demant, včasih pa -tudi,' tolščeno. Barve so návadno rjave al i
črne, pogosto tud i
zelene, rumene ali
rdeče . Brezbarvno
cinkovo svetlico j c
le redko najti . Raz a
ji je rumena ali
rjava, redko pa bela .
Od vode je štirikrat
težja . Pred puhalSlika 60 .
Slika 61 .
nico se skoro ni č
ne tali, pač pa póca ter se drobi . Cinkoya,svetliea sestoji i z
žvepla in iz 2/ cinka (Zn S) . Primešanega ima pogostoma n e
železa (včasih celile 0 010 .)
53
Cinkova svetlica spada mod precej razšh:jene rudnine . Nahaja so na Ceškem v P~ibrarnu, na Koroškem v Orni in v
'Rablju, na Kranjskem jo jo nekaj pri Litiji*, na Staejerskem pa
pri Soka* in blizu Selnico .
Uporab a. Dandanes plavijo iz nje cinek.
Cinek (das Zink, In) je bel ali nekoliko modrobel. Sveti
s-o kovinsko . Nekoliko jo krhek, dá se pa vendar toniti ; na zrak u
oslepi . Trd je kakor rudnine 3 . trd . stop . Rabi naris v najrazličnejše svrhe . Važna kovina je zlasti zato, ker je jako dobe r
elektrobudnik,
48. iveplo (der Schwofel) ima svetlo rumeno barvo, ki se
imenuje po njem žveplena . Rjavo ali sivo žveplo je vedno ono čiščeno po kakih prhnesih . V zbirkah se shranjujejo (pogostoma
lepi) kristali v obliki èot v ero st rane p iram i d o , kateri sta pa oba roglja otopljena (gl .oj
sliko 62 .). Kristali so običajno vzrasb in združeni v kopuče. Svetijo se včasih kakor demanti .
Lomijo se školjkasto . Kor je žveplo zelo krhko ,
pota v gorki roki in se razdrobi na drobne kosce ,
ako udarimo po njem . Navadno se dobiva žvepl o
gruèavo, jodrnato, gomoljasto, nadrobljeno ah p a
kakor póprh na drugem kamenju in v žoknih
Slika 62 .
(Krater) mnogih ognjenikov . Jedrnato žveplo s e
lomi h-rapavo ali pa tudi škindravo, je vedno krhko in se svet i
slabo tolščeno . T. — 2, spec . t. 2 g. Raze ,je žveplo iste kako r
barve. Kemijski znak za žveplo jc S (sulfur) . Na zraku s e
žveplo rado užge . Gori z modrim plamenom ter so izpremeni v
žveplov dvokis (SO 9 ), ki nas sili na kašelj .
l . posku s . Razgrejmo nekaj žvepla v' retorti .
Pri + 114 0 C se žveplo tali, to je, izpremeni se v svetlo
rumeno tekočino . Pri višji temperaturi postane raztopljeno žvepl o
rjavo . Naposled potemni in se zgosti, da obrnemo brez strahu
posodo . Kadar žveplo segrejemo toliko, da je skoro petkra t
tako vroče kakor vrela 'voda, zavre tudi žveplo ter se izpremen i
v rjavo paro . Ce napeljemo to paro v hladen prostor, se zgosti
v rumen prah, ki ga imenujemo žvepleni cvet (Schwefelbhimen) .
2 . p o s k u s . Vlijmo gosto, raztopljeno žveplo v mrzlo vodo .
Táko, hipoma ohlajeno žveplo jo vlačilo in gnetno kako r
testo. Zaradi tega se delajo lahko iz njega odtiski in odlivki .
3 . p o s k u s . Drgnimo kos žvepla ob sukno ter ga potem približajm o
majhnim kosèkom papirja ali pa drobnim krogljieam bezgovega stržena .
Ti se pomikajo ali poskakujejo proti žveplu . V trenotku, ko se jih dotaknemo, pa zopet odpadejo . O žveplu pravimo, da postane po clrgnvn ,iu električno.
Žveplo se dobiva v naši monarhiji v Radoboju na Hrvaško~1i, v Swoszovicah pri Krakovom v Galiciji in v Kalinki n a
Ogrskem . Največ žvepla pa prihaja iz Italije in posebno i z
Sicilijo .
Uporab a. Žveplo rabi v izdelovanje smodnika, žveplen o
kisline, žveplenk, umetno narejenega cinobra, ultramarina, z a
zdravilo, v pritrjevanje železja v kamenju, za beljenje (Bleiche )
platna, volne, slame za slamnike i . t. d . l)anclanes rabi žveplo
tudi proti grozdni glivi ( Erysiphe Tuckéri) .
49. Grafit 1 ) (der Graphit) se nahaja navadno v nepravilnih
gruèavih kosih, jedrnatega, plenastega ali luskastega zloga . Le
redko ga je dobiti kristalovanega v tankih ploščicah . Pogostoma
se nahaja v takoimenovanih gnezdih ali pa nadrobljen v druge m
kamenju . Barve jeternno sive ali črnikaste, sijaja kovinskeg a
Raza je črna ter se sveti kovinsko . Cisti grafit je tako mehak ,
da ga lahko zdrobimo . Dalje se čuti med prsti opolzol . Od vod e
jo dvakrat težji . V navadnem ognju se grafit nič ne izpremoni .
V posebno hudem ognju zgori v kisiku poj)olnoma v ogljiko v
dvokis (CO), ker je čist ogljik. Njegov kem . znak jo C (carbonium) . V kislinah ostane noizpremenjen .
veliki skladi najlepšega grafita se nahajajo v Sibiriji, n a
Angleškem in v Pasavi . Dobiva se pa tudi na Ceškem (okol o
Schwarzbacha in Krumlova), na Moravskem (Znojmo), na Spod njem Avstrijskem in na Gornjem Staj erskeln .
ti porab a. Z glino pomešan služi grafit sedaj v izdelovanje topilnih loncev, (v katerih plavijo jeklo, zlato, srebr o
i. t. d .), neizgorne opeke in takoimenovanih svinčnikov .
Za proizvajanje svinčnikov razmoljejo najboljši grafit te r
ga potem izpirajo, da odstranijo vse onečiščujočo primesi . Izprwwm-u grafitu primešajo različno iiinožine čisto gline, poto m
grapho (grš .) — pišem .
55
dajo lej zmesi grafita in gline znano obliko, jo še igo ter končn o
vdelajo v les . Z grafitom mažejo stroje, posebno lesene, železne peči i . t. d.
50 . Demant ') ali diamant (der Diamant) se nahaja p o
nekaterih mestih v_ naplavljenem produ, ki ga nanesó vodé i z
krajev, kjer se kamenje razseda in drobi po vplivu zraka i n
vode . Dobiva se ali krista lovan v obliki oktaedrov ali
osmercev, kakor nam g a
kaže slika 63 ., ali pa v po dobi zrn . Vzporedno z oktaodrovimi plosk-vami se dajo
kristali lahko klati . Deman t
obrazi vsako rudnino, njeg a
pa ne more obraziti nobena. Zato ga stavim o
za najtršo rudnino v
trdotni lest-vici n a
deset o
poslednje
mesto . Če udarimo s kladivom po njem, se zdrobi
v prah, ker jc krhek . Prozoren je, brezbarven ali p a
bel, _siv, :rjav, zelen, rumen,
1ika 63 . Diamant (po Fiek(,rju) .
rilec, višnjev, vèasih pa tudi
èrn. Črne demante imenujemo k a r b o n a d o s . Spet' .
do 3 . 6 g. Kakor grafit tako je tudi &mant čisti ogljik (C) ; kis lina ga ne raztopi nobena, v navadnem ognju se ne izpremem ,
pri največji žari pa izgine v kisiku, ker zgori v plinast ogljiko v
dvokis (CO,) . Nebrušen deniant se sveti prav slabo, brušen p a
kale velik sijaj, ki se hnemije po njem demant e n sija j
(Diamantglanz) . Pri brušenih demantih je upoštevati njihov o
čisti n o (das Wasser) in sijajnost (das Trener) . Demant, ki j e
čist kakor voda in ki ima lepo sijajnost, preliva jako lepo barve .
Zato take dernante visoko cenimo . Seveda pa imajo tudi barvani
demanti veliko vrednost . Demant, ki jc ležal nekaj časa v solncu ,
st , sveti v temi . Ako ga drgnemo ob sukno, pa postane električen .
i ) a(L'‘mas (grš .)
lwpt't, magan .
Demante brusijo z demantovim prahom . Na poseben nači n
brušeni demanti sc imenujejo briljanti (Brillant, sl . 64 .). Naj hnenitnejše brusilnice so v Amsterdamu . Odka r
so našli pri Kimberleyu v Južni Afriki nova bo .ata nahajališča, j e padla nekoliko cena demanSlika, 6-t .
tov. Vendar pa stane tudi sedaj čist, brušen de mant, ki jc velik kakor grahovo zrno (sl. 64 . )
in tehta l karat ( I/5 g), približno 300 K . Pri večjih demantih rast e
cena v kvadratnem razmerju s težo . Tako stane n . pr. trokaratn i
demant 300 K X 3 2 --: 2700 K .
Veliki demanti so zelo redki, zato jih imajo večinoma l e
bogati vladarji in, države . Najznamenitejši kamni imajo svoj a
Slika 65 .
Slika 66 .
„Pitt”, 136 3,, karata v naravni velikosti .
Slika 67 . „Florentinec' ”
133 karata v nar. velikosti .
imena, n . pr . : Kohinur, Pitt ali Regent (sl. 65 . in 66 .), ,b'lorentino c
ali Toskanec (last našega cesarja, sl . 67 .), Orlov i . t . d.
Uporab a. Neprozorni in neugodno barvani demanti rabij o
zdrobljeni (demant9v prah) v brušnjo drugih dragih kamnov ,
nadalje steklarjem za rezanje stekla, bakrorezcem in kamnopiscem kakor konice na pisnih dletcih in končno služi tudi pr i
vrtanju železničnih predorov skozi trdo kamenje .
51. Zlato (das Gold) kristalujc v kockah, toda le redko .
Navadno sc nahaja v- raznem kamenju vraslo ali pa na nje m
vzraslo. Najčešče se dobiva kakor póprh ali tudi v obliki mali h
zrn, luskin in kep, pogosto tudi v iičastih, lasastih, drevesasti h
ali platičastih (sl. 68 .) posnemkih . Kadar razpada, zlatonosno
kamenje, odnašajo vode obenem s kamenjem tudi zlato ter j e
naplavljajo v nižavah . Iz takih Naplavin izpirajo zlato z vodo . Zato
ga imenujemo prano zlato (Wascho.old) . Zlato pa, ki se do-
biva na prvotnih ležiščih (primare Lagerst~tto), to je v
rudnikih, se imenuje rudniško zlato ( Berggold ) .
Trdota čistega zlat a
je le malo večja od zve
plove. Razklepati se dá v
liste (zlato peno, Blattgold) ,
ki so po 0.0001 mm debeli ;
žice pa delajo iz njega tak o
tenke, da tehta 2400 m l e
1 g. Zato imenujemo zlat o
najtonivejšo kovino . Cisto
zlato je skoro 19 .3 krat težje
od vode, jo lepo rumen e
barve ter kovinskega sijaja .
Klati se ne dá ; prelo m
je nasekan . Na zraku, v
vodi ali tudi v ognju se n e
izprcmeni, pač pa so tali
pri +1060 0 C. Kislino n o
izpreminjajo zlata . Le v
kraljevi vodi (Kónigs Slika 68 . Zlato, platičasto (po Fickerju
' wasser), ki je- zmes tre h
delov solne kisline (HOD in enega dola solitarne kisline (H NO3 ),
se izpremeni zlato v zlati klorid (Au Cl" ) . Cisto zlato (Au ,
&trum, lat .) je. prvina . V naravi je zlato skoro vedno oneèiščen o
po primesih, n . pr. : srebru, bakru, železu in dr . Skoro vso zlato
se nahaja le samorodno (gediegen) tor se dobiva kakor rud niško zlato v Sčavniei in Kremnici na Ogrskem, v V~r~spataku ,
OITenbanyi, Nagyágu, na Erdeljskem ter nekaj malega na Ceškem, Solnograškem in na Tirolskem . Zaradi rudniškega zlat a
so glasovita še naslednja nahajališča : Peruansko, Moxika, Kalifornija, Sibirija in Avstralija .
V teh krajih stolčejo zlatonosno kamenje v stopah ter do dajo ponekod stolčenemu molu (Schlich) živega srebra, da izločajo zlato iz njega (a m algam o v a n j AmalgamationsprozeB ),
ponekod ga pa izpirajo z vodo (WasehprozcB, glej sliko 69.),
ali ga pa pridobivajo s klorom .
Pretežno -množino zlata dobivamo iz zlatonosnih naplavi n
(( ;-oldseifen) . Prano zlato se nahaja pri nas v Dona-vi, Dravi in
v Renu ; toda tu ga tako malo-, da se ne izplača iskanje . V
nekaterih krajih ga pa najdejo še sedaj v precejšnih množinah .
Južna Afrika ima bogate zlatonosne naplavine med rekam a
Slika 69 . Dobivanje pranega zlata .
Linlpopom in Zambezijem, dalje v Transvalu . Od leta 1848 . dobivajo mnogo zlata iz Kalifornije, samo da so ta nahajališča ž e
skoro izčrpana . V zadnjih letih je zaslovela zlatonosna pokrajina ob reki Klondyke (klondajk, dotok Yukona) in morsk o
obrežje ob izlivu Yukona . Tudi Avstralija ima v državi Viktorij a
mnogo zlata. Tu so našli 83•5 kg težko kepo samorodneg a
zlata, ki so jo prodali za 210.000 K .
Uporaba . Zaradi svojih lastnostij je zlato že od najdavnejših dob znano ter se šteje med najdragocenejše- kovine . Iz
njega kujejo novce . Pri nas nakujejo iz 1 kg zlata 3280 kron.
Dalje služi v izdelovanje različnega lišpa ter v pozlato mnogih
59
stvari . Da se ne obrabi prelahko, dodajo zlatu navadno nekaj
bakra ali srebra . Zmes, ki jo dobimo, če raztopimo ob ene m
zlato in baker ali srebro, imenujemo zlitino (Legierunoi .
56 . Srebro ') (das Silber) ima v prirodi le redko oblik o
kocke. Najčešče je razvito drevesasto, žičasto (slika 70.), lasasto ,
zrnasto, pločevinasto ,
zobasto, mahasto ali
tudi praprotasto . Nahaja se pa tudi grliča vo v gredah in žilah .
Srebro se ne dá
klati, pač pa lahk o
toniti. Prelom je nasekan . Trdota je nekoliko večja nego pr i
kameni soli, speti . t. čiSlika 70 . Gièasto srebro (po Fiekerjt
stega srebra je 10 . 5 g.
Barvo ie bedo, sijaja kovinskega . Na zraku polagoma porumon i
počrni in oslepi . Solitarna kislina ga izpremeni v srebrni nitrat
(Ag NO :,). V ognju se pač tali, toda ne izpremeni . Srebro
jo najboljši prevodnik toplote in elektrike . Prirodno srebro ima
skoro vedno primešanega nekaj zlata, bakra, arzenika ali tud i
zoleza ; čisto se nahaja le redkokdaj .
Srebro je jako . razšijeno . V Avstriji se dobiva srebro n a
Ceškem v P1ibranm in Joahimovom ; na Ogrskem v Ščavnici ;
3 Nemčiji v Freiburgu na Saksonskem ; na Švedskem v Sali ;
na Norveškem v Kongsborgu . Daljo se dobi v Sibiriji, v Ameriki in sicer v Kaliforniji, na Peruanskem, Cilskem in v Mexiki .
Največ srebra, kar ga rabimo, dobimo iz srebrnih rud .
Up ol;,al)a . Srebro služi predvsem v kovanje denarja te r
3 izdelovanje različnih srebrnih reči . Z njim tudi posrebrujej o
dru g e kovine in stvari . Da postane trše, zlivajo srebro z drlio . imi kovinami, posebno z bakrom :
55. Platina') ((las Platin) se nahaja v prirodi le redk o
3 kockah kristalovana . Najèešèe jo dobimo v obliki zrn ali gruč ,
izpiraje naplavljeni prod nekaterih krajev . Po barvi in sijaj u
a (pansko) - srebro, platina srebru podobna kovina .
60
se približuje najbolj srebru, samo da je bolj 'sivkasta . Po trdot i
se pa vrlo razlikuje od njega . Platina odgovarja skoro 5 . stop .
trdotne lestvice . Od vode je 21 krat težja ter spada sploh me d
najtežje rudnine. Prirodna platina je skoro vedno nekoliko one-čiščena po primešanem železu in nekaterih drugih redkih kovinah . Na zraku in v kislinah se ne izpreminja, samo kraljev a
voda (glej zlato) jo načne . Ob navadni toplini je jako raztezn a
in prožna . Tali se le v plamenu pokalnega plina in v električn i
peči. Razbeljena se dá variti kakor železo .
Največ platine dobivamo (obenem z zlatom) na Uralu ,
na otoku Borneo in v Ameriki .
Uporaba . Iz platine izdelujejo razno kemijsko orodje . - Do
leta 1845 . so kovali v Rusiji iz nje tudi novce .
. Baker ali med (das Kupfer) kristal* navadno v
obliki oktaedra ali kocke . Kristali so navadno nerazločno razviti. Mnogo češèee ga je dobiti v rogljastih, zobastih, drevesastih ,
lasastih, žičastih ali mahastih posnenikih. Nahaja se pa tudi v
tenkih ploščicah, jedrnat ali pa nadrobljen v drugem kamenju .
V Severni Ameriki so našli ob Gorenjem jezeru 420 t težk o
kepo čistega bakra .
Trdote je baker skoro iste kakor srebro (t . '., .5 do ;,),
sp. t. = 8 .8 g. Barve je (po njem imenovane) bakreno rdeče ,
sijaja pa kovinskega . Omenjena barva in sijaj se pa poka žeta le na novih ploskvah ali na prelomih, zakaj na suhe m
zraku baker hitro potemni, ker se izpremeni v bakrov oksi d
(Cu O) . Na vlažnem zraku se . pa prevleče z zeleno skorjo, se stoječo iz bakrovega karbonata, ki jo imenujemo ..patina .. .
Včasih je baker tudi rumeno ali rjavo nahukel . Baker je jak o
raztezen ; kovati se dá tudi mrzel, variti pa ne . Brezbarve n
plamen nekoliko pozeleni . Pred puhalnico se lahko tali, v kislinah se raztopi, raztopine so modre ali zelene in jako strupene .
Kem . znak je Cu (euprum, lat .).
Samorodni baker dobi-vajo na Ogrskem, na Angleškem,
na Švedskem,
v Sibiriji, v Avstraliji in v Sev . Ameriki .
Uporaba njegova je jako mnogovrstna . Baker služi al i
sam ob sebi ali pa zlit z drugimi kovinami . Iz njega so koval i
prej v Avstriji novce . Delajo se kotli, kuhinjska posoda, žice
za električne vade in ploščo, s katerim' pokrivajo strehe iposobno na zvonikih) in obijajo ladje . Pri kuhinjskih posodah j e
paziti vedno na to, da so znotraj dobro porinjene . Sicer lahko
kaka kislina raztopi nekaj bakra in otruje jed .
Posebno važno vlogo igra baker v zlitinah, kakršne so :
bron (die Bronee), rum ona méd (das Messing), p a k fo n g, nov o
srebro (das Neusilber), kitajsko srebro (das Chinasilber) ,
zvonovina (das Glockengut) in topovina (das K anonengut ) .
Bron, zvonovina in topovina so zlitine, ki sestojé iz bakra i n
cina ; rumena méd sestoji iz bakra in cinka ; pakfong iz rumen e
modi in niklja ; kitajsko srebro je posrebren pakfong . Nekaj
bakra se dodajo vedno tudi zlatu in srebru, da postaneta te dv e
kovini trši, nego sta sami ob sebi . Njihovi zlitini nimate po sobnega imena.
Prodno so ljudje poznali železo, so izdelovali v davni h
časih iz bakra orožje različno orodje . Pozneje so proizvajal i
svoja orodja iz brona in neke zlitine iz bakra in svinca .
57. Sota ali ropa (der Tod) se dela dandanes po barji h
pred našimi očrni iz različnih preperelih rastlinskih ostankov ,
kakršni so posebno nekateri mahovi .
Mahovi, odpalo listje, kakor tudi podrto drevje in njegov o
korenine gnijejo ndmreč le tedaj, kadar more zrak do njih . Po d
vodo in pod blatom so pa rastlinske snovi sčasoma sicer tud i
izpreminjajo, a ne trohné . Te izpre nembe so predvsem kemijske .
Rastlinske snovi izgubljajo namreč tu nekatere svoje sestavine v obliki vodne pare, ogljikovega dvokisa in nekateri h
gorljivih plinov . Zato imajo ostanki vedno več ogljika v sebi .
Čimdalje ležé rastlinske snovi v vodi, tem temnejše so, kako r
bi jih ožgali v žrjavici .
To presnovo imenujemo ogljenitev (dol' VerkohlungsprozeB), takó izpremenjene rastlinske snovi p a
o . lj m i n e (das ‘Terkohhmgsprodukt) .
Opisana ogljenitev rastlinskih snovi se ne vrši šele, odka r
opazujemo omenjene izpremembe, ampak že od tistih dob, k o
človek še ni živel na zemlji . Zato so izogljeneli rastlinsk i
ostanki v različni meri . 1 ozirom na to razlikujemo med oglje-
6
ninami poimence več različkov . Od njih je šota najmlajši . Pri
vsem tem pa tvori ponekod vendar do 10 m debele plasti .
Spodnje njene plasti so najstarejše ter najtemnejše . Vse vije
ležeče pa so toliko mlajše in svetlejše, kolikor bližje ležé sedanji površini zffinlje .
Z vodo napojena šota je -gnetna in razmerno težka, osušena pa plava na vodi . V ognju zgori ter pušča veliko pepela ,
ker ima v sebi mnogo blata in nekaj rudnin, kakor so na pr .
sadra in pirit .
Pri nas dobivajo največ' šote na ljubljanskem balju . Mnog o
znamenitejša bgja sc nahajajo na Ceškem in na Ogrskem te r
na Nemškem, kjer zavzemajo celih 46"/o, in na Irskem, kje r
se raztezajo čez W 0/o cele ondotne zemeljske površine .
Uporab a . S šoto kurimo . Iz nje delajo ponekod svetilni plin .
58. Premog . Mogočni amerikanski veletoki (kakor n a
pr. Misisipi) preplavljajo včasih svoje bregove . Ob prilik i
velikih povodenj odnašajo neizmerne množine drevja v morj e
in na plitvejša mesta svojih strug . Hkrati,' z drevjem pa nanesó tja tudi mnogo peska in blata . S tem pokrijejo (pod vodo )
vse nanadeno rastje . To sc potem ravno tako izpreminja i n
ogljeni, kakor smo čuli pri šoti .
Kar se vrši dandanes na pr . v Misisipijevem vodovju, s e
je pa vršilo tudi že tedaj na raznih mestih, ko človek še n i
živel na, zemlji . Ogljenitev rastlinskih snovi se tedaj ne vrš i
povsod enako dolgo . Z a radi tega se nahajajo ponekod p o d
nekdaj napl.avljenhn a sedaj popolnoma strjenim peskom h] .
grezom (večje ali manjše) množino več ali manj i zogljonelega drevja, ki ga imenujemo premog .
Ponekod kopljejo mlajši premog, ki je še popolnoma podoben lesu . Nasprotno ni videti na starejšem tuintam niti sled u
rastlinskega lica . Pri vsem tem so nam pa vendar znana tudi
nahajališča jako starega premoga, ki sicer nima nikakega rastlinskega lica, ki pa ima vkljub temu popolnoma o h r a n j e n o
obliko drevesnih debel . Premog, ki nima prav nobeneg a
sledu o lesnem zlogu, moramo smatrati v najčeščih primerih ,
posebno kadar se nahaja v tenkih plasteh, za popolnoma izogljenelo šoto .
Šota ter različni premogi tvorijo tedaj eno sami)
sorodno skupino, ki se deli le po več ali manj dovršeni ogljenitvi (in obliki) v več različkov .
Pri premogu razlikujemo : mlajši, rjavi in starši, črn i
premog, antracit in grafit.
a,) Rjavi premog ali lignit (die Braunkohle, der Lignit)
se nahaja le v mlajših zemeljskih plasteh ter je pogosto popolnoma podoben lesu, a ponekod je tudi jedrnat ali prsten . V tem
primeru ga moramo smatrati navadno za precej močno izogljenek) šoto . Ogljika hna v sebi 50 do 75% . Raza njegova je vedn o
rjave barve, čeprav je ponekod črn . V tem primeru se že približuje po svoji temeljitejši .izogljenitvi črnemu premogu . Vžg e
se ter gori rad, za njim ostane manj pepela nego pri šoti . O d
vode j e 1 . 2 do 1 .4 krat težji. Navadno fina primešane ga nek a,~
železnega kršca .
Pri rjavem premogu razlikujemo : smolasti rjavi premog ( I'echkohle), ki se lomi školjkasto ter sveti več ali man j
kakor smola, in ki je ponekod črne barve ; premogasti le s
ali lignit (v ožjem pomenu besede, Lignit, bituminoses Holz) ,
ki je rjav ter še popolnoma podoben lesu ; barski premo g
(Moorkohle), ki fina ravne prelomine in precej vlage v sebi .
Zato razpoka na suhem zraku . Ponekod je tudi prhek in prsten .
Listasti premog- (Bffitterkohle) sestoji iz samih tenkih plast ij ,
ki se dadó lahko upogniti ter so podobne usnju .
Pri nas kopljejo rjavi premog posebno v Zagorju ob Savi ,
v Trbovljah, v Hrastniku, v Sent Janžu, v Kočevju, na Laškem ,
v Velenju in v Krapanu . Mnogo bogatejše od naših pokraji n
je Ceško .
Uporaba. Predvsem služi rjavi premog za gorivo . Iz
njega pa izdelujejo tudi različne reči kakor : gumbe, rožne venc e
ter nekaj lišpa, ki ga nosijo ženske navadno, kadar žalujejo.
Dalje služi v proizvajanje plina za svečavo in kurjavo, te r
parafina,, bencina in karbolne kisline .
b) C r n i
enlog ( lwarz o e ali Steinkolile) je črn e
barve in ravno take raze ali je pa tudi nekoliko rjav, če s e
približuje rjavemu premogu. ogljika ima v sebi 75 do 90 0/t, .
Zloga je jedrnatega ; ponekod se nahajajo tudi skrilasti in vlaknati različki . Sijaja je steklenega ali tolščenega ; t. = 2 do 25 .
Y
spee . t. do 1 . 5 g-. Da je črni premog rastlinska snov, ki s
je popolnoma porudninila vsled ogljenitve, vidimo vedno šel e
pod mikroskopom ali drobnogledom . Zapaljen gori še precej
lahko z lepim plamenom, posebno v močnem prepihu .
Pri črnem premogu razlikujemo : sij a n i premog ( Glanzk ohle ), ki jr krhek, baržunasto črn ter se lomi školjkasto ;
smolasti premog (Peehkohk), ki ni tako krhek kakor prejšnji ,
lomi se ravno tako, barve jc črne kakor smola ; sv et lo go ri p.
(Kannelkohle), ki se sveti slabo tolščeno, ki ni krhek in ki gori z
lepim plamenom kakor sveča (eandle ) ; vlaknati p. }laserkohle) je že nekoliko rjavkast ; plena sti p . (Sehieferkohle) ,
ki sestoji iz tenkih plastij črnega in rjavega premoga ; z r n a t i p .
(Grobkohle) jc debelozrnatega zloga ter ima v sebi mnog o
prstene primesi .
Pri nas se nahaja črni premog v tako neznatnih množinah ,
da se dobivanje ne izplača . Veliko ga ima Ceško, Moravsko ,
Slesko, ogrsko, a še mnogo več Angleško, Kitajsko in Sev .
Amerika .
Uporaba . Črni premog shrži predvsem za izvrstno gorivo,
ker daje trikrat več toploto nego rjavi premog . Iz njega delaj o
svetilni plin, katran in kas, ki služi kakor premog, sam o
da daje še več toplote. Svitlogori premog stružijo in režejo v
glin-11)e, svetilnike, tintnike itd .
c) Ant raeit se nahaja le v najstarejših zemeljskih skladih .
Ponekod je primešan črnemu premogu . 'Včasih ima skoraj ko vinsko lice ; sploh jc podoben lepemu, črnemu premogu, samo
da ima več (čez 9O )) ogljika v sebi . V posebnih pečeh z
močnim prepihom gori antracit z modrim plamenom in daje š e
več toplote nego črni premog .
d) Grafit (lastnosti glej stran 54–in 55 .). Ponekod se
nahaja premog v najožji dotiki z nekaterimi kameliji, o koji h
nam jc zadostno znano, da so nekdaj privrela iz notranjost i
naše zemlje in da so imela tedaj jako veliko temperaturo . T
nekdaj vsled svoje vročine raztopljeno kamenje je vplivalo n a
rjavi premog tako, da se jc rjavi premog deloma izpremenil v
čist črn ogljik : v grafit.
59. Jantar (der Bernstein) se nahaja vedno samo v brezličnih
različne velikosti. Včasih ima docela isto obliko
kakor smola, ki se cedi v naših gozdovih iz smrek, borovce v
in iz drugega iglastega drevja . Kakor v smoli našega iglasteg a
drevja tako opažamo tudi v jantarju male žuželke (slika 71 .),
in drobce drevesnega hlbja . Ker se p a
nahaja jantar ponekod tudi blizu rjaveg a
premoga, ki je vsaj deloma nastal i z
smrekovine, ie skoro gotovo, da se j e
cedil jantar kakor smola iz iglastega
drevja') in da je izogljenela smola .
Barve je jasneje ali temneje rumene ,
rjave, bele, a včasih po primešanem premogu tudi črne ali vsaj črnikaste . Pro Slika 71 . Jantar
zoren je, prosojen, moten ali marogast .
z dvema žuželkama.
Lomi se školjkasto, raza mu je belkasta .
Sveti se tolščeno, = 2, spet . t. — 1 . 08 g, torej skoro enak a
spet. t. vode . $ suknom drgnjen postane električen . Upaljen se
tali ter gori s svetlim plamenmn . Pri tem razvija prijeten vonj ,
a se kadi jako močno.
Največ jantaija nakopljejo oziroma naberó na Pruskem ob
vzhodnem morju, kjer ga naplavljajo morski valovi na obrežje .
V Avstriji se ga dobi nekaj v Galiciji . Nahaja se pa tudi v
Siciliji in v Avstraliji .
Uporab a. Jantar služi za lišla, ter rabi za kajo (Raucherpulver) ; iz njega izdelujejo ustnike za tobačne pipe in smodkovnjače ter neki pókost (FirniB).
60. Kameno olje, petrolej 2) ali smrdljivec (Glas troh-um, Glas Erd~l, Steintil ali Naphta) se nahaja v raznem kamenju, ki se je polagoma sesedlo iz vode (često v obližju rjavega premoga), ali se pa dobiva tekoče v podzemeljskih razse-linah in votlinah ter izvira ali samo ob sebi kakor studenc e
ali plavaje na sfudenčnieah . Petrolej se dela najbrže iz različni h
živalskih snovi (školke in ribe), ki so pokopane pod zemeljsk o
površino .
Kameno olje je tekoče, a na zraku so s časom zgosti te r
izpremeni v kameno smolo . Ako je očiščeno, se vžge pri + 38°C .
I)
2)
Neko tako drevo imenujemo : Peuee sueeinifera . G
pétros (grS .) - kamel] ; ()le= (lat .)
olje .
o pp.
5
redko je brez barve, navadno je rumenkasto, rjavo ali rjavo .deče, prosojno ali neprozorno ter lluoresch .a . Od vode je 0- 7
lo 0.9 krat težje ter plava zato na njej . Naravni petrolej (nafta )
;e še mnogo lažje vžge negQ očiščen, ki nam rabi v razsvetjavo . Kadar gori, se sveti z jako čadaviln plamenom .
V Avstriji se nahaja petrolej pri Borislavu v Galiciji v
delo veliki množini . Drugod se dobiva posebno pri mestu Bak u
Kaspijskem jezeru ter v Pensilvaniji in v Kanadi v Severn i
Ameriki . Tako zvani ,,sveti ognji'. pri mestu Baku so
vrelci plinov, ki so kemijsko sorodni s kamenini oljeni .
Uporaba. Očiščeno kameno olje, to se pravi kamen o
olje, iz katerega -smo odstranili vse hlapne in upaljive sestavine ,
rabi za razsvetljavo . Iz njega pa izdelujejo tudi parafin, vazelin,
bencin itd .
61. Kamena smola ali pekliiia, asfalt (der Asphalt, da s
Erdpeeh ali das Judenpeeh) je vedno brezl.ična ter črne ali
rjavkaste barve . Sveti se tol.ščeno ali kakor smola, lomi s o
školjkasto, tali se zelo lahko ter gori s čadavim plamenom . V
petroleju se topi, od vode je 1 . 2 krat težja .
V našem cesarstvu se dobiva asfalt v Vergorcu v Dalmaciji ,
na Koroškem (Pliberk in Rabelj) in na Tirolskem, a največ g a
dobé v okolici Mrtvega morja in v asfaltnem jezeru na otok u
Trinidád (v južni Ameriki) .
Up o r a b a . Iz njega izdelujejo po mestih ulični tlak z njhn
mažejo ladje, les in plahte, da ne strohné tako hitro . V raztopljenem asfaltu namakajo papirnate plošče, s katerimi potem
pokrivajo strehe . Iz njega, izdelujejo črni pečatni vosek, pokos t
in lep (Kitt).
~J i
Drug
Opis
del .
najvažnejših
hr~b~n
l . Granit') (der Granit) imenujemo debelo do drobnozrnat o
zm e s (das Gemenge) živca (ortoklaza), kremenjaka in sljude .
Imenovane tri rudnine so b i s t v e n e zmesnine (wesentlich e
Gemengtéile) granitove, to se pravi : hribine, ki nima v sebi
vseh teh treh rudnin (posebno hribine, ki nima ortoklaza i n
kremenjaka), ne smemo imenovati granit.
Posamezne granitove zrnesnine spoznamo z golim očeso m
predvsem po naslednjih znakih :
a) živec po obliki, barvi in razkolnosti ; (kakšne so te lastnosti ?)
b) kremenjak po prelomu, barvi in po sijaju ; (kakšni so? )
c) sljuda tvori navadno črnikaste luske (tuintam je bela) .
Ponekod nadomestujejo sljudo turmalin, avgit ali rogovača .
Take različke imenujemo potem turmalinov, avgitov ali amfibolov granit. Zivca je navadno največ v granitu . Po njem j e
vsa hribina belkasto, modrosivkasto ali rdečkasto obarvana .
Kranjsko, Goriško in Istra nimajo granita. Na Staj erskerrl
se nahaja (razen drugod) na Pohorju ; Koroško ga ima mnogo ,
a še vedno ne toliko kolikor Ceško ali Tirolsko . Granit tvori
tuintam posamezne gore, a navadno so iz njega cela pogorja ali
vsaj nekateri njihovi deli (slika 72) .
Uporaba . Granit je vsled svoje trdote jako vabljiv . V
mestih nam služi za cestni tlak . Kamnoseki izdelujejo iz njega
spomenike, stopnice, stebre itd . Ponekod lomijo po več m 2 velike plošče katere rabimo o lajene v različne svrhe .
granum (lat .)
=--=
zrno .
.1)
68
2 . Sienit (der Syenit) ima svoje ime po mestu Šyen e
(Assuan) v Gornjem Egiptu . Od granita se razlikuje edino l e
Slika 72 . Krajina v granitu .
po tem, da nima v sebi nie kremenjaka in da nadomestuj o
sljudo skoro vedno amfibol . Šienitovi bistveni zrnesnini sta torej
živec (ortoklaz) in amfibol, ali živec in sljuda .
Ig ri nas jo nekaj si enih na koroškem . .
Uporaba . Služi nam ravno tako kakor granit .
3. Diorit 1 )- imenujemo zeleno barvano zrnato ali tudi jedrnato zmes, ki ima v sebi neko posebno vrsto živca (plagioklaz )
in ro u ovaco .
Pri nas se nahaja ponekod ob štajersko-koroški moji .
Uporaba . Iz dimita gradé v nekaterih krajih ceste .
4. Diabaz 2 ) jo na oko popolnoma podoben dioritu, sam o
da nadmnostujo rogova«) avgit . Njegovi bistveni mesnini st a
torej plagioklaz in avgit .
1) diorico (grš .) - razlikovati (z ozironl na diabaz) .
2) diábasis (grš .) prehod, 1)r(, Iaz .
69
Kadar z golim očesom ne moremo razločevati diorita o d
diabaza, imenujemo obe hribini splošno zelenec (Griinstejn) .
5. Kremenjakov porfir') (der Quarzporphyr) imenujm o
zmes živca (ortoklaza) in kremenjaka. Obe te rudnini tvorit a
Slika
krajina v porfirju . Grad Karneid ob vhodu v Eggsko dolin o
pri Bokanu . (P i Fiekerju) .
na oko povsem enakolično snov, ki se imenuje osnova (di e
Grundmasse). V njej so nadrobljeni tako veliki živčevi ali kremenjakovi (včasih tudi obojni) kristali in nepravilno omejen i
') porph,ra (grš .) škrlat.
70
kosi, da jih spoznamo z golim očesom . Omenjene v osnovo
vrasle ali nadrobljene velike kristale in nepravilne kose imenujemo v r a stk e (die Einsprenglinge) . Osnova je navadno svetl e
ali rdeče barve .
Pri nas se nahaja porfir ponekod na Gorenjskem, Koroškem in Stajerskem . Lep kremenjakov porfir lomijo na Tirolskem. Gore, ki so iz porfii:ja, imajo navadno kopasto oblik o
(glej sliko 73.)
Uporaba . Kremenjakov porfir služi za zid, za cestni tla k
(v Ljubljani n . pr . v Prešernovi ulici) ali tudi za posip ; iz njega
pa izdelujejo tudi razne umotvore ,
6. Trahit ') (der Trachyt) je sivkasto ali rumenkasto barvana hribina . Pod prsti se čuti raskava, ter je v bistvu zmes
samega živca . Zivec tvori v malih latvastih (leistenfčrmig) liki h
osnovo hribine ; nahaja se pa v njej tudi kakor vrastek v oblik i
ploščatih ter belka stih tvorb, ki se svetijo kakor steklo .
Pri nas ni trahita nikjer ; precej razširjen je na Ogrskeni
in tudi na Češkem .
Izven Evrope tvori
velike vulkane, kako r
so : Chimbm'azo (čimborz~.do) in Cotopaxi
( kot op áhi) v Juž. Ameriki, in Pico de Teyde
na Tenerifl in Ararat ,
v Armeniji .
Slika 74. Krajina v bazaltu . (I. Roth) .
Uporaba . TraGrad pri Ustju ob Labi (Aussig) .
hit služi predvsem z a
zidanje, . Kadar se nahaja v njem opal, imenujemo to hribin o
opalovo matico (glej str. 37 .).
7. Bazalt') je temno siva ali črna hribina, ki se vidi z
golim očesom popolnoma enakolična in ki se razseda na pel ) traeh t}s (grS .) - raskav, oster .
2) Plinij imenuje to hribino basaltes .
toro- ali šesterostrane, različno debele stebre . dele pod drobnogledom je moči razločevati posamezne njegove bistvene zmesnine,
ki so : živec in avgit . Gore, ki so iz bazalta, so navadno ko paste oblike .
Pri nas imamo bazalt na Stajerskem
'
. .:1nogo ga in-rajo na.
Ceškem (sliki 7-L in 76.).
Uporaba . Na Ceškem gradé in posipljejo z njim ceste ;
služi pa tudi za zidovje .
8. Lava . Iz bruhajoèih ognjenikov, kakršna sta n . pr. Vezuv
in Etna, prihajajo vèasih velike reke raztopljenega kamenja n a
Slika 75 . Krajina v diabazu . Fiehtelberg v Smrečinah .
dan. To raztopljeno kamenje se imenuje lava . Lava teče v nižave, opustošujé vse, kar doseže . Na zraku se ohlaja lava polagoma ter končno popolnoma skrepeni (erstarrt) . Na oko j c
skrepenela lava navadno èrno barvana ter najbolj podobna bazaltu . Na površini je navadno p u h li èav ega ali t voskasteg a
zloga (schlackige Struktur), v notranjem pa gosta ter kristalasta .
Ponekod skrepeni lava hipoma ter se izpremeni v naravno steklo ,
ki se imenuje o b s i dijan. Obsiclijan je brezlik in krhek . Lom i
se školjkasto, sveti se pa stekleno ali tolšèeno .
9. Gnajs (der Gnei13 ') je zmes živca, kremenjaka in sljude ,
torej vseh -tistih rudnin, ki se nahajajo tudi v granitu . Od gra ') Od debla besede gnijem, gniti, ker je gnajs ponekod kakor zgnil .
nita se razlikuje gnajs edino le po tem, da so v gnajsu razvrščene zmesnine pravilno, v granitu pa no . Zivec, kremenjak ,
oziroma sljuda so razvrščeni v vzporednih plasteh . Zato s e
kolje gnajs preeoj lahko v različno debele skrli . Med gnajso m
in. granitom je dobiti v naravi ponekod vse možne prehod{ .
'Gnajs, ki nima v sebi prav nobenega živca, ki je torej bi-
Slika 76 . Bazaltovi stebri pri llerrenhausu na Češkem . (Po Fickerj
stveno le zmes kremenjaka in sljude, imenujemo blest n i k
ali sij udovee (dor Glinmrorsehiefer) . Gnajsu kakor tudi Mestniku so primešane ponekod nekatere rudnine, kakor turmalin ,
granat, amfibol itd .
Obe opisani hribini se nahajata v ogrmnnih množinah v
Alpah, v Krušnih gorah, v Krkonoših ter na južnem in vzhod nem Ceškem . Pri nas se nahajata gnajs in. sljudovec na Ko-
73
roškem in staj Irskem ; na Kranjskem, Goriškem ter v Istri p a
jih ni dobiti.
10. Glinasti skrilavec (del* Tonschiefcr) je pravzapra v
blato, ki se jc strdilo in je sedaj zmes kremenjaka, (sljudo) in glin e
<Ton). Barve ,je črnikasto modre, rdečkaste, zelenkaste ali tudi
sive . Ta skrilavec koljemo lahko v gladke in tenke skrile . Ce
ima mnogo kremenjaka v sebi, da ga moremo rabiti za brusilnike, se imenuje b r ú s n i k (de l. Wetzschiefer) . Glinasti skrilavec ,
ki se kolje v znane ploščice, na katere pišemo in s katerim i
pokrivamo strehe, imenujemo strešnik (der Dachsehiefer) .
Glinasti skrilavec je precej razširjena hribina . Nahaja s e
tudi pri nas na različnih krajih.
Vso doslej opisano hribine sestoje iz vsaj dveh, a navadn o
iz več rudnin, ki imajo obliko pravilnih kristalov ali nepravilni h
zrn . Zate jih imenujemo raznolične ali tudi kristalasto hribine ali zmesi (ungleichartige ali gemengte ali kristallhlisch e
Géstpine). Ker so kristali kakor tudi zrna v različnih . hribinah
različno veliki, razlikujemo po tem : debelo in drobno zrnat e
ter jedrnate kristalaste hribine . Ker se dadó dalje gnajs, blestnik ter glinasti skrilavec dosti lahko klati v skrile, zato imenu jemo te tri hribine tudi kristalaste skrilavce ( kristaffinische
Šchiefergesteine) . Vse ostale doslej opisane kristalaste hribin e
pa imemajemo l e . a v c hribine ( MaBengesteine ) .
11. Grušč (der 0-ebirgsschutt) hnenujemo r o_b a t o kamenje ,
ki je nakopičeno ob vznožju gorá (slika 77.). To kamenje s o
hribine, ki so razpale in se razsole . Padajé v ,Iobočino s e
zdrobe na večje ali manjše kosce.
Droben grušč, imenujemo p r ž i n o ( der Grus ) .
1'2 . Prod (das Gerolle in das Geschiebe). Hudourniki in po toki s precejšnim strmcem nosijo grušč v reke . Pri teni se tarej o
robati kosi med seboj in ob strugo . Zato se obrusijo in ogladij o
v oblice, kakršne poznamo iz naših potokov in rek. Ta obruše n
ter oglajen grušč (navadno) raznovrstnih hribin imenujemo prod .
74
Z njim jc posuta ponekod tudi morska obala .
Uporaba . S prodom posipamo ceste . Mornarji obtežujej o
velike ladje s prodom, da se vtapl,jajo do doloèrene meje.
13. Pesek (der Sand) . Ko valé vode v svojih struga h
prod navzdol, se tarejo posamezni kosi med seboj ter se obenem
Slika 77 . Grušč .
tudi drob é . To drobno zdrobljeno kamenje imenujemo pesek .
onajve(' sestoji pesek iz kremenjakovih zrn, a primešani s o
mu tudi apnenec, (ki pri nas celo prevladuje), živee-vi drobci ,
sljuda itd . Od proda se razlikuje pesek le po tem, da so njegovi kosi mnogo manjši .
75
V tekočih vodah in v morju tvori pesek na nekateri h
krajih velike sipine (Sandbankv). Te sipine so ladjam jak o
nevarne, posebno če jih pokriva še voda .
V Aziji in Afriki pokriva pesek (Wtistensand) neizmerne
ravnine, tako zvane peščene puščave . K akor pomorsk i* pese k
(dol. Seesand) pokriva tudi morsko dno .
Uporaba . Iz peska izdelujejo malto in steklo ; z njim zboljšujejo ilovnata tla . Kateri dragi karmi in katere kovine s e
nahajajo ponekod v pesku ?
14. Prst (die Dammerdv) imenujemo zmes peska ali preperelih hribin in gnijočih ter trohnečih živalskih in rastlinski h
snovi . Po hribini, ki prevladuje v prsti, razlikujemo : apnenčevo ,
ilovnato ali laporno prst. Prst je črnikaste ali (če ima mno go
železa v sobi) tudi rjavkaste barve .
15. Sprimek ali bre~ija (die Breeeic) imenujemo grušč,
ki sv je popolnoma strdil . Posamezne gruščeve kose veže med
sobo' kaka poznvjv nastala rudnina, kakor apnenec ali kremenjak .
Slika M Labora ali konglomerat .
Rudnina, ki izpolni vso praznine med robatimi kosi in ki vež e
tv kose med seboj, imenujemo lepilo (das Bindemittel) . Ce
raztopi -voda lepilo, razpade sprimek zopet v grušč, iz katereg a
je nastal .
Labora ali konglomerat (das Konglomerat) je prod ,
ki se je sprijel prav tako, kakor sprimek. Od njega se razlikuj e
le po tem, da so v labori posamezni kosi oblièeasti (kakor kaže
slika 78.), v sprimku pa robati .
Pe;+enjak (der Sandstein) se imenuje pesek, ki j e
zvezan z nekim lepilom in ki je zato utrdnil . Njegove zmesnin o
so kvečjemu tako velike kakor grah, navadno pa manjše . Ponekod so zrna celo tako majhna, da jih ni moči razločevati z
golim učesom. Po obliki so kremenjakova zrna, iz katerih večinoma sestoji, obrušena ali tudi robata. Lepilo njegovo je al i
kremenasto, apneno, laporno ali ilovno ter pogosto rdeče al i
rjavo barvano . Ako voda raztopi lepilo, se izpremeni peščenja k
zopet v pesek .
Nabora in peščenjak sta zaradi promnogih prehodov sorodn i
hribini . Ponekod jih razlikujemo 1.e jako težko . Razlikujeta s o
namreč edino 1e po velikosti drobcev, iz katerih sta zložena .
Pri nas so nahajata oba na mnogih krajih skupaj . Iz nji
so mnogi hribi in holmi .
I: p o rab a . Nabora in peščenjak služita ponekod za jak o
priljubljeno gradivo (Baumaterial) . Iz obeli delajo mlinske kalim o
ali jih pa tudi režejo v plošèo .
1eščenjak poseboj služi dalje v- raznovrstna kanmorezn a
dela in za bruse . Iz njega klešejo tudi spomenik a
Grušé, prod, pese,, p rst, spriillek, labo1°a in peščenjak s o
zloženi iz večjih ali manjših drobcev raznih bodisi robatih bodis i
obrušenih razpalill rudnh] ali hribin . Grušč., prod, posek in prst
o rahle in sicer nji gTučaste ali pa prstene hril?ino . Nasprotno
so sprimek, labora in peščenjak trdne hribine, to se pravi ,
njihovi kosci so zvezani s kakim lopilmn.
Ker so imenovane hribine .rnehai-iično nagrmnadene iz sami h
-večjih ali manjših kosov drugih hribin, jih imenujemo gromače (Trummergesteine), da jih ločimo od kristalastih hribin, k i
so z nekaterimi izjemami (posebno glinasti skrilavci in nekteri
gnajsi) prodrle iz zemeljske notranjosti na njeno površje, in ki s e
naj imenujejo zato v tej knjižici prodorine (Eruptivgesteine).
Razen zgoraj opisanih dveh skupin nam je omeniti še nek o
tretjo vrsto hribin . Zastopnike : slankamen, apnenec, dolomit i n
sadro smo opisali že spredaj v prvem delu .
Vsak del slankamna, apnenca, dolomita ali sadre je zope t
slankamen, apnenec, dolomit oziroma sadra . Zato jih imenu-
77
jemo v razliko od raznoličnih hribin enolične hribin e
(o.leichartige Gesteine ) .
Ker je pa bila nekdaj njihova tvarina v večji ali manjš i
meri raztopljena v vodi ter se je izločila ali oborila (niedergeschlagen ) in se usela na dnu vodà v obliki drobnih zrn (al i
nepravilnih kristalov), i menujel no to tvorbe tudi kristalast e
u s e l i n e ali oborine ( kristallinische Sedirnentgesteine) .
Vse zgoraj opisane leiičave hribine, krista laste skrilavce in gromati e imenujemo brez izjem e
hribine (Gesteine, Felsarten ali Gebirgsarten ) . N a s p r o t n o
pa imenujemo naštete oborine le tedaj hribine, č e
tvorijo samostojne in bistvene dele zemeljsk e
skorje . Sicer nazivljamo opisane oborine rudnine .
Hribine imenujemo tedaj le bistvene in samostojn o
dele zemeljske skorje .
Pregled.
Pasoli ali Haliti') (llaloidsalze ali ulite).
11 . Fosfati (Phospliate) .
III. Nitrati (Nitrate) .
V. K a r
lati (K arbmiate ) .
a,) silicidi Silieide).
V. Silikati (Silikate)
hidrosilikati ali voden i
silikati ( I-Iydrosilikate) .
k s- i (t i - Oxy& ) .
VII. Sulfati (Sulfate) .
a) kršci (Bese).
VIII. Sulfidi ( Sulfide)
h) sijajniki ( G-lanze) .
c) svetlice (Blenden ) .
IX. P r v i n -'(-Wffi 'ente ) .
X. Ogli eni n e Anthracic
) Háls (g r .) - sol.
2) ntbrak s ,'rS . ogijo .
78
I. Kemijski spojini Na Cl (kamena sol) in Ca F 2 (je davec) si mislimo nastali, če vstopita v vsako molekulo HC1
oziroma v vsaki dve molekuli HF -namesto vodika po en ato m
Na oziroma Ca ; Cl in F se imenujeta s o l o t v o r a (Halogene) ,
a Na Cl oziroma Ca F2 p a s o l i (Haloidsalze) . 2 H Cl (kislina)
+ Na2 = 2 Na CI (sol) + H2 ; HF ± Ca Ca F2 + H2.
IL Apatit izvajamo iz fosforne kisline (H3 PO4).
Zato ga imenujemo fosfat.
M. Kalij e v in natrijev s o l i tar sta soli, ki se delata ,
če vstopi v s olitarno kislino (H na mesto H po en
atom K ali Na .
IV. Apnenec, dolomit, aragoncc, jcklcncc, malahit in azurit so soli, ki so nastale iz ogljikove kislin e
(H2 CO3 ). Ker ima ta C v sebi, hnenujemo njene soli karbo nate . Malahit in azurit imata v razliko od drugih tudi nekaj
H2 O v sebi . Njihova trd . = 3 ali 3 .5—4.
V. Živec, avgit, amfibol, granat, turmalin, topaz ,
berilj, muskovit, Motit, litionit, klorit, lojevec, stiva,
serpentin in kaolin so soli, ki jih izvajamo iz raznih krcmikovih kislin (H2 Si 03 oziroma H4 Si 04) . Zato imenuj en m
vse skupaj silikate. Ker nima prvih sedem nič vode v sebi ,
jih ločimo od ostalih, ki sestoje deloma tudi iz vode .
Prve imenujemo zato s i l.icide (wasserfreie Silikate), druge
pa hidrosilikate ali vodene silikate (Hydrosilikate). Prv i
so zelo trdi, drugi pa precej mehki. Prvi se svetijo stekleno ,
drugi pa biserno ali se pa ne svetijo nič.
VI. Voda, kremenjak, kalcedon, opal, hematit ,
limonit, magnetit, kositrov@c in korund so spojine ki sika s kako drugo prvino (H, Si, Fe, Sn, Al) . Zato jih imenujemo okside .
VII. Ako nadomestimo v žvepleni kislini (H2 SO 4 ) H2
z enim atomom Ca, Ba, Fe ali Cu, dobimo : malce, težec,
zeleno odnosno modro galico . Zato jih hnenujenw sulfate .
Izvzemši težec imajo vse te rudnine v sebi tudi nekaj H 2 0 . 4
Razžarjene zgube to .
VIII. Spojine raznih kovin (Fe, Cu, Pb, Sb, Hg ali Zn )
z žveplom (S) imenujemo sulfide . Žveplo nadomestuje v
nekaterih primerih arzen . Razžaljeni oddajo sulfidi S, ki se
79
spoji z zračnhn O v SO 2 . Sulfide ločimo v kršce, sijajnike i n
svetlice.
Vsi kršci imajo kovinske in svetle (ponajveč rumene) barve ,
kovinski sijaj, vsi so krhki ter popolnoma neprozorni . Pravilno,
da imajo kovinsko lice (metallisches Aussehen) . Ker sestoj' i z
žvepla in vsaj še ene kovine, jih imenujemo žveplenate (geschwefelt) . Nikljev kršec, ki sestoji le iz niklja in arzena in n e
tudi iz žvepla, se pa imenuje brezžveplena ruda .
Sijajniki so rude kovinskega lica kakor kršci, a njih barv a
in raza sta zamolkli. (dunkel), sivi ali črni, trdota pa majhna.
Vsi so jako težki ter sestavljeni iz žvepla in kake kovine .
Svetlice so rude nekovinskega lica, različnih barv in raz lične raze (a navadno svetle) ; prozorne so, samo prosojne, ali p a
popolnoma neprozorne . Kristali se svetijo kakor demant . Sestavljene so iz žvepla in kake kovine kakor kršci ali sijajniki .
IX. Ker ne moremo razkrojiti železa, kositra, svinca ,
živega srebra, cinka, žvepla, grafita, demanta, zlata,
srebra, platine in bakra v j ednostavnejše sestavine, kakor
n. pr. Na Cl, imenujemo te rudnine prvine (Elemente) .
X. Sota, premog, jantar, kameno olje in asfal t
so ogljikove spojine s H ali s H in O . Ker so nastale iz rastlinskih in deloma tudi iz živalskih ostankov potoni ogljenitve ,
jih imenujemo o o. lj enine, ali antracide (Anthracide) .
Kazalo in tolmač .
Abanderung, die -- različek, čka .
Adulár . .
Aetzkalk, der — žgano apno
Agát ali ahat .
.
Aktinoli .
Akvamarin
Alabaster
Almandin
Amalgam
.
Ametist
Amfibol . . .
.
Ainorph, brezlik, a, o, adj .
Antimonit — ráztok -- der Anti monglanz, das Grauspie13glanzerz
Antracid — Anthracid
.
Antracit .
.
Apatit .
Apnenec . . . .
-- kamenopisni — litllographi scher Stein . . . .
Apnenica, f. -- der Kalkofen
Apnenik
Apnena kaša, votla .
Apneno mleko
.
Apno, ugašeno
— žgano
Aq xralnarin
Aragonec _-- Aragonit
.
Asphalt — kamena smola .
Aufbl .hen, sich
nadihati se .
Aufbrausen, lebhaft — raztapljat i
se z živahnim šumom .
Ausgeschieden -- izločen, a, o .
Aussehen, nletallisches — kovinsko lice.
Avgit
Azbest, amfibolov Azurit - die Kupferlasur, der
Azurit .
Stran
19
12
34
21
24
45
22
52
33
20
50
79
64
8
10
15
12
10
12
12
12
12
24
15
66
20
21
19
al:er, kra, m . — das Kupfer .
63
Bakrenec, modri — die Kupferlasur 19
Ba lz renica — das Celnentwasser
47
Stran !
Barit
Bárjevec, vca, in ., —Glas Morasterz
Basalt — Bazalt
Bčl, svinčena — (las Bleiweill .
Berggold
rudnisko zlato
Bergkristall, der — kamena strela
Berilj,
Beryll
-- navadni — gemeiner Beryll
Bernstein, der — jantar, rja, m . .
Bindemittel, das — lepilo . . .
Biotit ali magnezijeva sljuda . .
Bhi,tterig — pletih', a, o ; plenast ,
a, o, adj .
Blechfvrmig -- l►latičast, a, o, adj .
Bleclas -- svinec
Bleiglanz, der — svinčeni sijajnik
Blende, die — svetlica
. . 77,
Mestnik, m .-- der Glimmerschiefer
Blunlenkohlfcirmig — bróskvast, a ,
o, adj .
Bobovec, vca, ln . — das Bohnerz .
Bohnerz, das — bobovec, vca, ln. .
Brallneisenerz, das -- rjavi žžele
e l ezovec .
zovec
Brauneisenstein, pisolitischer —
bobovec
Braunkohle — rjavi premog.
Brazdast, a . o — gerieft .
Breccie, die — sprimek ali brečij a
Brezlik, a, o, adj . — amorph .
Briljant — Brillant
Bráskvast, a, o, adj . -- blulnenkohl fiirmib•.
Bruchfl~ehe, die — prelólnina.
Brúsnik, nl . — der Wetzschiefer .
Bunt angelaufen — pisano na hukal .
Biisehelfirlllig — v šopke zbran .
Cehentwasser, das
Chalcedon, der
Chalkopirit
Chlorit . .
bakrenica .
.
46
38
70
48
57
33
24
24
64
75
25
' 5a
49
79
72
38
38
38
38
63
56
73
47
34
48
25
81
Stran
Chloritsehiefer
kloritov skri lavec
Cinek, nka, m . — das Zink .
Cinober . . .
Citrin
Cvet, železni — die Eisenbliite .
— žvepleni -- Schwefelblumen
26
53
51
33
15
53
~ádavec, vca, m . -- der Rauehquarz
( r ilski solitar
Cistina — das Wasser .
33
10
55
Daehsehiefer, der -- strešnik .
Dammerde, die — prst
.
Demant — Diamant
.
marmaroš'ki — Marrnaro seher Diamant
Derb — gruč'av, a, o, adj .
Diamant
Diamantglanz, der
demantni
sijaj .
Dicht — jedrnat, a, o, adj .
Dichte, die — gostota .
Diorit
Dodekaeder — rombasti dvanaj sterec ali granatoeder .
Dolomit, der — grintavec
Doppelspat, der — dvolomec
Dravit
Drésva — der Hornstein
Drnovec, vca, m . -- der Raseneisenstein
Drstev, stva, m . — der Kalkspat .
Drvenec, nca, m. — der Holzstein
Dvolomec, mca, m . — der Doppelspat
.
73
75
55
Edelopal, der — dragi opal
Eigenfarbe, die — samosvoja ali
svojstvena barva Eigengewicht, das — svojstvena ali
specifična teža Einsprengling, der
vrastek, tka,
m
Eis, das — led, a, m .
Eisen, das. železo
Eisenbliite, die — železni cvet .
Eisenglanz, der — železni sijajnik
Eisenglimmer, der — luskavi že lezovec .
Eisenkies, der — železni kršec .
Eisenkiesel, der — .železnati kre men
— derber — železnati nekrista lovani kremen
Eisenocker
37
36
33
45
3
68
22
15
11
23
33
38
10
33
4
3
70
28
41
15
37
47
33
33
38
Stra n
Eisenrahm, der — železna pena .
Eisenspat, der — jeklenec, nca, m .
Eisenvitriol, das — železna galica
Element, das — prvina .
77,
Erbsenstein, der — graševec
Erd~l, das — kameno olje . .
Erdpech, das — kamena smola
Eruptivgestein — prodorina
Erz, das — ruda .
37
16
46
79
15
65
66
76,
Farblos — brezbarven, a, o
Fasergips, der
Faserig — vlaknat, a, o, adj .
Feldspat, der — živec, kalijev .
Felsart, die — hribina
. . .
Feuchtwerden
odvolgniti, od
volgnem, v. pf.
Feuerstein, der — kresilnik
Firn, der — zeleni sneg . .
.
Fluorescenz, die — fluorescenca
Fluorwasserstoffsdure, die — flu orovodikova kislina
. . . .
FluBs~ure, die — fluorovodik . .
FluBspat, der jédavec, fluorit .
Fosfat
77,
Fosforescenca — Phosphoreseenz,
die
Fraueneis, das — Marijino steklo
4
45
Galica, bakrena— das Kupfervitriol
— železna — das Eisenvitriol .
Gang, der — greda.
Garbast, a, o, adj . — rauh .
Gebirgsart, die — hribina
Gebirgsschutt, der — grušč
. .
Gediegen — samoroden, dna, o, adj .
Gefarbt — obarvan, a, o, adj .
Gemenge, das — zmes
. .
Gemengteil, der wesentliehe —
bistvena zmesnina
Gerieft — brazdast .
Ger~lle, das — prod
Geschiebe, das — prod (spljaka) .
Gestalt, naehahmende— posnemek .
Gestein, das — hribina .
.
gleichartiges — enolična hri bina
kristallini sehes — kristalast a
hribina . . .
ungleichartiges
razno lična hribina
Gips, der — sadra
. .
Gipsstein, der
sadrénec .
Glanz, der — sijaj (lastnost) .
Glanz, der — sijajnik . .
77,
Glas, russisches
rusko steklo .
47
46
6
19
77
34
29
8
8
8
7
79
8
45
77
73
4
67
67
73
73
77
77
73
73
44
45
79
25
.32
Stran
'j-lasglanz, der — stekleni sijaj .
llaskopf, brauner — rjavi svitoglav
— roter — rusi svitoglav
Glasopal, der — steklasti opal
Gletseher, der — lednik
.
Glimmers-chiefer, der
blestnik
Glina — der Ton
Gnajs — GneiB
Gneten, tna, o, adj .
bildsam, pla stisch.
Gold, das — zlato
Goldseife, die . . .
Gostota — die Dichte
Gradierwerk, das
solovarska
krada .
Grafit, m
54,
Granat
češki — bohmiseher Granat
ali Pyrop
navadni — gemeiner Granat
Granit
. . .
Graphit, der
54,
Gráševec, vca, m .
der Erbsen stein
GrauspieBglanzerz, das — ráztok,
antimonit
Greda — der Gang .
Grintavec, vca, m . — der Dolomit
Grmičast, a, o, adj .
stauden fiirmig .
Grodelj, a
G romača
das Triimmergestein
Grosular
Grotte, die — špilja, jama, pečinka .
Grčfzdast, a, o, adj .
traubig.
Gruča — derbes Stiick .
Gručav, a, o, adj .
derb .
Grundmasse, die
osnova
Griinstein, der — zelenec
Grus, der
pržina
. . .
Grušč, m . — der Gebirgsschutt
nalit ali Haloidsalz .
77,
Halogen — solotvor
H'árte, die ; der H'ártegrad — trdota
H~rteskala — trdotna lestvica . .
Heliotrop . .
Hematit . .
Hemimorfen, a, o — hemimorph
Hialit . . .
.. .
Hidrosilikat
77,
Hochofen, der — plavž, ža, m .
Holzopal, der — lesasti opal
Holzstein, der — drvenec
Hornblende, die — rogovača
16
38
37
36
29
72
27
71
56
57
3
5
64
21
22
22
67
64
15
50
15
41
22
69
69
73
73
78
78
3
3
34
37
23
36
78
40
36
33
20
Stran
Hornblende, die gemeine
na vadna rogovača . . .
.
Hornstein, der
dresva
Hribina — Gebirgsart, Felsart
enolična
.
kristalasta .
.
ležičava
.
.
raznolična .
21
33
77
77
73
73
73
Ilo, suknarsko — die Walkererde
Ilovica
der Lehm . . .
Izločen, a, o — ausgeschieden.
Izpaèen ali zategnjen kristal al i
izpaček — ein verzerrter Kristali .
Iztrošiti se, v. pf. — verwittern.
28
28
Jantar, m . — der Bernstein
Jaspis
Jaspopal, der — jašmasti opal
Jašma — jaspis
Jedavec, vca, m . — der FluBspat
Jedrnat, a, o, adj . — dicht
.
Jeklenec, nca, m . — Eisenspat
64
34
36
34
7
2
16
Kalcedon, m . — der Chalcedon
Kalcit, . . . .
Kalium-Salpeter
Kalijev nitrat . .
živec . . .
Kalijeva sljuda, muskovit
Kalksinter, der — siga
Kalkspat, der — drstev
Kalkstein, der
apnenik
Kalktuff, der — lehnják
Kamen, lidski
. . . .
Kaolin ali porcelanka
Kapnik, m . — der Tropfstein
Karbonados
Karbonat
. 77,*
Karneol .
. .
Kasiterit
Katzengold, das
mačje zlato
Katzensilber, das
mačje srebro
Kies, der - - kršec . . . .
77,
Kieselerde, die — kremenita . .
Kieselschiefer, der — skrilavi kremenec
Kieselsinter, der — kremenova siga
Klopotec, tca, m . — Klapperstein
Klorit
Knistern
poeati ; v . impf.
Knollen, der — gomolja.
Kocka — der Wiirfel .
Kombination, die
kombinacija
Konglomerat
Kopuéa — die Kristalldruse .
34
10
9
10
19
24
13
10
10
14
34
27
13
55
78
34
42
25
25
79
37
34
37
39
25
4
7
75
83
Stra n
Krirnig — zrnat, a, o, adj .
Korund . . . .
Kositer — das Zinn
Kositrovec, vca, m . — das Zinnerz
Kovina — das Metali.
Krada, solovarska — das Gradierwerk
. .
.
Krater — žekno, a . .
.
Kreda — die Kreide .
.
— rusa — der Rlitel
Kreide, die — kreda
Kreislauf des Wassers, der — kro ženje vode
Kremen, železnati
der Eisenkiesel
Kremenec, skrilavi — der Kieselsehiefer
Kremenica
Kremenjak, m . — der Quarz
.
navadni gručavi — der gemeine derbe Qu navadni kristalovani — de r
gemeine kr . Qu
Kremikov fluorid — Silieiumfluorid
Kresilnik, m . — der Feuerstei n
Krhek, hka, o, adj . — sprede .
Kristal
Kristalast, a, o, adj .
kristallinisch
Kristalldruse, die
kopuča.
Kristallform, einfache — enotern a
kristalna podoba
Kristallgruppe, die — skupek
Kristallinisch — kristalast, a, o, adj .
Kristallwasser, das — kristalna vod a
Kristalovati, krista]ujem .
Krizopras
Kršec, šca, m
77 ,
— bakreni — der Kupferkies .
— železni — der Eisenkies
Kugel, die — oblica .
Kupfer, das — baker
Kupferkies, der — bakreni krše c
Kupferlasur, die — modri bakre nec ali azurit
Kupfervitriol, das — bakrena galica .
•
Labora — das Konglomerat
. .
Labradorec, rca, m. — Labradori t
bager, das
ležišče, sklad .
Lagerstatte, primere — prvotn o
ležišče .
Lapor, rja — der Mergel
. .
Latvast, a, o, adj . — leistenfiirmig .
43
43
42
5
53
14
37
14
1
2
7
44
55
34
79
48
47
60
48
19
47
75
20
14
Stra n
Lava
70
Lednik, m . — der Gletscher
29
Ledvičast, a, o, adj . — nieren fQrmig .
Legierung, die — zlitina .
35, 6 1
Lehm, der — ilovica
28
Lehnjak, m . — der Kalktuff . ., 1 4
LeistenfQrmig — latvast, a, o, adj .
Lepidolit luskavec, litijeva sljuda 2 5
Lepilo, n . — das Bindemittel
. 75
Ležičav, a, o, adj . — massig .
Ležišče, a — das Lager.
Lice, kovinsko — das metalliseh e
Aussehen .
Lidit
34
Lignit
.
63
Limonit
38
Lithographischer Stein — kameno pisni apnenec
15
Lojevec, vca, m . — der Talk . . 2 6
LStrohr, das — puhalnica .
Luskavec, vca, m. — der Lepidolit 2 5
Maček, apneni — der Kalktuff
14
Magneteisenerz, das
magnetovee ali magnetit
39
Magnetovec, vca, m . - das Magneteisenerz ali der Magnetit
39
•
Malahit — der Malachit
.
17
Malec, lca,
— der Gips
44
•
Marienglas, das . . . .
45
•
Marmaroški demanti .
33
•
Marmor, barvni ali pisani — farbiger ali bunter Marmor . 1 4
beli — wei13er Marmor .
14
bunter — pisani marmor
14
izpreminasti
14
MaBengestein
ležičava hribina 7 2
Med, i, f . — das Kupfer
60
Meersehaum, der — stiva
26
Mol, a, m . — der Schlich
57
Melanit . .
22
Melek, lka, o, adj . — zerreiblich ,
milde .
Mergel, der — lapor
. .
14
Mergelschiefer, der — opoka
14
Metali, das — kovina .
Metallglanz — kovinski sijaj .
IVIeteoreisen — izpodnebno železo 40
Milchopal, der — mlečni opal . ,. 36
Milehquarz, der — mlekovec . . 33
Milde
melek, Ika, o, adj .
Mineral — rudnina.
Mineralreich
rudninstvo .
Mineralwasser — rudna voda, rud nica . .
. 4, 2 8
6*
84
Stran
Mlekovec, vca, m .
der Milch quarz
Močvirjevec — das Sumpfer z
Morasterz, das
barjeve c
Morion
Muschelig (-er Bruch) — školjkas t
(prelom), a, o, adj .
Muskovit . . .
.
Nachahmende Gestalt, die — po snemek, mka, m .
. . . . .
Nadimati se, nadimljem se, v . impf.
r. — sich aufbl~hen ; nadut,
a, o — aufgeblaht .
Nadrobljen, a, o, adj . — eingesprengt.
Nahukel, kla, o, adj . — angelaufen.
Natriumsalpeter, der
Niederschlag, der -- oborina, f . .
NierenfQrmig — ledvičast, a, o, adj .
Nikelj — das Nickel
Nitrat, ta .
. 77,
Obarvan, a, o — gefárbt . .
Oborina, f. — Niederschlag . .
kristalasta — kristallini sches Sedimentgestein
Obsidian
. . .
Odvolgniti, odvolg nem ,
Pf .
feucht werden.
Ogljenina, e — Verkohlungsprodukt, Anthracid
. 61, 77 ,
Ogljenitev, tve — Verkohlungs prozeB
Okra, rjava ali rumena železna .
Oksid
77 ,
Oktaeder, das — osmerec, m . . .
Olje, kameno — das Steinčl, Erd~l,
Petroleum
Oniks . .
Opal
_ dragi — der Edelopal
jašmasti — der Jaspopa l
lesasti — der Holzopal .
mlečni — der Milchopal
navadni — der gemeine Opa l
steklasti — der Glasopal .
— voskasti — der .Wachsopal .
Opoka — der Mergelschiefer . .
Opolzek, zka, o, adj . — schliipfrig
(beim Anfahlen) .
Ortoklaz ali kalijev živec . . .
Oslica, zlatarska — Probierstei n
Osmerec, m . — Oktaeder, das
.
Osnova, e, f.
die Grundmasse .
33
38
38
33
24
10
10
12
42
78
4
12
77
71
79
61
39
78
7
65
34
35
36
36
36
36
36
36
36
14
19
35
7
69
Stra n
Pasol ali halit
77,
Pentagondodekaeder
Perlmutterglanz, der — biserni .
sijaj ali bisernosijajen, a, o ; adj .
Pesek, ska, m . — der Sand .
— pomorski
Peščenjak, m . — der Sandstein
Petroleum — kameno olje
Pirit
.
Piroksen . . .
Phosphat, das .
Plagioklaz
Platičast, a, o, adj . — blechf~rmig .
Platina
Plavž, m . — der Hochofen .
Pleniv, a, o, adj . — bl'átteri, .
Pocati, v . impf.
knistern .
Poprh, m . — der Anflug .
Porcelanka — die Porzellanerde
Porfir, kremenjakov — Quarzpor phyr
Porzellanerde, die — porcelanka
Posnemek, mka, m . — nach ahmende Gestalt
Prazem
Prelomina — die Bruchfláche .
Premog, m . — die Steinkohl e
(splošno)
Premog, rjavi ali lignit — di e
Braunkohle
Prhek, hka, o . adj .
erdig.
Prhlenina — das Verwitterungs produkt .
Prhnenje — der VerwittemngsprozeB
Prhneti, v. impf. ; izprhneti, v . pf.
— verwittern . .
.
Probierstein, der — zlatarska oslica
Prod — das Geriiille, Geschiebe .
Prodorina, e, — (las Eruptivge stein
Pronikniti, proniknern, v . pf. ; pro nicati, plx)nicevati, v . impf. —
durchdringen .
Prosojen, jna, o, adj . — durch scheinend .
Protast, a, o, adj . — stengelig . .
Prozoren, rna,o, ad — durchsichtig .
Prst, i,
die Dammerde . . .
Prvina, e . . . .
Pržina — der Grus . . . .
Puhalnica, e, f. — L~trohr .
78
47
Quarz, der — kremenjak
Quarzporphyr, der — kremenjako v
porfir
31
74
75
76
65
77
20
77
20
59
40
27
69
27
10
33
6
31
35
73
2
75
79
73
69
85
Quecksilber, das — živo srebro Quecksilberblende, die — živosrebrna svetlica
Stra n
Stra n
52
alzschichte, die — solni sklad
4
Salzsiederei, die — solovarnica
5
Samoèist, a, o, adj . — gediegen .
Samoroden, dna, o, adj . — gediegen .
Samosvoja barva — die Eigenfarbe 4
Sand, der — pesek . .
74
Sandstein, der — peščenjak
. 76
S*áuerling, der — slatina .
Schichte, die — sklad, nasad, plast ,
pola.
Schiefer, kristallinischer — kristalasti skrilavec
73
Schlacke, die — troska ali žlindra 4 1
Schlackig — troskav, a, o, adj .
Schlich, der — mel, m
57
Schmirgel, der — smirek
44
Schwarzkohle, die — črni premog 63
Schwefel, der — žveplo
.
53
Schwefelblumen — žvepleni cvet 5 3
Schwefelkies, der .
.47
Schwerspat, der — barit ali te o 46
Sedimentgestein
uselina
oborina
7
Seesalz, das — morska sol
Seesand, der — pomorski pesek
Seidenglanz, der — svileni sijaj
se sveti svileno.
Serpentin . . . .
27
Serpentinov azbest .
.
27
Siderit, der — jeklenee sideri t
0
Sienit
08
Siga -- der Kalksinter . .
kremenova — der Kieselsinter . .
.
Sijaj — der Glanz .
— biserni ali bisernosijajen, a, o ,
adj . der Perlmutterglan *
demantni — der Diamantglanz .
kovinski. — der Metallglanz .
stekleni — der Glasglanz .
svileni — der Seidenglanz .
tolščeni -- der Fettglanz.
Sijajnik, ka, m
77, 70.
— antimonov — der Antimonglanz
.
.
.
50
svinčeni — der Bleiglanz
9
železni — der Risenglanz
37
•
Sijajnost — das Feuer
55
•
Silber, das — srebro .
59
Silicid
77, 7 8
Silikat, (Alumosilikat)
20, 77, 7 8
— vodeni
77, 7 8
Siliciumfluorid, das — kremikov
fluorid
8
Sklad, sklada — die Schichte .
51
Raseneisenstein, der -- drnovec
38
Raskav, a, o, adj . — gestreift, rauh.
Rauchquarz, der — čadavec, vca, m 3 3
Raza — der Strich
4
Raziti — ritzen .
Razkolek, lka, m . — das Spaltstiick, die Spaltungsform
Razkolen, lna, o, adj . — spaltbar.
Razkolina — die Spaltfráche 3
Različek, ' čka, m . — die Ab~nderung, Varietet
Raznorob, a, o, adj . — ungleichkantig.
Razprostiti, v . impf. — aufi~sen
razprost
die L~sung.
Razpršiti se, v . r. pf. — zerknistern.
Razselina — die Kluft ; razsedati
se, v . impf. — sich zerkliiften .
Raztezen, zna, o, adj . — dehnbar .
Raztok, m. — das GrauspieBglanz erz
50
Ritzen — raziti, ogrebsti .
Rogelj, lja, m . — die Spitze (eines
Kristalles)
10
Roglast, a, o, adj . — zackig.
33
Rogoličnik
Rogovača — die I-Iornblende
20
. . . . 21
navadna
Roheisen, das — grodelj
41
Romboeder, dra, m .
10
Ropa — der Torf
61
Rosenquarz, der — roževec .
33
Roteisenerz — rusi železovec
37
R~tel, der — rusa kreda .
37
Roževec, vca, m . — der Rosenquarz .
• 3443
Rubin
Ruda — das Erz .
Rudna voda ali rudnica — das Mineralwasser
28
Rudnina —Glas Mineral .
Sadra — der Gips . . .
44
— vlaknata — Fasergips
.• 4 5
Sadrenec, nca, 1 i . — der Gipsstein 4 5
Safir -- der Saphir . . . .
44
Saline, die — solina, L
6
Salovec, vca, m . — der Speckstein
ali der Seifenstein ali der Steatit 26
Salpetersaure, die — solitarna kislina
10
S6
Stra n
Skladovit, a, o, adj . — geschichtet.
Skrepeneti, skrepenim, v . pf. —
fest werden, erstarren .
Skrilavec, glinasti — der Ton schiefer
kloritov
der Chlorit schiefer
— kristalasti
Slankamen, m . — das Steinsal z
Slatina, e, f.
der S~uerling .
Sljudovec, vca, m . — der Gfim mersehiefer
Smaragd
Smola, kamena — das Erdpeeh, .
Smirek, rka, m . — der Sehmirge l
Sneg, zeleni — der Firnschne e
Sol — das Salz . (Kern . )
— kamena — das Steinsal z
morska — das Seesalz
— varjena — das Sudsalz
Solina, f. — die Saline . . . .
Solitar, čilski —'der Chilisalpete r
— kalijev — der Kaliumsal peter
Solotvor
Solovarnica — die Salzsiedehiitte ,
Sudhiitte, Salzsiederei .
. .
Spaltfl~che, die — razkolina
.
Spaltstiiek, das — razkolek, lka, m .
Spargovec, vca, m . — der Spargel stein
Spateisenstein, der — jeklene c
Specifična ali svojstvena teža —
spezifisches oder Eigengewich t
Speckstein, der — salovec, vca, m .
Splitterig — škindrast, a, o, adj .
Spljaka — der flaehe Rollstein, da s
Geschiebe.
Sprhneti — verwitter n
Sprimek, mka, m . — die Brecci e
SprSde — krhek, hka, o, adj .
Sprudelstein, der — vrelovec,
vca, m
Srebro — das Silber . . .
mačje — Katzensilber
— živo — das Quecksilber .
Sren, a, m . — der Firn . .
Stalagmit . . .
Stalaktit
StaudenfQrmig — grmičast, a, o, adj .
Steatit, a, m
Stein, lithographischer — kameno pisni apfienec
Steinkohle, die — premog (splošno )
— črni premog (posebej )
Steinsalz, das — kamena sol
73
26
72
1
9
78
5
3
3
9
16
3
26
31
75
15
59
24
51
29
14
13
26
15
62
63
Stra n
Steklo, a, n . — das Glas .
35
- Marijino — das Mariengla
Fraueneis
45
rusko — russisches Glas 25
Stengelig — protast, a, o, adj .
Stiva — der Meerschaum
. 26
Strahlstein, der — trakovec, vca, m . 2 1
Strela, kamena — der Bergkristall 3 3
Strešnik, m . — der Dachsehiefer 7 2
Strich, der — raza, f
4
Struktur, die — zlog, m.
- divergentstrahlige — razhodno vlaknati zlog . .
21
konzentrischschalige — so srednolupinasti zlog .
18
radialfaserige — žarkasto 14
razhodni zlog
schlackige — puhličavi ali
71
troskasti zlog .
Sudhiitte, die
solovarniea
5
•
5
Sudsalz, das — varjena sol
Sulfat . .
79
Sulfid
7 7, 7 8
Surnpferz, das — moè-virjevee
. 38
Svetlica, e, f
77, 7 9
— cinkova — die Zinkblende 5 2
- živosrebrna — die Queck silberblende, der Zinnober 5 1
Svinec, Irca, m . — das Blei
50
Svitoglav, rjavi — der Braun e
Glaskopf
38
— runi der rote Glaskopf
37
Svojstvena barva — die Eigenfarbe
4
68
, yenit
~koljkast, a, o, adj . — musehelio'
61
Sota — der Torf . .
Tagbau, der — nakopati pod nebo m
ali odkrito
17
Táliti se, v . r . impf. — schmelzen ;
staliti se, v . r . pf. — schmelzen .
Talk, der — lojevec, vca, m . .
26
Tellurisch, adj . — pozemski, a, o
(železo)
41
Teniti, tenirn, v . impf.
diin n
schlagen, ausziehen, walken .
52
Tetraeder
Teža, svojstvena ali specifična .
3
Težec, žca, m . — der Sehwerspat 4 6
Therme, die — toplice
4, 2 8
Ton, der — glina
28
Toneisenstein, brauner
39
•
- roter 3 7
Tonschiefer, der — glinasti skri lavec
73
Topaz .
23
87
Stra n
Stra n
Topiti se, v . imp r . sich l5sen ;
raztopiti se, v. pf . r. — sich au.flosen ; raztop, raztopina — di e
AuflQsung, die L~sung.
Toplice, i'. pl . die Therme, warme
ali heiBe Quelle . .
. 4, 2 8
Torf, der — ropa, šota
61
Trahit — Trachyt
70
Trákovec, vsa, m . — del' Strahlstein 2 1
Traubig —i grozdast, a, o, adj .
Tremola
21
Tropfstein, der — kapnik . .
13
Troska ali žlindra -- die Schlacke 41
Troskav, a, o, adj .
schlackig .
Trsen, a, o, adj .
sehnig.
Triimmergestein — gromaèa
76
Turmalin, m . .
Zackig
rogljast, a, o, adj .
Zategnjen, glej izpačen .
Zelenec, Ilca, m . -- der Griinstein 6 9
Zerknistern — razpršiti se . . .
4
Zersetzungsprodukt, das — raz krajina, e, f.
Zink, das — sinek, nka, m .
. . rj a
Zinkblende, die cinkova svetlica 5 2
Zinn, das — kositer .
. . . 43
Zinnerz, das — kositrovec ali ka siterit . .
42
•
Zinnober
. . . .
51
Zlato — das Gold
56
mačje — das Katzengold
24
prano — das Waschgold 5 6
— rudniško — das Berggold 5 7
Zlitina — die Legierung .
Zlog, m . — die Struktur, das Gefiige
2
Zmes, i, f. — das Gemenge
. 67
Zmesnina, bistvena — der wesentliche Gemengteil . . .
67
Zrnat, a, o, adj .
k~rnig . .
2
Zubelj, olja, m . — die Flamme .
Uselina, kristalasta — kristalli nisches Sedimentgestein
77
Variti, varim, v . impf. -- schweil3en .
Verkohlungsprodukt, das oglje nina,f
61
VerkohlungsprozelJ, der
oglje arkasto razhodni zlo,
14
nitev, f
Zekno
53
Verwittern — preperevati, prh neti .
Zelezna pena — der Eisenrahm
87
Verzerrter Kristali — izpačen ali
15
Železni cvet — die Eisenbliite
zategnjen kristal, izpaček
32
,
sijajnik — der Eisenglanz' . 37
Vlaknat, a, o . adj .
faserig
2 Zelezo — das Eisen
37
Voda — das Wasser
. . . . 28
izpodnebno ali meteorsko —
— rodnica — das Mineral meteorisches E .
41
wasser
4
pozemsko ali telursko —
Vrastek, tka, m . — der EinsprengtellurisehesE
41
ling
70 Zelezovec, luskavi — der Eisen Vrelovec, vsa, m . — der Sprudel glimmer
37
stein
15
rjavi — das Brauneisenerz ~lti
rjavi glinasti — der braun e
Wachsopal, der —i voskasti opal . 36
Toneisenstein
.
38
Walkererde, die — suknarsko ilo 27
rusi
das Roteisenerz
37
Wasehgold, das — prano zlat o
56
rusi glinasti — der rote Ton Waschprozel3, der . .
57
eisenstein
37
Wasser, das — voda .
28 Iivec, vsa, kalijev — der Feldspat 1 9
Wetzschiefer, der
brusni k
73 Zvepleni cvet
53
Widmannst~tlnove podobe .
53
42 Žveplo — der Schwefel