1. No category

Poštnina plačana pri pošti 1385 Nova vas
Proračun občine Bloke za
leto 2013 je že potrjen
2
Otroci so kakor njiva
Bloški rojak, prvi slovenski
Bločan, ki je obplul svet
balonar
6
12
32
glasilo občine Bloke
januar 2013
letnik 14 | številka 1
cena: brezplačno | 2 € | 4 €
2
naša občina
januar 2013
Proračun občine Bloke za leto
2013 je že potrjen
Pregled realiziranih projektov v
letu 2012
zunanjih igrišč za košarko in mali nogomet,
okrog igrišč pa bo zgrajena tudi atletska steza
in druga infrastruktura za ta namen.
Za nami je že prva polovica novega mandatnega obdobja 2011–2014, ki je bila investicijsko gledano zelo razgibana. Zelo dinamično
je bilo tudi v letu 2012, saj nam je uspelo realizirati vse zastavljene cilje.
Za dokončanje tega projekta načrtujemo pridobiti tudi pomembnejša dodatna sredstva iz
razpisov evropskega sklada za regionalni razvoj in razpisov Fundacije za šport, in sicer skupaj cca. 700 tisoč evrov. Občina Bloke je dosegla tudi ugodne cene gradnje, ki so se oblikovale v postopku izbora izvajalca. Na tej osnovi
smo se odločili, da zgradimo celo večjo dvorano, kot smo jo prvotno načrtovali. Pretežni
del celotne investicije bo izveden že v letu
2013. V ta namen smo v proračunu predvideli
sredstva v višini 1 milijon evrov.
V predvidenem roku smo v celoti dokončali
projekt »Okoljske infrastrukture v naseljih
Studenec, Topol, Hudi Vrh in Ravne s skupno
čistilno napravo pod naseljem Hudi Vrh«. Z
izvedbo tega projekta smo s popolnoma novo
okoljsko in prometno infrastrukturo opremili štiri za bloške razmere večja naselja, v katerih živi preko 15 odstotkov prebivalcev naše
občine. Projekt je imel ugodno finančno konstrukcijo, saj je bilo skoraj 90 odstotkov denarja zagotovljenega iz evropskih virov, namenjenih za regionalni razvoj. Za dokončanje
projekta v letu 2012 pa smo porabili 550 tisoč
evrov.
Pomembna sredstva so bila vložena tudi v
posodobitev cestnega omrežja. Letos nam
je uspelo posodobiti več cestnih odsekov, in
sicer na relaciji Javor – Sveta Trojica, Javoršice
– občinska meja, Glina – Studeno in Nova vas
– Velike Bloke, skupaj skoraj štiri kilometre
lokalnih cest. V posodobitev cestnega omrežja
smo letos vložili skoraj 250 tisoč evrov.
Več manjših investicij je bilo izvedenih tudi
zaradi posodobitve in razširitve vodovodnega
omrežja Bloke. Neoporečno pitno vodo smo
na novo pripeljali do prebivalcev v naseljih
Štorovo, Gradiško in Male Ravne. Izvedenih je
bilo tudi več manjših posodobitev na omrežju
in vodohranih. V posodobitev in razširitev vodovodnega omrežja smo letos investirali dobrih 50 tisoč evrov.
V sredini leta 2012 smo začeli z izgradnjo
večnamenske dvorane. Dela potekajo po predvidevanjih. Večnamenska dvorana je zgrajena
do tretje podaljšane gradbene faze, vgrajeno
je stavbno pohištvo, izdelane so tudi grobe
strojne in elektroinstalacije, notranji ometi
ter pretežni del toplotno izolirane fasade. V
izvedbo tega projekta smo letos vložili sredstva v višini 600 tisoč evrov.
Za vse letošnje projekte smo skupaj investirali skoraj 1,5 milijonov evrov, kar predstavlja skoraj dve tretjini letnega proračuna naše
občine. S tako uspešno investicijsko realizacijo pa se lahko pohvali le malokatera občina v
Sloveniji.
Posodobitve cestnega in vodovodnega omrežja
Plan investicij za leto 2013
Kljub ne obetavni gospodarski situaciji v
državi smo na Občini optimistični. Naš optimizem pa gradimo na zdravih temeljih, ki
imajo podlago v uspešnem črpanju dodatnih
evropskih in drugih virov za razvoj ter obvladovanju vseh vrst stroškov. Temu ustrezen
je tudi plan investicij za leto 2013, ki je vreden skoraj 1,5 milijonov evrov. Plan je sicer
obsežen, pa vendar realno izvedljiv.
Po vzoru iz preteklih let bomo nadaljevali
tudi z obnovitvami cestnega omrežja dotrajanih cestišč ter razširitvami in posodobitvami vodovodnega sistema Bloke. Čim prej
želimo zgraditi tudi dodatno rezervno vrti-
Izgradnja večnamenske dvorane v
novi vasi
Največji in najpomembnejši projekt občine
Bloke v letu 2013 je dokončanje izgradnje večnamenske dvorane z vso spremljajočo
zunanjo ureditvijo v Novi vasi. Izgradnjo objekta smo že v letu 2012 uspeli pripeljati do
te faze, da z deli lahko nadaljujemo tudi v
zimskem času. Trenutno že potekajo nekatera zaključna dela na objektu, kar nakazuje možnost, da bo večnamenska dvorana
uporabnikom lahko na voljo že do začetka
šolskega leta 2013/2014. Večja investicijska
dela so načrtovana tudi za ureditev zunanjih
površin. V sklopu teh del želimo urediti dostop do dvorane in drugih zunanjih površin ter
zagotoviti zadostno število parkirnih mest. V
projektu ureditve zunanjih površin je predvidena tudi izgradnja zunanjega prireditvenega prostora za razne kulturne in druge prireditve na prostem. Na vzhodni strani nove
večnamenske dvorane načrtujemo izgradnjo
Pogled na novo dvorano
naša občina
januar 2013
no za črpanje pitne vode v bližini sedanje v
zaledju naselja Škufče. S tem bi zagotovili trajno, stabilno oskrbo z neoporečno pitno vodo
vsem prebivalcem občine Bloke tudi v primeru morebitnih okvar, ki seveda niso nikoli
izključene. Občina Bloke bo za ta namen porabila dodatna sredstva, ki ji pripadajo v skladu
s 23. členom Zakona o financiranju občin, in
sicer v višini dobrih 150 tisoč evrov. Za investicije v posodobitve in razširitve prometne in
vodovodne infrastrukture smo v proračunu
za leto 2013 namenili cca. 250 tisoč evrov.
Druge investicije v letu 2013
Pomembna sredstva smo namenili tudi za
investicije na drugih, za občino in občane
pomembnih projektih. Nismo še obupali nad
idejo o ureditvi podružnične lekarne. Vključili
smo se v prizadevanja za ustanovitev javnega zavoda Lekarne Ribnica, ki bi pokrivala širše območje notranjskih in dolenjskih
občin. Upamo, da bi v širši povezavi svojo
podružnično lekarno lahko pridobili tudi na
Blokah. Občina bi za ta namen priskrbela ustrezne prostore za njeno delovanje. Nekaj
sredstev smo v proračunu rezervirali tudi
za nakup zemljišč, ki jih občina potrebuje za
potrebe trenutnih in bodočih investicij, oziroma za zaokrožitev zemljišč, namenjenih za
prodajo individualnim investitorjem.
Vsako leto manjša sredstva namenimo tudi za
soinvestiranje pri postavitvi javnih razsvetl-
jav. Občina Bloke se običajno pri teh projektih vključi kot soinvestitor. Za izvedbo drugih
navedenih projektov v letu 2013 smo skupaj
namenili cca 100 tisoč evrov.
Veliko pozornosti namenimo tudi pravočasni
izdelavi
projektne
dokumentacije
in
načrtovanju novih projektov. Trenutno je v
izvajanju izdelava projektne dokumentacije za okoljsko infrastrukturo v naseljih Metulje, Runarsko in Benete. V bližnji prihodnosti bomo pristopili tudi k izdelavi dokumentacije za obnovo objekta stare telovadnice v
Novi vasi. Na ta način bomo prišli do podatkov in projektov za kandidiranje na razpisih
za pridobitev evropskih sredstev v naslednji
finančni perspektivi 2014–2020.
Ker smo v času praznovanja številnih praznikov in pričakovanj, je prav, da si povemo tudi
svoje želje. Osebno si zelo želim in se hkrati pridružujem željam večine, da bi bilo leto
2013 gospodarsko uspešnejše in stabilnejše od
leta, ki ga ravnokar zapuščamo.
Vsem bralcem Bloškega koraka pa ob tej
priložnosti čestitam ob prazniku dneva samostojnosti in enotnosti ter želim blagoslovljen in miren božič ter srečno uspešno in
zdravja polno novo leto 2013.
Župan Jože Doles
3
Dodatni
avtobusni
prevozi
z Bloške
planote
Avtobusni prevoznik Integral Notranjska d.o.o. se je odločil, da od 1. 11. 2012 dalje
uvede dodatne avtobusne linije iz Nove vasi
proti Ljubljani.
V novem šolskem letu se je zaradi odločitve
države o uvedbi cenovno zelo ugodnih vozovnic za dijake in študente zelo povečalo
število potnikov in s tem tudi potreba po dodatnih avtobusnih prevozih.
Da bi imeli možnost čim hitrejšega prevoza z avtobusom z Bloške planote proti
izobraževalnima centroma Ljubljana in Postojna, smo poleg že obstoječih avtobusnih linij
uvedli še dodatno linijo, ki vozi vsak šolski
dan ob 5.55 uri iz Nove vasi preko Bloške Police in Cerknice direktno po avtocesti v Ljubljano. V Ljubljani je avtobus že ob 7.13 uri,
kar je ugodno zaradi začetka pouka v srednjih šolah.
Tudi iz Ljubljane smo uvedli direktno povezavo ob 15.15 uri za v Novo vas, po avtocesti
preko Cerknice in Bloške Police. V Novo vas
pride avtobus ob 16.32 uri.
Za prevoz dijakov in študentov, ki stanujejo v Ljubljani, smo ob nedeljah in praznikih
pred šolskim dnem uvedli direktni prevoz iz
Nove vasi ob 18.35 uri preko Bloške police in
Cerknice po avtocesti v Ljubljano. V Ljubljano
pride avtobus ob 19.53 uri.
Vsi dosedanji avtobusni prevozi, ki potekajo v
Postojno preko Cajnarjev, imajo tudi ugodne
povezave za v Ljubljano po prestopu v Cerknici. Enako velja tudi za povratke iz Ljubljane.
Upamo, da bo z temi dodatnimi prevozi, vožnja v Ljubljano in iz nje hitrejša in
udobnejša.
Vse informacije o prevozih lahko najdete na
internetni strani Avriga, tako da napišete
odhodno postajo iz Nove vasi do Cerknice in
nato še iz Cerknice v Ljubljano. Enako velja za
povratek.
Želimo vam varen in ugoden prevoz!
INTEGRAL NOTRANJSKA d.o.o.,
direktor Ivan Knap
4
naša občina
januar 2013
Naj Vas na začetku prazničnega
decembra najprej pozdravim
Že nekaj let se soočamo z gospodarsko in finančno krizo. Sprejeti ukrepi za odpravo gospodarske krize zahtevajo od nas
zmanjševanje porabe in odrekanje. Posebej to težo odrekanj
občutimo v decembrskem času,
času obdarovanj.
Vendar sem prepričana, da so
protikrizni ukrepi edini izhod,
da bomo čim prej lahko stopili v
boljše čase.
Rada bi Vas na kratko seznanila z
nekaterimi zakonodajnimi novostmi, ki bodo morda lahko komu
od Vas tudi nov poslovni izziv oziroma vsaj pobuda za prijavo na
katerega izmed razpisov za pridobitev evropskih sredstev.
Prav v teh dneh poteka v
državnem zboru proračunska
seja. Tako vlada kot tudi državni
zbor ob pripravi in sprejemanju proračuna zasledujeta cilj čim
večjega uravnoteženja javnih financ. Proračun za naslednje leto
bo zmanjšal porabo praktično na
vseh področjih.
Ena od izjem pa je področje kmetijstva. Za leto 2013 je načrtovanih
več sredstev v primerjavi s sredstvi za leto 2012. Povečanje
teh sredstev se v največji meri
nanaša na skupno kmetijsko in
kohezijsko politiko. Dejstvo je,
da se finančna perspektiva počasi
približuje koncu in da bo v prihodnjem letu potrebno pospešiti
črpanje evropskih sredstev. Na
tem mestu pričakujem, da bo
pristojno ministrstvo izboljšalo
organizacijo oziroma postopke v
zvezi z izvajanjem projektov kohezijske politike, kjer opažamo,
da se v preteklih letih sredstva
niso črpala tako, kot bi se lahko
in kot je bilo načrtovano v sprejetih proračunih.
V naslednjih dneh bo državni
zbor odločal o noveli Zakona o
dohodnini. Pomembna novost,
ki jo ta zakon prinaša, je zamik
roka za prehod kmečkih gospodinjstev na obvezno knjigovodstvo za eno leto, to je na 1. 1. 2014.
Prehod na obvezno knjigovodstvo po sedaj veljavni zakonodaji
zavezuje kmetijska gospodinjstva z več kot 7.500,00 EUR letnega
skupnega dohodka iz kmetijske
in gozdarske dejavnosti. Tudi v
Novi Sloveniji si bomo prizadevali, da bi v prihodnjem letu prišlo
do dodatne prenove zakonodaje na tem področju, predvsem za
zvišanje praga za prehod kmetijskih gospodinjstev na obvezno
knjigovodstvo.
In če se dotaknem še pokojninske reforme, ki je bila v začetku
decembra najbolj aktualna tema
in kjer smo dokazali, da zmoremo preseči delitve na pozicijo in
opozicijo. Nujnost sprejetja pokojninske reforme je med drugim
tudi ta, da bomo s to reformo
ustavili drastično padanje višine
pokojnin, ki smo mu priča od leta
2000. Nova Slovenija je uporabila ves svoj vpliv, da je v reformo
vključeno upoštevanje znižanja
starosti materam za do 5 otrok
oziroma največ 4 leta. Zelo smo
se zavzeli tudi za ohranitev varstva pričakovanih pravic za brezposelne, invalide in zaposlene.
Uspelo nam je tudi poskrbeti, da
se bo tistim, ki so se zaposlili pred
18. letom starosti, v pokojninsko
dobo štelo celotno obdobje dela
pred 18. letom starosti. Pozdravljamo osrednjo usmeritev reforme v 40 let pokojninske dobe,
saj bo omogočila pravičnejšo ureditev upokojevanja, kar bo tudi
mlade ljudi motiviralo, da bodo
vplačevali v pokojninsko blagajno.
V luči prihajajočih praznikov Vam želim lepe, mirne in
doživete božične praznike.
V novem letu pa veliko sodelo-
vanja, strpnosti in sprejemanja
drug drugega, da bomo dosegli
vse, kar smo si skupaj zastavili,
ter obilo zdravja, da bomo to tudi
dosegli.
Iva Dimic, Poslanka DZ
Vabim Vas vsak zadnji ponedeljek v mesecu, da me obiščete v
poslanski pisarni na Občini Bloke
od 10.00 do 11.30.
Že 8.
»Prijatelji,
V nedeljo, 9. 12., je v telovadnici OŠ Nova vas zopet zazvenela
narodno-zabavna in ljudska glasba. Že osmo leto zapored sta Radio
94 in občina Bloke izpeljala koncert, ki je vsako leto predvajan
na Radiu 94 na silvestrski večer.
Torej, kdor ni uspel priti na koncert, ga ima možnost slišati na silvestrovo, na Radiu 94 seveda.
Letos so na koncertu nastopili trije ansambli ter en zbor, in
naša občina
januar 2013
Uvodnik
. koncert Radia 94 v Novi vasi
ostanimo prijatelji«
sicer ansambel DONAČKA iz Rogatca, ansambel TOMAŽA ROTA z
Blok, ansambel JELEN iz Cerknice
ter LPZ MARTIN KRPAN z Blok.
Osrednji gost je bil ansambel
Donačka, predstavljali so svojo
novo zgoščenko, domač ansambel Tomaža Rota se je tokrat
predstavil s svojimi novimi skladbami, prav tako tudi ansambel
Jelen. LPZ Martin Krpan je dodal
še piko na i z ubranim zborovskim petjem. Koncert je bil odlično
izpeljan pod voditeljsko taktirko
g. Aleša Brlana.
Vsi nastopajoči vam ob tej
priložnosti želijo srečno, veselo
in z glasbo obarvano leto 2013.
Naslednje leto se spet vidimo decembra, do takrat pa »prijatelji,
ostanimo prijatelji«.
Ansambel Tomaža Rota
5
Stane Jakopin, urednik
S
poštovane Bločanke, spoštovani Bločani, dragi bralci. Pred
nami je spet nova številka Bloškega koraka, za katerega
upam, da bo tudi tokrat zanimiv za branje. Nahajamo se v zelo
čudnih in težkih časih. Iz sredstev javnega obveščanja dnevno
prejemamo poročila o nestrinjanju javnosti z domnevno spornimi početji posameznih oblastnikov in z vladnimi ukrepi, zlasti z
ukrepi s področja varčevanja. Po Sloveniji se je kot požar razširil
val protestov, žal tudi nasilnih.
Na Blokah k sreči teh protestov ne občutimo v tolikšni meri kot
v mestnih središčih, vendar pa vsesplošno gospodarsko krizo še
kako občutimo, saj velika večina prejema zelo nizke dohodke, ki
so pogosto neredno izplačani. Iznajdljivi Bločani pa ne izražamo
svojega nestrinjanja z nasilnimi protesti, ampak si vsak po svoje
poiščemo še kakšno dodatno delo, bodisi na kmetiji, domačem
vrtu ali v obrtniškem delu. S tem lahko pokažemo Sloveniji, kako
je mogoče v veliki meri blažiti krizne čase.
Kljub naši veliki želji, da bi se gospodarska kriza umirila, da bi
bilo več delovnih mest, da bi imeli redne dohodke, gospodarskim
težavam še ni videti konca. Ostaja nam samo upanje na boljšo
prihodnost in to upanje umre zadnje. Eno pa je gotovo. Boljšo
prihodnost nam ne bodo zagotovili ne v Ljubljani ne v Bruslju,
ampak si jo bomo morali zagotoviti sami.
Predsedniške volitve so k sreči za nami. V Sloveniji smo se tokrat
odločili za spremembo in prav je tako. Novoizvoljeni predsednik
ima sedaj dolžnost, da bo po svojih močeh naslednjih 5 let izpolnjeval predvolilne obljube.
Tokratna številka našega glasila vsebuje poleg prazničnih vsebin
tudi poročila o mnogih aktivnostih, ki so bile v zadnjem času na
Blokah. Preberete si lahko tudi utrinek o življenju na Blokah iz
davnih časov, ki so tako ali drugače dokumentirani. V tej številki
celo ugotavljamo, da je bil prvi balonar že pred 200 leti v takratnem avstrijskem cesarstvu ravno Bločan, kar nedvomno dokazuje, da so bili Bločani že od časa Martina Krpana zelo iznajdljivi
in inovativni.
Ne pozabimo, da v teh dneh praznujemo tudi dan samostojnosti
in enotnosti. Na ta dan pred dvaindvajsetimi leti smo po dolgih
letih prizadevanja ustanovili lastno državo Slovenijo. Prav vsi
državljani Slovenije imamo dolžnost, da vsak po svojih močeh
to državo ohranjamo in da se zavedamo, da je nimamo pravice
s svojimi nečastnimi dejanji zapravljati. Torej, vsem iskrene
čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti.
Ob koncu vam, dragi zvesti bralci, želim, da si v teh prazničnih
dneh v svojih domovih ali kjerkoli že ste, pričarate kar se da
domače praznično vzdušje in da praznike preživite v pričakovanju
nečesa lepega.
V imenu uredniškega odbora in v svojem imenu vam želim lepo
doživete božično-novoletne praznike, v prihajajočem novem
letu pa v največji meri vsega tistega, kar si sami najbolj želite.
Nasvidenje v pomladnih dneh!
6
znani bloški obrazi
januar 2013
Prednovoletni pogovor z MILENO MIŠIČ, ravnateljico OŠ Toneta Šraja Aljoše v Novi vasi
Otroci so kakor njiva
Naj v uvodu prednovoletnega pogovora z
ravnateljico tukajšnje osnovne šole Mileno
Mišič povem, da je za svoje delo, prizadevanja in negovanja dobrih prijateljskih odnosov med sodelavci in učenci prejela laskavo in
zasluženo priznanje Občine Bloke.
Milena Mišič pa ni samo ravnateljica osnovne šole, temveč je tudi odgovorna za
izobraževanje in vzgojo v vrtcu, edinem
vzgojno-varstvenem zavodu v občini, ki je
priključen šoli že osmo leto, ona pa je že 18.
leto z dušo ravnateljice in svojim srcem »prirasla« k šoli.
Šola, pravijo, mora stopati v korak s časom
v kraju in zunaj njega, pogostokrat pa mora
biti še dober korak pred njim. To ravnateljica Milena še kako dobro ve, kot se tudi zaveda te sila zahtevne naloge in odgovornosti. Zato se družno s svojim učiteljskim kolektivom nenehno trudi, da bi učence vzgajali in poučevali sodobneje, jih spodbujali k
razmišljanju in iskanju lastnih rešitev, vzgajali v samozavestne ljudi, da bodo znali pozneje v življenju izraziti svoje občutke in znanje,
da bodo kos izzivom, ki se nenehno porajajo
v življenju.
To je ena izmed številnih ravnateljičinih
poglavitnih želja, zvem v nedavnem pogovoru z njo. Naj se ji te srčne želje čim prej
uresničijo!
Delo ravnateljice je zahtevno, posebno še v
sedanjem času, ki ni naklonjen ne delavcem,
ne kmetom, ne kulturi, ne izobraževanju, še
manj pa vsebinskim premikom na bolje, ki si
jih nadvse želijo poleg učiteljev tudi učenci v
osnovnošolskih klopeh.
Z Mileno Mišič se je prijetno pogovarjati. Pa
ne samo o šoli, o učencih, učiteljih, o težavah,
s katerimi se dnevno srečujejo, o šolskih in
športnih uspehih učencev v šoli in zunaj
nje, temveč tudi o stvareh, ki so sestavni in
neločljivi del življenja v kraju in času, v katerem živijo. Ponosna je na učne in športne uspehe »njenih« šolarjev, na diplomante slovenskih univerz, ki so si nabirali osnovnošolsko
znanje prav v »njeni« šoli, žalostna pa, da ti
dragoceni strokovnjaki nikakor ne morejo najti zaposlitve domačem kraju ali vsaj v
njeni bližnji okolici.
Ko se leto poslavlja, se v nas porajajo številne
želje in tesno z njimi tudi strah. Prav nič strah
pa ni bilo ravnateljico Mileno odgovoriti na
nekaj nevšečnih vprašanj. Odgovori bodo za
bralce Bloškega koraka nadvse zanimivi. Za
pogovor z njo sem se odločil zato, ker vem,
da zna gospa Milena Mišič tudi na nevšečna
vprašanja odgovoriti tako, da jih lažje razumemo.
Vedo, da je za njih dobro poskrbljeno
Ravnateljica ste že 18 let. Bi si upali trditi, da
imajo starši sedaj manj časa za svoje otroke,
kot so ga imeli na začetku vaše učiteljske poti?
Prav vsi ne! Namreč zdajšnji način življenja
starše prisili v to, da z otroki preživijo manj
Otroci so kakor njiva, staršem pa je zaupano
oranje, pravi ravnateljica Milena Mišič.
časa. Vendar si veliko staršev delo organizira
tako, da je eden izmed njih vedno z otrokom, če
že oba ne moreta biti. Žal pa so med starši tudi
taki, ki najraje vidijo, da je njihov otrok kar
najdlje v vrtcu ali v šoli, saj vedo, da je tam za
njega dobro poskrbljeno!
Vzgoji namenjamo dovolj časa
So po vašem mnenju učni programi res tako
obširni in zahtevni, da učiteljem za vzgojo
enostavno zmanjka časa?
Osnovna šola Toneta Šraja Aljoše je
edina učilna zidana v občini Bloke.
Družbo pa ji dela tudi edini vzgojnovarstveni zavod v Novi vasi.
V letošnjem šolskem letu šola šteje
109 učencev in učenk. Za nemoteno
izobraževalno in vzgojno delo skrbi
18 učiteljev in učiteljic.
V vrtcu je nekaj več kot 70 najmlajših
Bločanov. Delo z njimi je zaupano petim vzgojiteljicam in njihovim
pomočnicam.
Okolica osnovne šole v Novi vasi je skupaj s prizidkom vrtca vedno vzorno urejena.
Za vse učenke in učenke bo tudi v
prihodnjih letih dovolj prostora v
učilnicah, že sedaj pa primanjkuje
prostora za najmlajše. Predlogov za
ustrezno ublažitev prostorske stiske
je veliko, (pre)potrebnega denarja pa
(pre)malo na voljo!
znani bloški obrazi
januar 2013
Nikakor ne! Vzgoja in izobraževanje hodita z
roko v roki. Vzgaja pa se tudi z zgledi. Zaman
je dajanje naukov, kako je treba vsako jutro, ko
prideš v šolo, pozdraviti in pogledati v oči,če pa
sam tega nikoli ne storiš! Otrokova dejanja so
namreč odraz dejanj nas samih. Res pa je, da se
ne moremo ogniti obdobjem upiranja, kljubovanja otrok, ki k sreči tudi minejo in preidejo
na tire, ki smo jih z vzgojo začrtali!
medved, maskota naše šole. Medvedu so med
drugim potrgali ušesa, polomili zobe, staknili oči … No, vidite, taka dejanja zares zbujajo
strah in tudi skrb!
Nikoli dorečena tema
Vedno več staršev se pritožuje nad količino
snovi, da šola za njih in učence predstavlja
7
Sedem vprašanj ravnateljici
in prav toliko odgovorov
Kaj je ravnateljica odgovorila, ko
sem jo vprašal, kam bi peljala svoje
ljube goste iz tujine na izlet po
Blokah in njeni okolici?
V rojstno vas Metulje, na Blošček,
Županjšček, v raj neokrnjene narave.
Katere so tri stvari, ki bi ravnateljico zagotovo spravile v dobro voljo?
Težko vprašanje in še težji je odgovor.
Kljub vsemu pa ima poseben prostor
v mojem srcu vnukinja Sara. V veliko
veselje mi je tudi moja družina, dober
koncert, gledališka predstava, filmi,
knjige … Skratka; vzrokov za dobro
voljo je več kot preveč!
Povejte samo eno, ki bi vas
razžalostila?
Krivica – nepoštenost!
Bi bralcem Bloškega koraka zaupali, kaj doma v prostem času najraje
počnete?
Ravnateljica dobršen del svojega delovnega časa namenja učencem pri urah fizike.
Šola brez smeha in vedrine ni
prava šola
Vsaka slovenska šola bi najraje imela učence
in učenke, ki ne zamujajo pouka in so ves čas
mirni, tihi in vljudni, po končanem pouku pa
se mirno razidejo naj svoje domove. Si takih
učencev tudi vi želite?
To pa zagotovo ne! Kajti šola brez razigranih,
zdravih in nagajivih otrok, polnih smeha in vedrine, ni prava šola!
Kaj pa objestnost, želja po uničevanju stvari,
ki že presegajo vsa merila, se mar to pojavlja v
poznejših najstniških letih?
Da, otroci so bili in bodo tudi v prihodnje drobna bitja, ki rastejo in potrebujejo našo vzgojno in izobraževalno pomoč. Objestnost in želja
po uničevanju stvari pa se pojavlja nekoliko pozneje v najstniških letih, kar zgovorno
potrjuje tudi primer v naši šoli, ko jo je zaradi
objestnosti mladca skupil nič hudega sluteči
vedno večji stres, da je veliko preveč domačih
nalog, ki učence in starše naravnost silijo k
sedenju. Zato vprašujem, ali niso starši in šola
tisti, ki naj bi otroke spodbujali k večjim aktivnostim?
Kot ravnateljica šole in vrtca spremljam otroke
od ranega otroštva pa do vstopa v svet odraslosti. Otrokom v predšolskem obdobju in v
prvi triadi šolanja lahko največ aktivnosti nudijo starši. To, da je otrok lahko z njimi,
je največja dota, ki jo starši dajejo svojemu
otroku. Otrok z mamo kuha, peče, pospravlja, z
očetom se loteva del v delavnici, hlevu, na vrtu
… Uči in nauči se delati, spoznavati okolico …V
kasnejših obdobjih doraščanja pa so nujne dodatne aktivnosti.
Kaj učencem nudi vaša šola?
Naj naštejem samo nekatere dejavnosti.
Med športnimi najbolj privabljajo nogomet, odbojka, košarka, tek na smučeh kot
tudi tek v naravi, karate, ples … Učencem
Gospodinjim, kaj dobrega spečem in
skuham. In moji me nagradijo s tem,
da vse pripravljeno z užitkom pojedo in me pohvalijo. Pravi prosti čas
pa je zame takrat, ko sedem na kolo,
obiščem svoje tete in se sprehajam po
bližnji in daljni okolici.
Če bi se dan podaljšal za pet ur, za
kaj bi jih ravnateljica Milena porabila?
Bog ne daj, da bi se to kdaj zgodilo, saj
je že 24 ur dovolj!
Če vprašam, kaj je za vas sreča, bi
rekla?
Da sem zdrava, da lahko delam, da
imam družino, sodelavce, učence in
lep sončen dan. Srečo vidim povsod okoli nas! Vem, kaj je sreča! Sreča
je biti dober in srečen je tudi tisti,
komur na dlan prileti ptica, na kateri
je vedno polno drobtin!
Če bi morala poudariti smo eno vrlino, bi to pri ravnateljici Mileni
bila?
Delavnost in čut za sočloveka!
8
znani bloški obrazi
omogočamo tudi izobraževanje v glasbeni
šoli, jezikovnih tečajih, obiskujemo kino
predstave, gledališče … Vendar teh aktivnosti ne sme biti preveč. Priporočjiv je
obisk ene ali največ dveh interesnih dejavnosti; ko konča eno, si izbere drugo.
Otrok namreč potrebuje urnik, po katerem
naj se ravna. Vsekakor pa naj bo šolska dejavnost na prvem mestu.
Kar pa zadeva domače naloge, menim, da so
nujno potrebne, da jih ni preveč in da niso
pretežke. Če jih otrok ne zna rešiti, naj vpraša
v šoli, kjer dobi tudi ustrezno pomoč.
Sicer pa je največja težava pri domačih nalogah
ta, da se nalog sploh ne lotijo ali pa obupajo, še
preden se jih sploh lotijo!
Prijateljevanje
Je ravnateljica lahko prijateljica z učenci? Ali
lahko pride k vam v pisarno učenec ali učenka
in vam zaupa, kaj ga ali jo teži?
Ravnateljica mora imeti vedno odprta vrata za
vse, ki so povezani s šolo ali vrtcem. Zagotovo
sem tudi zaveznica vsakega učenca in hkrati
seveda tudi skrbnica reda in discipline v šoli.
Vsakemu, ki potrka na moja vrata, jih odprem
na stežaj in po svojih najboljših močeh pomagam iz zagate.
januar 2013
Všeč mi je urejenost
Je učenkam v višjih razredih dovoljeno, da
hodijo v šolo naličene, kažejo popke in se
oblačijo, kot da bi šle v disko?
Všeč mi je urejenost, tako pri fantih kot pri
dekletih. Nimam pa pravice posegati v način
oblačenja in zunanjega videza, če ta ne ogroža
varnosti in zdravja učenca. Sicer pa je mlad
človek lep tak, kot je, in ne potrebuje nobenih
ličil!
Otroci so kakor njiva
vedno bolj prihaja v navado, da otroci kličejo
svoje starše po imenu. In mnogi se pohvalijo, da so na ta način s svojimi otroki bolj prijatelji. Kaj vi menite?
Starši niso bili in ne morejo biti prijatelji svojim otrokom. Starša sta oče in mama s točno
določeno vlogo, ki seveda združuje tudi delček
prijateljstva, kajti otroci so kakor njiva; enkrat moramo krepko zaorati, drugič nežno rahljati, tretjič samo opazovati in četrtič pustiti pri
miru. In ti orači smo starši!
Z ravnateljico Mileno Mišič sem se pogovarjal in napisal: Tone Urbas
V zadnjih nekaj letih, posebno še v mestih,
Z lepimi željami v prihodnje leto!
Prijazna beseda je kot šopek poljskega cvetja, kajti v njej je skritih več lepot kot v
največjem vrtu vzgojenih cvetov. In taka je tudi novoletna voščilnica ravnateljice Milene
vsem bralcem Bloškega koraka. Takole diši!
Čas, ki prihaja, skriva nekaj posebnega, skrivnostnega, tihega … Okrasite domove, sedite
z družino, prijatelji, se obdarujte s pogledi, objemi, besedami, smehom, petjem, z darili.
Ne omejujte srca na znane in vidne stvari, temveč mu dovolite, da polno zadiha s celoto,
z znanim in neznanim, lepim in manj lepim. Široko odprite vrata v božični čas in novo
leto, ki prihaja.
Želim vam zdravja, uspehov in izpolnitev vseh želja, ki jih skrivate in so le vaše!
Podjetno v svet podjetništva 2013 –
Notranjsko-kraška regija
RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o. je na svoji
spletni strani objavila Javni poziv za vključitev
v operacijo »Podjetno v svet podjetništva 2013
– Notranjsko-kraška regija«. Na javni poziv, ki
bo odprt do 7. 1. 2013, se lahko prijavijo mladi
brezposelni iz Notranjsko-kraške regije, ki
imajo najmanj VI. stopnjo izobrabe katerekoli smeri.
Namen operacije je spodbujanje podjetništva
med mlajšimi brezposelnimi z višjo ali visoko
stopnjo izobrazbe ter spodbujanje odpiranja
novih delovnih mest. Temeljna ideja je ponuditi udeležencem, izbranim na javnih razpisih,
strokovno pomoč in dodatna usposabljanja, ki
jih potrebujejo pri razvoju podjetniške ideje v
delujočo podjetje.
Delo bo potekalo v skupinah s po desetimi
udeleženci, ki bodo v petmesečnem obdobju, ko bodo zaposleni na regionalni razvojni
agenciji Notranjsko-kraške regije, pod vodstvom mentorjev razvili svojo poslovno idejo,
pripravili poslovni načrt za ustanovitev podjetja in se usposabljali za podjetniško kariero
ali večjo zaposljivost. Pri tem je cilj vsakega
udeleženca, da v enem letu po zaključku usposabljanja ustanovi lastno podjetje, se samozaposli ali zaposli pri drugem delodajalcu.
Operacija sodi v Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007--2013, razvojno prioriteto Spodbujanje podjetništva in
prilagodljivosti in prednostno usmeritev Usposabljanje in izobraževanje za konkurenčnost
in zaposljivost. Njena vrednost je 3.888.354 €,
izvajala se bo na območju vse Slovenije, financirala pa jo bosta Evropski socialni sklad (85
%) in Ministrstvo za delo, družino in socialne
zadeve (15 %). Pogodba o izvajanju projekta
je bila med Ministrstvom za delo, družino in
soialne zadeve ter Regionalnim centrom za
razvoj iz Zagorja podpisana oktobra 2012. Regionalni center za razvoj je kot vodilni partner zatem podpisal partnerske pogodbe z Regionalno razvojno agencijo Posavje, Mariborsko razvojno agencijo, Razvojnim centrom
Novo mesto, Regionalno razvojno agencijo
za Koroško, Regionalnim razvojnim centrom
Koper, Poslovno podpornim centrom Kranj,
Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije, Regionalno razvojno agencijo
Notranjsko-kraške regije, Regionalno razvojno agencijo Mura, RRA SEVERNE PRIMORSKE
d.o.o. Nova Gorica in Razvojno agencijo Savinjske regije.
Operacija se je s prvo deseterico udeležencev
začela izvajati konec leta 2012 v Zasavju, v letu
2013 pa jim bo sledilo še 24 skupin v vseh slovenskih regijah. Skupaj bo tako do konca leta
2013 vključenih 250 mladih.
Inovativen program je razvil in konec leta
2010 začel izvajati Regionalni center za razvoj
v sodelovanju z občino Zagorje. Zaradi dobrih rezultatov se je projekt v kratkem času razvil v vseslovenski projekt. Če bodo rezultati v
letu 2013 dobri tudi na državni ravni, naj bi
se operacija, ki mladim brezposelnim ponuja
odlično priložnost, da razvijajo svoje znanje
in si olajšajo podjetniške začetke, regijam pa
možnost, da pospešijo nastajanje novih podjetij in v domačem okolju zadržijo domače
mlade moči in ideje, izvajala tudi v prihodnje.
Dodatne informacije: www.rra-nkr.si; Jana
Nadoh Bergoč, 05 721 22 48, [email protected];
Zdenka Žakelj, 05 721 22 40, [email protected].
naša občina
januar 2013
9
Naselji Gradiško in Štorovo priključeni na javni vodovod
Konec meseca julija sta bili
naselji Gradiško in Štorovo
priključeni na javni vodovod.
Tako so tudi prebivalci teh dveh
naselij oskrbljeni z zdravo pitno
vodo. Za priključek na javni vodovod je bilo zgrajenih skoraj
700 metrov novega vodovodnega omrežja, in sicer od vodohrama v naselju Gradiško do že
obstoječega manjšega vodohrama, ki je bil zgrajen v letu 1960
pod samim vrhom Gradiškega
hriba, vendar je bil v uporabi le
kratek čas. Opuščen je bil zara-
di slabe izvedbe vodovodnega
omrežja. Vaščani so si kasneje
zgradili nov vodohram nad vasjo
Štorovo. Za dovod vode je skrbel
hidravlični oven, ki se je zaradi
starosti začel kvariti, voda pa je
bila oporečna.
V naselju Gradiško so bili izvedeni tudi hišni priključki, medtem ko so prebivalci naselja
Štorovo le-te sami obnovili že v
letu 2001.
Tekst in foto: Silva Perčič
Moj trenutek za dobrodelnost
Splošna gospodarska kriza, brezposelnost in varčevanje ter s tem
povezana nova zakonodaja na
področju socialnih prejemkov so
mnoge ljudi pahnili na sam rob
preživetja. Vsi državljani dodobra občutimo, da nič ni več tako,
kot je bilo. Na svojevrsten način
pa vse to zaznamo vsi tisti, ki se
dnevno srečujemo s stiskami,
brezupom in nemočjo prizadetih.
Na Območno združenje Rdečega
križa Cerknica – Loška dolina - Bloke prihajajo občani
po osnovna živila in higienske pripomočke, oblačila, obutev, posteljnino, belo tehniko,
pohištvo, šolske potrebščine,
… Tudi zdravje mnogih socialno ogroženih otrok, mladostnikov, starejših in družin bi bilo še
veliko bolj šibko in nestabilno,
če jim ne bi občasno pomagali
v obliki brezplačnih letovanj in
počitnic.
vštevajo v letno davčno osnovo,
namenite za financiranje splošno
– koristnih namenov. Med te pa
sodijo tudi humanitarni programi. V kolikor se o tej odločitvi
ne izjasnite pisno, gre omenjeni
znesek državi.
Vse to pa ne bi mogli narediti
brez velike podpore donatorjev,
fizičnih in pravnih oseb z našega
območja, ki nam zaupajo. Zaupajte nam tudi Vi!
Kot davčni zavezanec oz. zavezanka lahko v skladu Zakonom
o dohodnini do 0,5 % dohodnine
odmerjene od dohodkov, ki se
Vaša odločitev, da davčno
olajšavo namesto v proračun namenite naši organizaciji za pomoč
ljudem v stiski, bo pomagala mnogim ljudem, ki se zaradi pomanjkanja obračajo na nas.
Preveč je žalostnih življenjskih
zgodb posameznikov in družin z
nizkimi prejemki, brezposelnih,
bolnih, slabotnih, ostarelih in
otrok, da bi ob vsem tem ostali
brezbrižni in hladni!
V decembru boste v poštni nabiralnik prejeli obvestilo in obrazec
za namenitev dela dohodnine za
donacije z vsemi navodili. Izpolnitev obrazca vam bo vzela le trenutek vašega časa, vendar ne denarja. Obrazec lahko dobite tudi
na naši spletni strani cerknica.
ozrk.si. Vzemite si trenutek za
dobrodelnost! Veseli december
in božično-novoletni prazniki so
pravšnji za dobra dela in sočutje.
Hvala za vaš svetel utrinek na
temnem nebu! Želimo vam lepe
in mirne praznike ter srečno
novo leto 2013.
Nina Jerič, Aleksandra Šega
Pol odstotka je dovolj, da nekomu pomagate spremeniti
življenje na bolje!
V prvih desetih mesecih smo
razdelili 33 t hrane, 333 prehrambenih paketov in pralnega
praška, 2 toni drugih blagovnih
donacij, oblačil, obutve in posteljnine v vrednosti 9.000 EUR ter za
4.250 EUR denarnih pomoči in
plačil položnic. Za uspešno izvedbo vsega tega pa je bilo s strani naših usposobljenih in prizadevnih prostovoljcev opravljenih skoraj 5000 prostovoljnih
ur!
Učenci 4. razreda z učiteljico Ksenijo Brus so v dobrodelni akciji Drobtinica zbrali 337,88 EUR. Sredstva so
namenili šolskemu skladu za pomoč otrokom iz socialno ogroženih družin.
10
Vas Velike Bloke je ena
najstarejših bloških
vasi. Današnja Nova
iz naše kulturne zakladnice
januar 2013
Stari motivi iz Velikih Blok 1938
vas in Fara sta se nekoč
imenovali Male Bloke.
Ko je bila iz prafare
Stari trg okoli leta 1330
ustanovljena samostojna župnija Bloke s farno
cerkvijo sv. Mihaela, se
je naselja ob cerkvi prijelo ime Fara, novejši
del naselja pa je dobil
ime Nova vas.
Razglednica skupaj s
tem tekstom je bila objavljena na spletni strani Stare slike.
Fotografija je iz zbirke
Toneta Komidarja in je
iz leta 1938. Avtor fotografije je neznan.
Lojze Mazij
Razglednico iz leta 1938 je v času gradnje bloških vojašnic po vsej verjetnosti izdal gostilničar in trgovec
Ivan Korošec — Lenček. Osrednji motiv razglednice je pogled na vas s pobočja Lisca proti severu.
Osrednja stavba v vasi je podružnična cerkev Marijinega vnebovzetja na Taboru, ki je bila zgrajena okoli leta
1550. Že samo ime Tabor pove, da je bila na tem mestu utrdba proti turškim vpadom. Cerkev je bila mnogokrat
prezidana, tako leta 1669, 1865 pa celo proti volji krajanov. Uprli so se predvideni ukinitvi kapele sv. Jožefa in
takratnemu župniku Erzarju niso hoteli pri obnovi nič pomagati. Po lepi slovenski navadi so se zaradi tega z njim
dolgo pravdali in pravdo tudi dobili. Škoda in stroški so se morali plačati iz zapuščine umrlega župnika Erzarja.
Pod župnikom Kaplenkom so dela nadaljevali in cerkev je dobila današnjo podobo v obliki križa. Dela so se zelo
pospešila, ko je leta 1876 v Velikih Blokah dvakrat treščilo. Vaščani so to imeli za božji opomin, ker v vasi več kot deset
let ni bilo maše. Cerkev je bila dokončno obnovljena na praznik Marijinega vnebovzetja 1878.
Novejši del vasi —
gorenji konec je na
levem delu razglednice. Pred gostilno
in trgovino Ivana in
Helene Korošec — pri
Lenčku sedijo gostje.
Na fasadi hiše je viden pokončni rob, od kjer so podaljšali nekdanjo hišo pri Janezovih po vrnitvi lastnikov iz Amerike leta 1920. Novo domače ime je prinesel
zet Lenček s Hudega Vrha.
Naprej ob cesti sta v zaključku gradnje dve t. i. »vili«. Beograjsko gradbeno podjetje ju
je gradilo na nekdanjih Endrjačevih njivah za potrebe oficirjev nove bloške vojašnice.
Spodaj levo je bloški turistični motiv – smučar na severnem pobočju Lisca s pogledom proti Novi vasi in Bloščku.
januar 2013
Spodnji desni motiv pa kaže skupino jadralnih letalcev bloške jadralne
šole, ki je bila ustanovljena leta 1934. Počivajo na vrhu takrat golega Bloškega hriba (828m) s pogledom uprtim nekam proti Novi vasi
in čakajo na ugoden vzgonski veter.
V ozadju je vas Velike Bloke, Lisec (872m) in v daljavi trije vrhovi Slivnice
— Mala Slivnica (863m), Medvednica (1024m) in Velika Slivnica (1114m).
Letalci so na vrh hriba privlekli jadralno letalo Vrabec. To letalo je leta 1936
skonstruiral ing. Ivo Šoštarič. Zaradi odličnih jadralnih lastnosti je bilo izdelanih preko 400 jadralnih letal tega modela. To je enosedežno, začetniško
jadralno letalo. Krila razpetine 10 m imajo površino 15 m2. Letalo je dolgo
6 m in težko 92,5 kg. Minimalna hitrost letala je 42,5 km/h. Eno od takih
letal je razstavljeno v avli letališča Brnik.
Različne nadmorske višine vasi so navedene v posameznih virih.
Na tej razglednici je to 724 m, Atlas Slovenije navaja 728 m,
geodetski zavod v svoji karti 731m.
V lepem vremenu se odpira lep razgled na celo vas, proti sv. Urhu nad
Povšečim, vidovski planoti, vse do Kamniških planin.
Desno: Razglednico je Francetu Šegi, ki je bil kot navaden vojak »redov« na orožnih vajah pri »mitroleski četi«
v Mojstrani, poslala Julka s Studenega, ki ga je zelo pogrešala.
Poštna znamka prikazuje mladoletnega jugoslovanskega kralja Petra II.
Karađorđevića, namesto katerega je dejansko vladal njegov stric knez Pavle.
iz naše kulturne zakladnice
11
Motiv zgoraj desno prikazuje vaško središče s cerkvenim zvonikom, gledano z Janezonovega klanca.
V sredini je kapelica, na desni sta Pajkova in Mazejeva hiša. Med njima
vodi pot v Malo gaso in naprej čez Široki brod na Bloščici proti Liscu.
V Pajkovi hiši je bila v tistem času špecerijska trgovina, o čemer
pričajo vrata na čelu hiše. V Pajkovi hiši je imela trgovino Franja Bratok. Od tu jo je prenesla k Malizijevim, kjer je imela tudi gostilno.
Za vodnjakom, »zgornjo štirno« zgrajeno 1903, stoji gasilski dom z lesenim stolpom, zgrajen leta 1930. Na levi sta
vogala Koščakove in Klančarjeve hiše.
Od Janezonove hiše je na skrajni desni viden le kap slamnate strehe.
12
iz naše kulturne zakladnice
januar 2013
Bloški rojak, prvi slovenski balonar
P
Fotokopija iz krstne knjige župnije Bloke za
leta 1755–1785
Prost prevod: »3. marec
1767 – Gregor, sin Jakob
Kraskovic in njegove
žene Marije Mestek,
rojen ob 9. zvečer in
krščen ob 10. zjutraj po
Bartolomeju Kraskovic,
kaplanu Botra Matija
Turk in Elizabeta Turk.«
od tem naslovom je na spletnih straneh dr. prof. Stan-
šolo so pozidali šele 1829. leta.
islav Južnič objavil nešteto podatkov iz življenja našega
Bistrega fanta so poslali v ljubljanske šole. O tem šolanju
je domača bloška župnija navedena v številnih dokumentih, povezanih z Gregorjevim obiskovanjem ljubljanskih nižjih in višjih šol, še posebej njegovih
tamkajšnjih štipendij. Gimnazijo je končal v Ljubljani in
se takoj po maturi lotil zbiranja podatkov o letalstvu. Po
gimnaziji je v Ljubljani obiskoval še dve leti filozofske
študije, kjer ga je matematiko poučeval Anton Gruber,
brat graditelja ljubljanskega prekopa Gabrijela Grubarja.
bloškega rojaka, ki je že pred 200 leti z balonom letel
v tedanji habsburški monarhiji. Ob tej obletnici je dr.
Južnič v letošnji oktobrski številki revije Življenje in
tehnika tudi pisal o našem rojaku Gregorju Kraškoviču.
Iz teh dveh obširnih virov v tej številki navajam le nekaj
najpomembnejših dogodkov.
Dne 3. marca 1767 se je očetu Jakobu in materi Mariji
Mestek v bloški vasi Studenec rodil Gregor Kraškovič,
pozneje sloviti zdravnik in začetnik poletov z baloni.
Krstil ga je kaplan Bartolomej Kraškovič, verjetno daljni sorodnik. Krst so najbrž opravili v cerkvi sv. Petra
na Studencu. Iz krstne knjige Župnije na Blokah za leta
1755–1785 je tudi razvidno, da sta bila botra soseda s
Studenca Matija in Elizabeta Turk.
Predniki Gregorja Kraškoviča so na Studencu že več
generacij kmetovali na več kmetijah. Mali nadobudnež
je moral biti zelo vedoželjen in bister, da mu je nekdo
dal prva osnovna znanja. Morda mu je ta znanja dal kaplan Bartolomej Kraškovič, zlasti še, če je bil to Gregorjev sorodnik. Šole na Blokah ob koncu 18. stol. namreč
ni bilo. Šola je prej sicer bila pri Fari v stari leseni dotrajani mežnariji in je bilo nevarno, da se bo podrla. Novo
Leta 1792 je Gregor Kraškovič zapustil rodni Studenec in
se podal na Dunaj. Tu je študiral medicino in že leta 1794
opravil oba predpisana stroga izpita. Leta 1796 je bil
promoviran v doktorja medicinskih ved. Nato je zdravil
na Dunaju, leta 1799 pa je bil imenovan za okrožnega
fizika v Varaždinu.
Takrat je uvedel cepljenja proti črnim kozam, poročilo o
uspehu tega cepljenja je leta 1805 objavil v Londonu. Kot
okrožni fizik je skrbel za javno zdravstvo in higieno ter
se v zvezi s tem zavzemal za izobraževanje nosečnic in
babic ter za medicinsko zaščito delavcev.
januar 2013
iz naše kulturne zakladnice
13
Foto France Škrabec
Studenec pozimi, rojstni kraj Gregorja Kraskovica
Ko se je vrnil na Dunaj, je skupaj s sodelavcem
zdravnikom Ivanom Mannerjem spuščal balone brez posadke. Preden se je sam vkrcal na balon, je leta 1810 na
Dunaju objavil svojo knjigo o zgodovini letalstva. To knjigo je snoval od gimnazijskih let dalje, tudi na domačem
Studencu.
Prvič je poletel kot eden prvih letalcev iz habsburške
monarhije dne 3. junija 1811 nad Pešto (danes del
Budimpešte). Pozneje je poletel tudi nad Bratislavo in
Prago ter še nekajkrat nad Dunajem. Spet je poletel dne
6. oktobra 1814 nad Dunajem ob začetku mirovne konference po zaključku napoleonskih vojn. Na balonu
je imel izobešene zastave udeleženk tega kongresa.
Slovesnost ob zaključku je Kraškovič zaznamoval z
dvigom velikanskega balona, kjer je razvil zastave zmagovitih držav. Uro pozneje je pristal vzhodno od Dunaja
na otoku Lobau. Skupaj je opravil kar 65 uspešnih poletov in to brez nesreč.
Gregor Kraškovič ni bil samo znameniti zdravnik in
kemik v tistih časih. Bil je tudi prvi in dolgo časa edini
uspešni slovenski letalec z baloni.
Dr. Južnič ob zaključku navaja, da so ti podvigi našega
rojaka s pri nas šli v pozabo. Sramotno je dejstvo, da
so si ga do nedavnega lastili naši mnogoteri sosedje.
Spomine na našega rojaka kaže čim prej obuditi in temu
Bločanu na rodnem Studencu na Blokah postaviti primerno spominsko obeležje. Mogoče bo k temu pripomogla
tudi ta predstavitev v našem občinskem glasilu.
S spletnih strani dr. prof. Stanislava Južniča in njegovega članka v 10. štev. ŽiT sem bistvene podatke o našem rojaku Bločanu Gregorju Kraškoviču
(Krašovcu) izluščil ter pripravil za novoletno številko
Bloškega koraka, našega občinskega glasila
France Škrabec
Vir: Revija ŽiT, okt. 2012, str. 64
Naslovna stran knjige M. G. Kraškovica, izdana na züriški
izvod.
14
šola
Spoznavanje
poklica patronažna
medicinska sestra
V sredini novembra nas je v šoli
obiskala Matičeva mamica, gospa
Sonja Drobnič. V krogu smo posedli na blazine in z zanimanjem
prisluhnili. Povedala nam je, da
patronažna medicinska sestra
hodi domov k ljudem, ki sami ne
morejo priti k zdravniku v zdravstveni dom. To so invalidi, starejši
ljudje, ki ne morejo hoditi, ljudje,
Vsi smo hiteli pripravljati prstke,
ki so bili operirani, in dojenčki.
ki smo jih eden za drugim vtakniPripelje se s službenim avtom,
li v napravo, ki je pokazala naš
na katerem piše PATRONAŽNA
pulz in pretok kisika.
SESTRA. S seboj ima torbo za
patronažno medicinsko sestro, v
kateri je merilec krvnega pritiska, merilec pulza in merilec pretoka
kisika, seti za previjanje ran, fiziološka raztopina, razkužilo, razni materiali za rane, škatla s pripomočki za jemanje krvi, aparat za merjenje
krvnega tlaka, povoji, mazila za rane, škatla z injekcijami, škatlica za
rabljene igle.
januar 2013
E-transformer
na obisku
V okviru programa Ekošole smo se odločili za sodelovanje z družbo
Zeos, da nam predstavi ustrezno ravnanje z električno in elektronsko
opremo.Tako je 13. novembra našo šolo obiskal E-transformer: multimedijsko vozilo, v katerem si je moč ogledati predstavitev procesa
ravnanja z E-odpadki, opremljeno pa je tudi s fotovoltaično elektrarno,
ki proizvaja električno energijo za uporabnike vozila. Na dan obiska so
se učenci in učenke od 1. do 9. razreda ter predšolski otroci seznanili
s sestavo ter vplivi E-odpadkov na okolje in zdravje ljudi. Učenci, nji-
Izvedeli smo še, katere šole je potrebno opraviti, da prideš do tega
poklica.
Eno izmed naših zadnjih vprašanj je bilo: »Kaj vam je v vašem poklicu
najtežje?« Odgovoru smo prisluhnili še posebej pozorno in slišali, da je
to obisk rakavih bolnikov.
Slišali in videli smo mnogo zanimivega. Ena šolska ura je kar prehitro
minila, saj nas je zanimalo še marsikaj.
Barbara ŠIRAJ,
učiteljica 3. razreda
hovi starši ter sovaščani so že pred prihodom E-transformerja aktivno zbirali tovrstne manjše odpadke (baterije, sijalke, male gospodinjske aparate). Na dan prihoda pa so prinesli tudi večje gospodinjske
aparate. Vsega skupaj smo zbrali 1960 kg odpadne električne in elektronske opreme (veliki in mali gospodinjski aparati, televizije in hladilno-zmrzovalni aparati).
Zabojniki za manjše odpadke bodo še nekaj časa na naši šoli, zato pozivamo bralce, da manjše elektronske in električne aparate odvržete
vanje.
Zahvaljujemo se vsem učencem, staršem in sovaščanom za aktivno
udeležbo in pomoč pri zbiranju električne in elektronske odpadne
opreme.
Ekokoordinatorica Ester Palinkaš
Kadar gre na obisk k dojenčkom, ima s seboj drugo torbo. V njej je
tudi tehtnica, na kateri tehta dojenčke. Povedala nam je, da dojenčkom
pregleduje tudi popke. Pokazala nam je, kako dojenčka pri kopanju
pravilno držimo.
šola
januar 2013
15
Oktober – mesec
požarne varnosti
Četrtarji in petarji na
pošti
Mesec oktober je mesec požarne varnosti. Glavna tema letošnjega leta
so bili potresi in požari, ki nastanejo ob tektonskih premikih.
V petek, 05. 10. 2012, smo imeli učenci 4. in 5. razreda prvi tehniški
dan. Odšli smo v Ljubljano, kjer smo si ogledali Poštni logistični center
Ljubljana, katerega glavni cilj je kakovosten prenos poštnih pošiljk na
območju Slovenije.
Tudi učenci 4. in 5. razreda smo se seznanili s to tematiko, nato pa še
nadgradili svoje znanje na tehniškem dnevu, ko smo spoznavali delo in
opremo gasilcev. Naučili smo se vezati vozle in se seznanili z osnovami
prve pomoči.
Zahvaljujemo se gasilcem, tovarišu Jožetu Milavcu, Francu Pakižu,
Urošu Zakrajšku, Francu Rusu in ga. Marjani Bačnik, ki so nam pomagali pri izvedbi tega dne.
Učenci 4. in 5. razreda ter razredničarki
Pavla Ponikvar in Ksenija Brus
V oktobru smo si ogledali vozila in opremo gasilcev. Vozili smo se z
gasilskim vozilom. Preizkusili smo čelado in dihalne aparate. Novembra smo vezali vozle. Naučili smo se kavbojskega, nosilnega, policijskega, tesarskega, kriznega in mrtvo zanko. Vse to nas je naučil Franc Rus.
Bil je prijazen in zanimiv. Nato pa smo odšli v četrti razred. Tam nas je
sprejela medicinska sestra. Pokazala nam je vse o prvi pomoči. Tudi mi
smo lahko nekaj poizkusili. Povedala nam je zanimivo zgodbo. Bilo mi
je zelo zabavno. Naučili smo se veliko novega.
Njihov predstavnik nam je razkazal prostore in naprave ter nam predstavil delo vse od sprejema, sortiranja, do odprave, prevoza, prispetja in vročitve pošiljk. Brez težav je odgovoril tudi na marsikatero
vprašanje, ki je prišlo s strani učencev ali učiteljic.
Zahvala za tako prijetno izkušnjo pa gre tudi g. Intiharju, ki nas je povabil na ogled te ustanove in pomagal pri organizaciji tega dne. Tudi on
je namreč del te ekipe, ki se noč za nočjo trudi, da bi pošiljke prispele
na pravi naslov in da bi bili uporabniki teh storitev čim bolj zadovoljni.
Po zelo zanimivem ogledu in nazorni predstavitvi smo se sprehodili
še skozi park Tivoli, ki je prijetno sprostitveno središče za prebivalce
mesta Ljubljane in se nastavili jesenskim sončnim žarkom.
Ksenija Brus
Katarina Marolt, 5. r.
V novembru je k nam prišel tovariš Rus. Pokazal nam je veliko vozlov. Nekaj smo se jih tudi naučili: kavbojskega, tesarskega, križnega
in mrtvo zanko. Pozna še druge vrste vozlov. To so: policijski, gasilski,
tkalski, ambulantni, roparski, sedežni … Bilo mi je zelo všeč.
Žiga Knavs, 5. r.
V mesecu oktobru smo imeli delni tehniški dan – Dan z gasilci. Ogledali
smo si vozila, dihalne aparate, z vodo streljali v tarčo, metali na koš in
se peljali z gasilskim vozilom. Novembra pa smo imeli drugo polovico
tehniškega dne. Najprej smo spoznali vozle, ki nam jih je predstavil
Franc Rus. Predstavil nam je vozle vseh vrst. To so: tkalski, tesarski,
križni, policijski, gasilski, kavbojski, ambulantni, roparski, sedežni,
mrtva zanka, naveza ročnika, naveza sekire. Potem smo odšli v četrti
razred, kjer nam je moja mami Marijana Bačnik povedala vse o prvi
pomoči, kako lahko pomagaš človeku, na primer, če si zlomi nogo, če
spije nevarno pijačo, če se opeče … Najbolj mi je bila všeč prva pomoč,
saj sem se naučila, kako pomagati ljudem. Mislim, da bom po poklicu
to, kar je moja mami.
Učenci 4. in 5. r. pred poštnim vlakom
Polona Bačnik, 5. r.
Učenci četrtega in petega razreda smo šli v gasilni dom, kjer so nas
pričakali trije gasilci. Razdelili smo se v tri skupine. Najprej smo spoznali veliko orodja in vozila, ki jih gasilci uporabljajo pri svojem delu.
Nato smo se šli igrat z vodo. Igra ni bila lahka, saj je bilo treba s curkom
vode natančno ciljati in podreti plastenko na stojalu.
Za konec so nas peljali z največjim kamionom.
V drugem delu nas je obiskala ga. Marjana Bačnik in nam razložila,
kako lahko ponesrečencu nudimo prvo pomoč. Tovariš Rus pa nas je
učil delati vozle.
Najbolj mi je bilo všeč, ko smo se peljali s kamionom in ko smo z ga.
Bačnik izvajali prvo pomoč.
Nuša Kocjančič, 4. r.
Četrtošolci so jesenski dan namesto v razredu preživeli kar v gozdu z
gobarjem Jožetom Pavličem.
16
šola
januar 2013
Bontonček ali kako biti prijatelj z vsemi
V petek, 23. novembra 2012, so nas obiskali člani društva YHD – Društva
za teorijo in kulturo hendikepa. Srečali smo se na kulturnem dnevu
za učence in učiteljice 1., 2. in 3. razreda in na delavnici za učence in
učiteljici 4. in 5. razreda.
Obiskali so nas Viki, Mirica in Katrin, njihovi osebni asistentki in šofer.
Spoznavali smo vsakdanje življenje Vikija, ki je slep, Mirice, ki je že celo
življenje na vozičku in ima posebno pomočnico, psičko Eli, in Katrin, ki
je na vozičku in ne vidi. Pa vendar so ti ljudje, ki se ne želijo imenovati
invalidi, temveč ljudje s hendikepom – ovirami, na katere naletijo v vsakdanjem življenju, za nas pripravili celodnevne aktivnosti in nas vse
zelo veliko naučili.
Opazovala sem odziv otrok, ki je bil najprej zelo zadržan. Bali so se glasno govoriti, dvigniti roko in se aktivno vključiti v izvajanje nalog. Nato
pa so se počasi odpirali. Kmalu je bilo v zraku veliko rok in za vsako
nalogo se je javilo več kandidatov, kot smo jih potrebovali. Uživali so
pri druženju z gosti, veliko so se naučili, veliko novega spoznali. Zelo
zanimivo je bilo, ko so se morali z zavezanimi očmi predstaviti, si
obleči pulover, nahraniti sošolca, ki ni mogel uporabljati svojih rok,
voditi sošolca, ki je imel zavezane oči in je preizkušal belo palico, peljati prijatelja na vozičku, z zavezanimi očmi igrali šah, domine in druge
igre, prilagojene slepim.
Veliko smo se naučile tudi učiteljice: o njihovem življenju, o tem, kaj
pričakujejo od nas, ki vidimo in ne potrebujemo vozička, o bontonu,
pa tudi o svojih učencih in o sebi. Razmišljali smo o stvareh, o katerih
morda nikoli ne bi, če se ne bi srečali z njimi.
Dan je bil poln različnih aktivnosti. Veliko stvari se je dogajalo. Večini
učencev je bilo seveda najbolj všeč, da so se lahko peljali z vozičkom in
hodili z belo palico. To je bila zanje izkušnja, ki so jo vzeli predvsem kot
igro. In prav je tako, saj so otroci. Igrali so se, hkrati pa so se ogromno
naučili.
Zelo dobro bi bilo, da bi se s projektom in knjigo Bontonček, ki smo jo
dobili, seznanilo čim več otrok in odraslih. Vsak od nas ima svoje dobre
in slabe lastnosti. Vsak od nas kdaj potrebuje pomoč drugih. Zagotovo
pa vsakdo lahko kdaj sočloveku priskoči na pomoč. Dobro je, da vemo,
kako pristopiti, pa se bomo lažje odločili, da pomagamo, namesto da bi
naredili ovinek in opazovali le od daleč.
Upam, da se bomo na podobnih delavnicah še kdaj srečali.
Učiteljica Helena Šivec
Kako so ta dan doživeli učen
Danes je bilo na šoli prvo srečanje z invalidi. Nas, petarje in četrtarje, je
obiskala invalidka s psom in svojo pomočnico.
Povedala nam je, da je na vozičku zato, ker se je prehitro rodila.
Voziček, ki je na elektriko, stane okoli 6000 EUR. Večkrat ji pomaga
tudi pes, ki je privezan na vozičku. Izbrala si ga je sama. Da psa lahko
naučiš osnovne stvari, mora biti star eno leto. Pes najraje je jabolka. Pri
njej doma ji odpira vrata, na katerih je privezana vrv. Pobere ji stvari,
ki ji padejo na tla. Psa vsako jutro pelje na sprehod. Zelo ga ima rada.
Na koncu smo se šli igrat igro šaha. Vsak od nas si je zavezal oči in
poskušal ugotoviti, katero figuro je potegnil iz vrečke in kako se ta imenuje. Potem si jo moral zapičiti v šahovnico. Najbolj mi je bilo všeč, ko
smo se šli družabne igre.
Naučila sem se, da gredo invalidi na avtobus po klančini. Dan z invalidi
mi je bil zelo všeč.
Monika Mulc, 5. razred
V petek je k nam prišla invalidka. Imela je psa. Ime mu je bilo Eli. Z invalidko je prišla tudi pomočnica.
Ta dan se je začel tako, da smo invalidko pozdravili in se usedli na stole.
Začela je pripovedovati o tem, kako odpre vrata in kako gre na sprehod.
Povedala nam je, kdaj je kupila psa in je po eno ali dve uri dnevno sama.
Imela je dva vozička. Enega za rezervo. Pogledali smo si tudi različne knjige za slepe. Na koncu smo se šli razne igre. Vozili smo se z vozičkom.
Lenart Ponikvar, 5. razred
šola
januar 2013
Benjamin Žnidaršič
na obisku
3. decembra letos, na mednarodni dan invalidov, je prišel v šolo
prav poseben človek. Obiskal nas
je Benjamin Žnidaršič, tetraplegik, ki med mnogimi stvarmi, s
katerimi se ukvarja, tudi riše z
usti. Šolarjem je preko dokumentarnega filma, v katerem nastopa tudi sam, predstavil svojo
življenjsko zgodbo. Seveda je bilo
najbolj zanimivo, ko je risal z usti.
Učenci so to poskusili tudi sami.
Ta dan je bilo z nami še kar nekaj
nci?
17
članov Medobčinskega društva
invalidov občin Bloke Cerknica
Loška dolina. Prav oni so nam tudi
pomagali pri organizaciji srečanja.
Dogodek je minil v prijetnem druženju mladih in malce
starejših, zdravih in tistih, ki
imajo kakšno tegobo več.
Hvala gospodu Benjaminu in
Medobčinskemu društvu invalidov.
Jerneja Kovšca
Naučil sem se nekaj o drži in
zdravi prehrani
Spoznal sem, da slepi uporabljajo palice, nekateri pa tudi vozičke – navadne in električne. Nas je prišla obiskat gospa na vozičku. Ker se je
prehitro rodila, je imela več težav. Tudi govoriti ni mogla popolnoma
razločno.
V petek, 30. 11. 2012, smo imeli v 4. razredu naravoslovni dan Higiena
in zdrava prehrana. Učenci so zapisali, kaj so si od tega dne najbolj zapomnili.
Lepo je bilo. Mislim da, če bi bili vsi tako bolni, kot je bila ta gospa,
bi nam bilo zelo težko. Naučil sem se veliko novega. Najbolj me je
presenetilo, da tudi s slepimi lahko igramo različne igre. To, kar nam je
gospa povedala, je zelo koristno. Teh nasvetov se bom poskušal držati
in pomagati bolnim ter jim čim bolj olajšati življenje.
Ko sedimo, moramo sedeti vzravnano. Redno si moramo umivati zobe.
Hoditi moramo k zobozdravniku. Na dan lahko pojemo le žličko sladkorja. Coca-cola za nas ni zdrava. Vsak dan se moramo gibati. Gibanje
ni dobro, če pretiravamo. Za računalnikom lahko sedimo le pol ure,
potem pa se moramo pol ure gibati zunaj. Hrane se ne smemo najesti
do onemoglosti.
Žan Rigler, 5. razred
Jakob Šega
Na tem dnevu mi je bilo najbolj všeč, ko smo morali iskati, koliko kalorij imajo različni izdelki. Naučil sem se, da so vitamini A, B, C in D zelo
zdravi. Koristni so za kosti in možgane.
Jaka Kraševec
Na ta dan nas je obiskala ga. Divna Klanfar. Pogovarjali smo se o zdravi
prehrani in drži teles.
Razdelila nam je prehranske piramide, kjer je napisano, kateri hrani
naj se izogibamo, katero moramo jesti večkrat na dan itd. Pisalo pa je
tudi, da smo lahko bolj zdravi, če se ukvarjamo s športom. Na interaktivni tabli smo si ogledali še več zdrave in nezdrave hrane ter se pogovarjali o tem, kako hrana potuje po telesu. Nato pa je sledil še filmček
o pravilni drži telesa, ki smo si ga ogledali kar dvakrat. Potem smo šli k
malici in ugotovili, da ni sestavljena iz zdrave hrane.
Po malici smo se razdelili v pare in raziskovali različne prehranske
embalaže. Opazovali smo, koliko je v posameznem živilu maščob, soli,
sladkorja, vlaknin … Ugotovitve smo napisali na listič pod ustrezno
barvo (zelena, oranžna, rdeča). Opazili smo, da je nekatera hrana bolj
mastna in da v nekaterih bonbonih ni sladkorja …
Dan mi je bil zelo všeč in naučila sem se mnogo novih stvari.
Meta Drobnič
18
šola
Ljubljanski maraton 2012
V soboto, 27. 10. 2012, so v okviru Ljubljanskega maratona na ljubljanskih
ulicah potekali šolski teki, ki so letos šteli za državno prvenstvo osnovnih
šol v uličnem teku. Tradicionalno se je tega teka udeležilo tudi 40 učencev iz
Nove vasi. Letos vreme tekačem ni bilo naklonjeno, saj je ves čas deževalo.
To pa naših učencev ni ustavilo, saj so zelo dobro tekli. Učenci in učenke
prvih petih razredov so tekli v netekmovalnem promocijskem teku, kjer je
bilo pomembno le priteči na cilj, a kljub so temu tekli zelo hitro.
Učenci in učenke višjih razredov pa so se pomerili na 2300 metrov dolgi
tekmovalni progi. V svojih kategorijah so dosegli zelo dobre rezultate:
januar 2013
Sara Zidar 5. mesto, Karmen Zabukovec 123. mesto, Veronika Bačnik 21.
mesto, Nika Kocjančič 136. mesto, Laura Lavrič Cascio 165. mesto, Anita
Zakrajšek 96. mesto, Kaja Zakrajšek 19. mesto, Katja Zidar 63. mesto, Nejc
Šraj 6. mesto, Meris Dulič 12. mesto, Gal Modic 61. mesto, Jaka Milavec
24. mesto, Tilen Širaj 60. mesto, Žak Modic 61. mesto, Martin Drobnič 66.
mesto, Nal Zidar 76. mesto, Jernej Zakrajšek 119. mesto, Arian Gashi 153.
mesto, Simon Rigler 60. mesto
V posameznih kategorijah je nastopalo med 150 in 210 udeležencev. Ti rezultati pa so v ekipnem točkovanju osnovnih šol prinesli naši šoli 8. mesto
na ekipnem državnem prvenstvu. Čestitamo!
Nace Farkaš
Zaključek in podelitev priznanj
Notranjskega tekaškega pokala
V sredo, 24. 10. 2012, je bila v Kulturnem domu Cerknica svečana podelitev
priznanj Notranjskega tekaškega pokala za leto 2012. Kulturni program je
popestril nastop rakovškega šolskega ansambla, najpomembnejšo vlogo pa
so imeli tekači, ki so prejeli zaslužena priznanja za udeležbo in za dosežene
rezultate v skupnem seštevku. Med prejemniki priznanj je bilo tudi veliko
učenk in učencev iz naše šole. Tako so priznanja za udeležbo na vseh osmih
tekih Notranjskega tekaškega pokala v sezoni prejeli: Meta Drobnič, Polona
Bačnik, Veronika Bačnik, Sara Zidar, Anita Zakrajšek, Matic Drobnič, Luka
Milavec, Meris Dulić, Nejc Šraj, Jaka Marolt in Sašo Lužar.
Letos so organizatorji podelili medalje in pokale prvim šestim v vsaki šolski
kategoriji. Več kot pol medalj in pokalov je prišlo v roke učencev iz Nove
vasi.
Pokale za skupno zmago v svoji kategoriji so prejeli: Sara Zidar, Kaja
Zakrajšek, Nejc Šraj in Jaka Marolt.
Pokal za osvojeno drugo mesto v svoji kategoriji je prejela Meta Drobnič.
Pokale za osvojeno tretje mesto pa: Veronika Bačnik, Luka Milavec, Meris
Dulić in Martin Drobnič.
Medaljo za četrto mesto je prejela Manca Milavec.
Za peto mesto so bili z medaljo nagrajeni: Katja Zidar, Patrik Korenjak, Jaka
Milavec in Sašo Lužar.
Medalji za osvojeno šesto mesto pa sta prejela: Anita Zakrajšek in Matic
Drobnič.
Na tekih v letošnjem letu je sodelovalo in osvojilo točke kar 79 učencev in
učenk naše šole in vsi skupaj so zaslužni, da je Osnovna šola Toneta Šraja
Aljoše že tretje leto zapored osvojila prvo mesto tako v kategoriji po številu
udeležencev kot v kategoriji zbranega števila točk na učenca.
Čestitke vsem tekačem in zahvala staršem za spodbudo in spremljanje
njihovih otrok ter občini Bloke za sofinanciranje prevozov na tekmovanja. Nasvidenje v naslednji sezoni, saj še naprej velja geslo Notranjskega
tekaškega pokala: »LEPU JE TEČT«!
Nace Farkaš
šola
januar 2013
Babica Zima v 1. razredu
V prvem razredu smo že močno pogrešali sneg. Spomnili smo se, da
bi naredili babico Zimo in tako priklicali snežne padavine. Res smo jo
izdelali, vso srebrno in belo, obdano s snežinkami. Vesela je bila, da je
prišla med otroke. Obljubila nam je, da nam bo nasula polno snega že
za Miklavža. In veste kaj? Svojo obljubo je tudi držala.
Prvarji in učiteljica Petja
19
Radosti zime
v pesmi in sliki
Padel je sneg, pobelil je vas.
Vsi nosimo rokavice in šale,
v hiši je toplo, zunaj je mraz,
veter k nam nosi snežinke bele male.
Prihaja stric december,
ker odhaja boter november,
še malo pa bo božič
in nič več rožic.
Kepamo se, po snegu norimo,
svet je snežni raj.
Zabava konča se in da ne zbolimo,
pijemo topel čaj.
Miklavž otroke obdaruje
in proti hudičkom zmaguje.
Dedek Mraz pride k nam,
čeprav je čisto sam.
Martin Drobnič, 8. r.
Komaj čakam novo leto,
da mi trije strici prijazni darila prineso.
Nejc Mramor, 6. r.
Pride sneg in zima,
kot se tu ujema rima.
Nato stric odide,
in novo leto pride.
Matej Klančar, 6. r.
Na božični dan je sneg že pobelil
strehe,
snežinke rajajo svoj ples,
naša srca pa je ogrel božični smeh.
Otroci uživajo pri sankanju
in si pri kepanju hladijo lica.
Okrašeno božično drevo in jaslice
nam vlivajo veselo upanje.
Hana Zakrajšek, 6. r.
Pesmi o strahu
Pri urah slovenskega jezika se
lahko igraš z verzi in kiticami,
se potepaš po stripih, se smejiš
narobe pravljicam. A knjiga te
lahko tudi prestrAAAši. Vznemiri. Povabi, da skupaj z junakom iz zgodbe doživiš napeto pustolovščino … Pssst, tiho …
Poslušaj … Nekaj škrta, nekdo
šepeta … Kaj pa, če je …
Mentorica Ksenja Brus,
4. razred
Strah
Bilo me je strah,
ko sem pobila muho na en mah.
Nastal je preplah,
ko sem nabrala še grah
in ga spremenila v prah.
Zarja Kovačič
Strah
Enkrat je bil en strah,
ki je imel na glavi mah.
Ko prišel je v vas, je zagnal preplah,
ker izgubil je svoj grah,
ki mu je na poti padel v prah.
Zdaj strah glasno straši,
graha pa ni in ni.
Anže Pakiž
Veseli je december,
mesec, ko bolj malo spim,
iz zabave na zabavo
dan za dnem hitim.
Nejc Šraj, 6. r.
December je prišel,
veseli smo vsi,
zimo nam prinaša, in darilne dni.
Meris Dulić, 6. r.
Mentorica: Martina Kočevar
Strah
Ponoči pridejo duhovi in takrat
me je zelo strah.
Takrat zbežim domov in zaprem
vrata na en mah.
Doma nastane velik preplah.
Duhovom damo jesti grah
in oni se spremenijo v prah.
Maliq Gashi
Rok za oddajo člankov
za naslednjo številko
je ponedeljek, 11. marec 2013.
20
šola
januar 2013
Od zrna do kruha
Sestavi in smiselno uporabi naslednje besede: začni na začetku in
končaj pri zdravem zajtrku.
Moka, mlinček, zrna pšenice, njiva, kmet, kruh …
Čebelar, medenjaki, cvetni prah, čebelnjak, medeni namaz … Dober
tek!
V vrtcu smo celo leto opazovali in spremljali delo kmeta na njivi in
čebel pri letanju od cvetke do cvetke.
V sklopu tradicionalnega zajtrka smo v vrtcu vzgojiteljice pripravile
različne vsebine in dejavnosti.
Pri starejših skupinah so opazovali pšenico, jo mleli in iz moke spekli
kruh, na katerega so si na dan tradicionalnega zajtrka namazali maslo
in med.
Pri mlajših skupinah pa smo več pozornosti namenili čebelam, skupina
Metulji smo obiskali čebelnjak, spoznali delo čebelarja, poizkušali med,
Nekaj utrinkov ...
izdelovali čebelice, se učili nove pesmice, si okrasili svoj panj …
Na dan tradicionalnega zajtrka smo vzgojiteljice iz skupine Pikapolonice, Metulji in Mravljice pripravile otrokom lutkovno igrico ČEBELA
ADELA, prepevali pesmice in pomagali čebelici narediti medene kroglice, s katerimi smo se na koncu posladkali vsi otroci v vrtcu.
Recept za medene kroglice:
•
•
•
•
•
1 margarina
200 g medu
100 g čokolade v prahu
400 g albert piškotov
100 g kokosove moke
Razdrobimo albert piškote, dodamo mehko margarino, čokolado v
prahu, kokosovo moko in med. Obilkujemo kroglice in jih povaljamo
v kokosovi moki.
Skupini Murenčkov in Čebelic
šola | študent naj bo
januar 2013
V skupini Čebelic smo letos že
zaključili z bralno značko. Starši
so prebrali otrokom knjigi, ki sta
potovali domov v nahrbtniku.
Pogovorili so se o vsebini knjig
in naredili nalogo, ki je bila
priložena vsaki knjigi.
Žabec in prav poseben dan nosi
naslov ena izmed knjig.
21
Prav poseben dan ...
Martin: kadar sem na morju in se
igram, je poseben dan;
Jan: ko sem se peljal z vlakom, je
bil poseben dan;
Naja: poseben dan je, ko pride na
obisk sestrična Laura;
Rene: šli smo na Volčje hranit račke – ga -ga- smo slišali.
Poslušali smo ptičke – čiv-čiv in
klicali Pikota. Imeli smo se lepo.
Kako malo je treba za lep spomin
na poseben dan!!?
Starši, hvala za sodelovanje!
Ivica Šega
Otroci so se skupaj s starši pogovorili in ugotavljali, kdaj so imeli
njihovi otroci prav poseben dan.
Vas zanima kdaj?
Takole so razmišljali:
Žiga: poseben dan je, ko sem
praznoval rojstni dan;
Lena: poseben dan je bil, ko smo
praznovali rojstni dan na igrišču;
Gaja: poseben dan je bil, ko sem
bila pri očiju v službi in sem jahala konja;
Zala: poseben dan je zjutraj, ko se
zbudim in sije sonce;
Manca: poseben dan je, kadar
gremo v toplice;
Aleš: poseben dan je bil, ko sva
šla z očijem s strojem v gozd;
Prešernov nagrajenec
Gregor Marolt
Gregor Marolt je 5. 12. 2012
na slavnostni podelitvi prejel
Prešernovo nagrado za diplomsko delo z naslovom: Interakcije
železovih (III) ionov s fitati.
Trenutno je Gregor zaposlen
kot asistent za področje analizne kemije na Fakulteti za
kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, hkrati
pa obiskuje 2. letnik doktorskega študija. Prešernova nagrada
mu pomeni predvsem potrditev
dosedanjega, hkrati pa mu daje
vzpodbudo za raziskovalno delo
v prihodnosti. Obljublja, da ne
bo zaspal na lovorikah, temveč
bo nagrado vzel kot motivacijo
za naprej.
Gregor že razmišlja tudi o
svoji nadaljnji karieri. Po
uspešno končanem doktorskem študiju želi nadaljevati z izobraževanjem in razisko-
valnim delom na univerzah ali
inštitutih zunaj naših meja. V
malo bolj oddaljeni prihodnosti pa bi se želel zaposliti v kakovostnem podjetju z dobrim razvojem.
Ob tej priložnosti bi se Gregor
rad zahvalil svojemu mentorju prof. dr. Borisu Pihlarju za
vso podporo in nasvete tako pri
diplomskem kot tudi doktorskem delu. Žal je prof. dr. Pihlar
zaradi vladnih reform skupaj
s številnimi drugimi profesorji Univerze v Ljubljani prisiljen
oditi v pokoj.
Prešernovemu
nagrajencu
iskreno čestitamo in mu želimo
še obilo uspehov.
Alenka P. Gornik in
Dunja V. Ponikvar
22
društvene strani
januar 2013
Uresničitev zastavljenih dejavnosti
v DU Bloška planota v letu 2012
Dejavnosti, ki smo si jih s planom dela zastavili, smo v večini uresničili. Vodstvo društva želi in vabi člane k večji udeležbi in sodelovanju
izvajanju programov.
Pripravili smo dve predavanji:
Ga. Lidija Jurkovič , takrat odgovorna za policijski okoliš občine
Bloke, sedaj že upokojena policistka, nam je predavala o varnosti starejših v prometu, varovanju imetja in osebne varnosti
ter o nasilju nad starejšimi.
Starejše osebe so pogosto žrtve
kaznivih dejanj, zato je znanje o samozaščitniških ukrepih
nujno. Policija svetuje, da čim
bolj skrbno poskrbimo za svojo
osebno varnost in imetje. S
seboj imejmo čim manj gotovine. Gotovino dvigujmo na
bankomatih, ki so v zaprtih
prostorih, če je to mogoče. Menjavi gotovine na javnih mestih
se raje izognimo. Torbice nosite
pod vrhnjimi oblačili.
Za različne akviziterje, ki to
niso, so starejše osebe lahek
plen zlorabe. Vrata doma naj
bodo vedno zaklenjena, tudi
z varnostno verižico. Tujcem
nikar ne priznajte, da ste sami
doma. Tudi mesta, kjer pogosto
puščamo ključe, so nepridipravom dobro poznana, zato se
temu izognimo. Do tujcev ne
bodimo preveč zaupljivi.
Starejši, kot kolesarji in pešci v
prometu, so ena bolj ogroženih
skupin, zato so svetla oblačila,
odsevna telesa–kresnička ali
trak nujna ob gibanju v mraku
ali ponoči.
Letošnje leto je Evropsko leto o
preprečevanju nasilja. O tem je
bilo veliko govora v vseh medijih. Nasilje je lahko: psihično,
fizično, spolno, ekonomsko,
verbalno, zanemarjanje in diskriminacija. Je pa tema o nasilju
še vedno tabu, zato se je treba o
tem veliko pogovarjati, prepoznavati nasilje in o tem obvestiti pristojne institucije. Policija
je dosegljiva na številki 113 in
na anonimni številki 080 1200
za sporočanje o katerem koli
varnostnem dogodku. Obstaja
tudi veliko nasilja nad otroki in
ženskami.
Varno in dostojno staranje je
ena izmed človekovih pravic,
zato je kršenje tega kaznivo dejanje.
O
pogostih
zdravstvenih
težavah starejše populacije
nam je predavala dr. Slava Usenik. Te so:
• Srčno-žilna obolenja. Vzroki so lahko v genetskem zapisu,
visokem krvnem tlaku, nepravilni prehrani ali preveliki
telesni teži. Posledici sta lahko
kap ali infarkt.
• Diabetes
ali
sladkorna bolezen je
ena najbolj
razširjenih bolezni, ki napada
tudi veliko mlajših oseb. 14. 11.
je dan bolnikov z diabetesom.
• Z rakom na pljučih se spopada veliko bolnikov. Rizična
skupina so kadilci.
• Osteoporoza
je
bolezen
krhkosti kosti, ki je pogostejša
pri ženskah po menopavzi.
• Zlom kolka pri padcih
starejših oseb je skoraj pravilo,
zato pazljivost ni odveč.
• V andropavzi se pri mnogih
moških pojavijo težave
pri
odvajanju vode. Pogost je rak na
prostati.
• Tudi nepravilno delovanje
žleze ščitnice je lahko zelo velik
zdravstveni problem.
• Demenca,
Alzheimerjeva
in Parkinsonova bolezen so
bolezni, ki ne bolijo. Prizadenejo pa tako bolnika kot svojce.
Velikokrat so napačno sprejete
ali prepoznane.
Rešitev za preprečevanje in
zdravljenje bolezni je v gibanju; hoji, telesni aktivnosti, telovadbi in pravilni uporabi predpisanih zdravil ter zdravi prehrani.
Zdravljenje teh naštetih bolez-
ni pogojuje doživljenjsko jemanje zdravil, zato je pravilna
raba le-teh zelo pomembna.
Za prijetno in dolgo staranje v DU Bloška planota ponujamo naslednje možnosti za
sodelovanje:
• skupinsko telovadbo
pod
strokovnim vodstvom fizioterapevtke Andreje Brlan.
• Folklorna skupina spoznava in ohranja stare bloške plese
in noše. Vodi jo Tina Jerič,
ki raziskuje etnologijo noš in
plesov. Plesna skupina pleše
izmenično s folklorno skupino
enkrat tedensko. Veliko so se
naučili in pri tem zelo uživajo.
• Za računalniško pismenost
smo v
medgeneracijskem
sodelovanju z andragoškim centrom »Simbioza« imeli petdnevno delavnico.
• Na izletu v Avstrijo smo si
ogledali knežji kamen, na katerem so umeščali karantanske kneze in koroške vojvode.
Zelo zanimiv je bil obisk gradu
Hochosterwitz na Koroškem.
Sprehodili smo se po Celovcu.
Na poti čez Gorenjsko smo se
ustavili v Naklem na poznem
kosilu in prijetno utrujeni nadaljevali pot domov.
V jesenskem terminu
smo
bili na izletu v Vačah, ki je
geometrično središče Slovenije,
GEOSS, s situlo iz 6. stoletja pred
našim štetjem. V Vačah smo si
ogledali fosilno morsko obalo,
nastalo pred 13 milijoni let.
Vidni so ostanki školjk in njihovih hišic. Krajevni turistični
vodnik in družinsko gledališče
»Kolenc« sta nam priredila
sprejem z degustacijo pijač in
živil iz teh krajev. Nadaljevali smo pot v Zasavje in se imeli
lepo.
• Za ohranjanje vitalnosti in
zdravja skrbi pohodniška skupina, ki pridno hodi vsak teden ob
pri
sredah.
• Tudi šport je pomemben
za ohranjanje družabnosti in
kondicije, zato skupina balinarjev trenira pri »Lovskem domu«
v Novi vasi.
• V poletnih mesecih smo si
hladili telesa na kopališču v
Izoli, v hotelu »Delfin«. Odpeljali smo se z avtobusom in doživeli
prijetno druženje.
• Dvakrat letno organiziramo
petdnevno letovanje v ZDUSovem hotelu »Delfin« v Izoli.
Takrat pustimo težave na Blokah in se imamo lepo. Vprašajte
tiste, ki to možnost koristijo, kako zabavno je letovati v
skupini.
• Enkrat mesečno se družimo
na delavnicah. Učili smo se
spretnosti vezenja in kvačkanja.
• V pričakovanju treh dobrih mož bomo izdelovali novoletne voščilnice za naše člane,
starejše od 80 let, ki jih bomo
obiskali in skromno obdarili.
Za pomoč pri izdelavi voščilnic
smo zaprosili za mentorstvo
vrtec in šolo v Novi vasi. Za
medgeneracijsko sodelovanje se
jim najlepše zahvaljujemo.
Da pa bo vse, kot mora biti, se
bomo v slovo staremu letu zabavali na prednovoletnem
srečanju v gostilni »Miklavčič«
v Velikih Blokah ob zvokih glasbe.
Program »Starejši za starejše«
poteka po programu anketiranja in ponovnih obiskov že
sedmo leto.
Vabimo vse, da se pridružite
društvu upokojencev in naredite kaj dobrega in koristnega
za zdravje in dobro počutje!
Vodstvo društva želi vsem veliko lepega v letu, ki prihaja!
Srečno!
Nataša Zakrajšek
društvene strani
januar 2013
23
Upokojenci Bloške planote
na izletu v Zasavju
Društvo
upokojencev
je,
poleg ostalih dejavnosti svojega letnega programa, sredi
letošnjega oktobra organiziralo tudi izlet po Zasavju.
Nato smo si ogledali eno
najstarejših situl, »vaško situlo«, bronast vrč, značilen
predmet kulture od bronaste
do železne dobe.
Slivnico s čarovnicami. Kljub
vsemu bogastvu je na koncu
zaradi velikih dolgov umrl v
skromni hiški v Krškem, to je
bilo leta 1693.
V soboto, 13. oktobra zjutraj,
smo iz Nove vasi krenili do Cerknice, kjer se nam je
pridružila vodička agencije
Tur servisa, gospa Marija Turk,
in nato do avtoceste na Uncu
in se najprej mimo Ljubljane
pripeljali do Vač pri Litiji.
Vače so poznane po marsičem.
Vodič nas je v Vačah popeljal
na točko, kjer je geometrično
središče Slovenije – GEOSS,
to je obeležje z označbo strani neba, ki je bilo postavljeno
leta 1982.
Na poti po Zasavju smo se peljali blizu vasice Čebine nad Trbovljami, poznane po ustanovitvi KPS, in mimo Laškega,
kjer je v bližini Huda jama,
kraj ene največjih tragedij po
2. svetovni vojni.
Po prihodu v ta kraj smo
bili lepo sprejeti s strani
tamkajšnjega vodiča, Zvonimirja Kolenca, ki je vodja
družinskega gledališča Kolenc, kar je tudi znamenitost
tega kraja. Poleg tega, da so
nadvse aktivni na kulturnem
področju, imajo tudi pravi mali
živalski vrt. V njem domujejo udav, gož, jež, krastača,
muren, želva, paličnjak, golobica, polž ahatnik, kunec, legvan, polh. Pri njih smo se najprej ogreli z dobro kavo, kuhanim vinom in čajem.
V cerkvi sv. Andreja smo nato
videli znameniti božji grob in
križev pot, ki je na evropski
razstavi še v prejšnjem stoletju
zasedel 2. mesto.
Znamenitost tega kraja v
središču Slovenije so tudi ostanki fosilne morske obale.
Iz Vač smo pot nadaljevali do
gradu Bogenšperk, ki je bil
last Janeza Vajkarda Valvazorja, zgodovinarja, etnografa in topografa. V nemščini je
izdal več knjig v slikah, njegovo najobsežnejše delo v štirih
knjigah pa je »Slava vojvodine Kranjske«, kjer opisuje
tudi naše Cerkniško jezero in
Na kosilo smo se zapeljali na
kmetijo Močivnik v vasi Okroglice, ki se nahaja na pobočju
Lisce.
Pot smo nadaljevali po dolini
Save in se v Sevnici povzpeli na znameniti Sevniški grad,
od koder je čudovit razgled
na okoliške kraje in spodaj na
reko Savo. Na tej reki nedaleč
stran smo lahko videli jez elektrarne Blanca, na kateri se je
pred nekaj leti zgodila huda
nesreča.
V Sevnici smo se ustavili tudi
v cerkvi sv. Nikolaja (ta ima
15 podružnic), kjer nam je
tamkajšnji župnik salezijanec
obširno predstavil njeno zgodovino.
Po mirenski dolini smo se nato
pripeljali v Trebnje, kjer sta v
parku pred tamkajšnjo cerkvijo postavljena spomenika rojakoma dr. Alojziju Šuštarju,
ki je bil ljubljanski nadškof
in metropolit, in spomenik
Frideriku Baragu. Ta je bil
ameriški škof, misijonar med
severno-ameriškimi Indijanci. Napisal je veliko cerkvenih
del v raznih jezikih, tudi indijanskih. Za tamkajšnje Indijance je napisal tudi slovar v njihovem jeziku.
Po krajšem postanku za kavo
smo se nato pripeljali mimo
Ljubljane in zopet preko
Cerknice do Nove vasi.
Tako zanimivih in poučnih
izletov si upokojenci želimo
tudi v bodoče.
Jožica Škrlj
24
društvene strani
januar 2013
Bili smo na obisku Trubarjeve domačije
V začetku oktobra smo člani Društva prijateljev Martin Krpan
Bloke in člani Kud Bloke naredili, tako vsaj upamo, pomemben
korak.
Že več let smo ugotavljali, da
manjka v pestrem mozaiku naših
aktivnosti izven meja občine
Bloke del, ki pokriva sosednjo
občino Velike Lašče. Ve se, da so
bile v Krpanovih časih ravno Velike Lašče prvi in najpomembnejši
kraj za Bloke, saj so tu že trgovali z najosnovnejšimi stvarmi za
življenje, v gostilnah pa so se
prenašale novice iz širnega sveta
od ust do ust. V naši bližnji preteklosti so bile povezave z Ljubljano kar se tiče avtobusnih in
osebnih prevozov preusmerjene
preko Cerknice in po avtocesti. Neurejena, makadamska cesta
čez Lužarjev breg je predstavljala veliko fizično in časovno
oviro do našega glavnega mesta.
Prijetno druženje
Pa vendar, naša oblast je še pred
današnjo hudo krizo uspela ta
problem rešiti in danes so nam
Velike Lašče z 18-kilometrsko
razdaljo od Nove vasi spet najbližji
»povezovalni« center.
Prav
zaradi
vzpostavitve
tesnejših stikov tudi na kulturnem področju smo se člani dveh
društev z Javnim zavodom Trubarjevi kraji iz Rašice dogovorili
za naše gostovanje na Trubarjevi domačiji. Na obisku so se nam
pridružili še nekateri člani drugih
bloških društev in ustanov,
France Škrabec in Slavko Petrič,
žal smo pogrešali koga z našega
županstva. Z veseljem smo si,
nekateri celo prvič, ogledali zan-
imivo domačijo s spominsko hišo
z mlinom in žago venecijanko ter
gospodarskim poslopjem. Skozi
Trubarjevo življenje in delo nas
je popeljal direktor Javnega zavoda g. Andrej Perhaj. Po uvodnem
spoznavanju s Primožem Trubarjem, človekom, ki je prvi nagovoril takratne Kranjce, Štajerce,
Korošce itd. z imenom Slovenci, smo se obiskovalcem predstavili tudi Bločani. Krajši predstavitvi Petričeve knjige Boj za
Krpanovo dediščino in nagovoru Franceta Škrabca – Obloškega
Tončka je sledil kulturni program MePZ in Dekliške vokalne skupine Kulturnega društva
Bloke. Po končanem kulturnem
delu se je naše druženje ob petju
in glasu dveh harmonik nadaljevalo ob dobri pogostitvi, ki jo je
pripravilo Društvo za ohranjanje
dediščine Gradež. V vasi Gradež
pri Turjaku imajo namreč še edini
primer vaške sušilnice sadja; le-ta
je iz leta 1938. Sadne dobrote od
»škundru in »čješpave vuode«
naprej so bile res slastne. In
nenazadnje – malokdo ima priliko
videti tolikšno zbirko izdaj knjige
Martin Krpan, kot nam jo je »na
ogled postavil« velikolaški župan,
g. Anton Zakrajšek.
Poslovili smo se z našim povabilom gostiteljem, da druženje nadaljujemo naslednje leto na Blokah.
L'pu je blu, pa de b' blu spjet hmal
toku !
Pa lepo pozdravljeni do
naslednjič, Zora Obreza,
foto: Jože Obreza
društvene strani
januar 2013
25
Pestra jesen bloških gospodinj »Zarja«
bavno.
Po dolgih osmih letih obstoja
sekcije bloških gospodinj »Zarja«
smo se članice v jeseni sestale s
posebnim namenom. Marija Jakopin, ki je sekcijo uspešno vodila od začetka, je želela svoje naloge predati novemu vodstvu.
Članice smo v pričakovanju še
aktivnejšega delovanja sekcije za novo vodjo izbrale Tanjo
Žele, za finančno poslovanje bo
skrbela Majda Zakrajšek, tajniška
opravila pa smo zaupale Mileni
Zakrajšek. Gospodinje se ob tej
priložnosti Mariji zahvaljujemo
za ves vloženi trud, potrpljenje,
vztrajnost in dobro voljo, s katero
je uspešno vodila sekcijo.
Miklavževa delavnica
V letu, ki se počasi izteka, smo
bile bloške gospodinje »Zarja«
kljub temu, da se o nas ni veliko pisalo, delavne in ustvarjalne. Ko so nam začele pojemati
moči, smo si privoščile sprostitev
z izletom v Ljubljano. S pomočjo
naše članice, odlične poznavalke našega glavnega mesta, Martine Škrabec, smo si ogledale Ljubljanski grad, do katerega smo se
povzpele z vzpenjačo, sprehodile smo se po stari Ljubljani, se
zapeljale z ladjico po Ljubljanici,
ogledale pa smo si še modernejše
zgradbe, v katerih domujejo organi, ki so pomembni za delovanje naše države. Spoznale smo še
najpomembnejše kulturne ustanove in nekatere cerkve. Seveda po Ljubljani nismo hodile s
praznimi želodci. Dodobra smo
jih napolnile z obilnim kosilom,
privoščile pa smo si tudi kavo na
terasi znamenitega ljubljanskega nebotičnika. Ljubljano smo
spoznale na povsem drugačen
način, kot smo je poznale do
sedaj.
Polne moči in idej smo za zahvalno nedeljo okrasile župnijsko
cerkev pri Fari. Zadnji mesec v
letu pa smo pričele z Miklavževim
sejmom, ki smo ga pred trgovino
Bločanka v Novi vasi pripravile
skupaj z učenci 9. razreda OŠ T.
Šraja Aljoše, Nova vas. Na stojnici smo kljub mrzlemu vremenu
številnim obiskovalcem ponudile
novoletne voščilnice, okraske in
miklavževe dobrote, ki smo jih
večinoma izdelale na skupni pekovski delavnici pri Knavsovih
na Runarskem. Obiskovalci naše
stojnice pa so se lahko pogreli ob
»kuhančku«. Bilo je veselo in za-
Pred Robovim vodnjakom v Ljubljani
Bloške gospodinje »Zarja« želimo
vsem občankam in občanom Blok
vesele božične praznike, v novem
letu 2013 pa obilo zdravja, veselja in osebne sreče ter slastnih
piškotov.
Tanja Žele,
bloške gospodinje »Zarja«
26
društvene strani
januar 2013
PGD Velike Bloke tudi letos na morju
letih je bila na njegovi življenjski
poti rdeča nit gasilstvo in delo
z gasilci. Zato mu želimo še veliko zdravih in uspešnih let tudi
pri njegovem drugem ljubiteljskem konjičku, pri njegovih
prijateljicah, čebelah. Vendar pa,
kakor sam zase pravi, gasilec je in
bo do konca svojega življenja.
Precej več kot tri desetletja je od
tega, kar nas je naš predsednik
društva prvič popeljal na izlet, na
morje.
Seveda so mu pri tem pomagali
tudi drugi gasilci in gasilke, vendar je bilo glavno breme organizacije in varovanja najmlajših pionirjev na njegovih plečih.
Drugo leto je pri gasilcih volilno
leto in naš predsednik se pri svojih 70-tih in skoraj 50-tih letih v
gasilstvu poslavlja od aktivnih
funkcij v društvu. V vseh teh
Njegovemu
nasledniku
pri
predsedovanju v našem gasilskem društvu želimo prav tako
veliko uspeha in da bi nadaljeval
z akcijo in tradicijo, ki mu jo je zapustil sedanji predsednik tov. Miroslav Doles. Ob tej priliki se zahvaljujemo tudi Občini Bloke in
njenemu županu, ki nam že vrsto
let finančno pomaga, tako pri operativnih dejavnostih kakor tudi
pri realizaciji enodnevnih izletov
na morje.
Tekst in foto:
Tomislav Beroš, tajnik društva
V Velikih Blokah je bila gasilska veselica
Že tretje leto zapored smo gasilci PGD Velike Bloke v mesecu avgustu organizirali gasilsko veselico z ansamblom Toneta Rusa. Poleg dobre glasbe,
jedače in pijače smo poskrbeli tudi za bogat srečelov. Z obiskom nas je razveselil tudi častni gasilec PGD Velike Bloke, bivši župnik gospod Alojzij Hostnik.
Petra Jakopin, Urša Drobnič, foto: Dejan Beroš
društvene strani
januar 2013
27
Na gasilskem tekmovanju tudi
gasilke iz Velikih Blok
Voščilo
PGD Velike Boke vošči vsem
gasilkam, gasilcem in prijateljem gasilstva vesele
božične praznike ter zdravo in srečno novo leto 2013.
Hkrati Vas tudi obveščamo,
da bomo tudi letos od 20. 12.
do 30. 12. obiskali vsa gospodinjstva na požarnem
območju PGD Velike Bloke,
prinesli koledarje in zaželeli
srečo v novem letu. Ob tej
priložnosti bomo zbirali tudi
prostovoljne prispevke za zamenjavo orodnega vozila.
Upravni odbor
PGD Velike Bloke
Članice A PGD Velike Bloke smo
si s pridnim delom v lanskem
letu na občinskem tekmovanju,
ki je potekalo na Rakeku, in regijskem tekmovanju, ki je potekalo
v Logatcu, zagotovile nastop na
državnem članskem tekmovanju v Velenju. Znanje in izkušnje
smo si pridobivale z rednimi vajami, ki so potekale pod vodstvom
mentorja Zdravka Modica, včasih
celo v snegu in mrazu. Dosegle
smo 38. mesto, za kar smo dobile
bronasto priznanje in smo na to
ponosne.
Petra Jakopin, Urša Drobnič,
foto: Dejan Miklavčič
28
svet in ljudje
januar 2013
Bločan, ki je obplul svet
Na tem starem vlačilcu sem bil v Braziliji dva meseca. Ladja asistira pri sidranju naftnih ploščadi, uporablja se tudi pri čiščenju onesnaženih voda.
Zadnje čase lahko spremljamo veliko novic o izseljevanju iz Slovenije. Včasih so uporabljali izraz »gastarbajter«, danes uporabljamo izraz beg
možganov, umetniki pa so mobilni, gre za en in isti pojav – s trebuhom za kruhom.
Odkar imamo boljše ceste, se beg možganov z No, to pravzaprav tudi pomeni, da moram ka- sem ven, ampak očitno si bile tudi stopnice
Blok odvija predvsem v smeri Ljubljane, nekaj pitanu kuhati kavo (smeh).
pod električno napetostjo. Začel sem vpiti
Bločanov pa dela tudi čez mejo.
na pomoč, tako so morali izključiti kar glavKako je bilo na tvoji prvi plovbi? Vreme, pino ladijsko stikalo, zato je bila popolna tema.
Borut Širaj je doma z Velikega Vrha in je že rati, sodelavci …
Mislim, da sem bil prej kot v sekundi na krovu
več kot sedem let mornar. Preplul je že vse
Kot sem že rekel, sem se vkrcal v Antwerpnu in v popolnem šoku. Dva dni sem preležal v
oceane, obšel svet in doživel marsikaj.
na 196 metrov dolgo ladjo Kras. V Anglijo smo bolnišnici v Bangladešu, ampak k sreči smo
Zakaj si postal mornar?
peljali vezan les, pluli smo tudi po reki Temzi; bili tako ali tako v pristanišču. Mislim, da tega
potem smo očistili ladjo in šli v Sankt Peter- ne bom nikoli pozabil. Sicer pa so oficirji usŠe mladoleten sem dobil idejo, da bi delal na
burg v Rusijo, do koder je šest dni navigaci- posobljeni za nudenje zdravstvene oskrbe,
ladji – da bi prepotoval svet. To je bila ena od
je. Naložili smo umetno gnojilo in ga peljali v medtem ko smo vsi drugi usposobljeni za
tistih najstniških fantazij. Poklical sem agenČitagong v Bangladeš, do koder je prek Gibral- nudenje nujne prve pomoči, na ladji pa je tudi
cijo, ki se ukvarja z vkrcavanjem, in rekli so,
tarja in Sueza 35 dni navigacije. Tam se moja ambulanta, kjer se lahko poškodovanec oskrnaj najprej naredim šolo. Idejo sem tako dal
resna izkušnja mornarja šele začne. Ker je to bi.
na stran. Čez nekaj časa sem kupil Oglasnik in
območje piratskih napadov, smo bili en mesec
spet videl oglas neke agencije, ampak to je bila
Po vseh teh skrajnostih še vedno ljubiš
na sidrišču in raztovarjali. Poleg tega je bil to
čista prevara. Pod pretvezo, da mi bodo uredimorje?
čas monsunov, kar je nepredstavljivo naporli mesto na ladji, sem bil ob nekaj deset tisoč
no; imeli smo težave z motorji, ker je ladja Neverjetno, ampak prvič sem bil brez premotolarjev, zgodilo pa se ni nič. Pozneje sem
stara, nismo imeli klimatskih naprav, bilo je ra vkrcan celi dve leti. To sem jemal kot neko
na Srednji pomorski šoli v Portorožu opravil
tudi pomanjkanje vode in vsak dan smo imeli življenjsko avanturo, bil sem mlad ... Zdaj sem
izobraževanje in pridobil potrebne brevete za
točno pet minut, od 17.00 do 17.05, da se opr- se nekako ujel v to zanko, je pa tudi moj vir
vkrcanje, sledilo je pošiljanje prošenj in nekehamo. Že samo preživeti je bila umetnost, kaj zaslužka. Dve leti po prvem vkrcanju sem
ga dne je prišel telegram od Splošne plovbe,
šele delati. Beseda ekstrem najbolje opiše naše prvič prišel domov in doma sem bil eno leto.
da me čaka moje prvo vkrcanje v Antwerpnu.
delo. Plul sem že pri –55 stopinjah Celzija v Kmalu se nisem več dobro počutil. Bloke so
Kaj so to breveti?
Murmansku (Rusija) in pri +60 v Bandar Imam se mi zdele majhne, nisem več zdržal na kopKhomeiniju (Iran).
nem. Šel sem v Italijo, da bi našel agencijo, ki
To so certifikati, ki izkazujejo stopnjo usbi me vkrcala, naučil sem se italijansko in že
posobljenosti za določeno delo na ladji, vseh Vedno me je zanimalo, kaj se zgodi, če se ti
sem bil v Braziliji.
je nekje okoli 48, ker pa imajo določena pod- sredi oceana daleč od zdravnika kaj zgodi.
jetja še svoje interne brevete, se je treba Kaj naredite v takem primeru?
Najprej si torej delal na tovorni ladji. Konenehno izobraževati. Zdaj sem krmar dolge
liko ljudi pa je običajno v posadki?
Takega primera k sreči nisem imel, sem pa
plovbe (član v sestavi krovne straže) in s piimel eno zelo neprijetno izkušnjo. Delal sem Na tovorni ladji, kot sem jo opisal, je nekje 20
lotom lahko vozim ladjo neomejene dolžine
na ladijskem dvigalu, in sicer sem moral do 25 ljudi. Najpomembnejši osebi sta kuhar
in širine. To ne pomeni, da sem samo v belem
očistiti iztekajoče olje v ladijskem skladišču, in kapitan. Kapitan skrbi za harmonijo, kuhar
ovratniku, ampak je treba največkrat krepko
ki mu rečemo štiva. Bil sem sam globoko v pa seveda za dobro hrano. Če je kuhar slab,
zavihati rokave in poprijeti še za druga dela,
ozkem prostoru na dnu ladje in bilo je temno, ga sredi oceana vržemo čez krov (smeh). Popri katerih se tudi umažeš (recimo privezi in
nameščal sem zračno črpalko. Naenkrat sem sadka je običajno z vseh vetrov: Slovenci, Hrodvezi, vzdrževanje ladje, nadzor trgovskih
se nečesa dotaknil in nekaj me je silno useka- vatje, Filipinci, Ukrajinci … Seveda se za vsoperacij, straža na mostu, priprava ladje za
lo. Zdaj si pa predstavljaj, da sploh ne veš, kaj akega najde kak stereotip. Filipincev je največ
vkrcanje ali izkrcanje tovora, nadzor sidra).
je bilo to in od kod je prišlo. Panika! Hotel svetovnih pomorščakov in imajo izjemno
svet in ljudje
januar 2013
29
plul in si v mednarodnih vodah, kar je dvanajst milj od obale, te vežejo določena pravila,
vse skupaj pa ladjarja ogromno stane. Včasih
so ubežnikom dali delo, zdaj se tega ne sme.
Včasih so jih metali v morje, zdaj tega seveda
ne delamo več, čeprav sem in tja pridejo govorice, da ruske posadke še vedno ubežnike
mečejo čez krov. Morda se vse to zdi neumno,
ampak predstavljaj si, kar si verjetno težko,
bedo od življenja v Nigeriji. Vse, ampak res
vse bi naredil, da greš iz države, skril bi se tudi
med smrdeče nestrojene živalske kože in tam
umrl, če bi bilo treba, samo da bi lahko potem
prodajal ponarejene torbice v Benetkah in
tako preživel svojo družino. To je strašno.
Kako bi opisal kulturne razlike, ki jih
opažaš med obiskom vseh mogočih držav?
Prva komandna enota ladje, vidni pa so kompasi, dva radarja in nadzorna plošča.
zaščitniški sindikat, načeloma tudi ni prijetno delati z njimi, so hujši kot Črnogorci, če me
razumeš. Veliko je Dalmatincev, ki pa so dobili
vzdevek Filipinci. So prijetni sodelavci, ampak
naredili bi pa res čisto vse, samo da jim ne bi
bilo treba delati.
Velikokrat poslušamo, kako se na ladje
tihotapijo ubežniki. Si imel že kakšno tako
izkušnjo?
Oh, seveda, ne vprašaj! Plul sem že po vseh
glavnih piratskih conah (Somalski rob,
Malaška ožina, Karibi …), na krovu smo imeli
tudi že ubežnike iz Slonokoščene obale, ki so
šli z nami v Brazilijo. Med ubežniki veljajo Nigerijci za specialce, saj jih je nemogoče odkriti. Pred izplutjem se na krovu vedno zbere vsa
posadka in vsak mora pregledati dodeljeni del
ladje, da se slučajno kdo kje ne skriva. Skrijejo se pa kamor koli. Kolega mi je pripovedoval, da so pri pregledu našli zoglenela trupla
v dimniku. Če ubežnika odkriješ, ko si že iz-
Ti bom opisal neki dogodek, ki lahko oriše razlike med nami. V muslimanskih državah sta
na ladji prepovedana alkohol in pornografija.
Preden smo se privezali v Savdski Arabiji, smo
torej vse to zbrali na en kup, spravili v posebno sobo in jo zaplombirali – tako pač zahtevajo oblasti. Pozneje je prišel na ladjo inšpektor
in iskal morebitne nepravilnosti – in kaj se je
zgodilo? Pride v bar in na pultu najde odprto
pločevinko piva! Jo prime in zlije v lijak. Mimo
nič hudega sluteč pride kolega, gol do pasu,
ravno se je oprhal. Inšpektor odpre hladilnik
in v hladilniku najde pivo. Nič ne reče. Zapusti ladjo in mi si oddahnemo. Čez nekaj dni pa
dobimo položnico z zneskom 23.000 dolarjev
za plačilo kazni. Nimaš kaj, na poti srečaš kup
nam nenavadnih pravil.
Gotovo si že doživel kakšno nevihto na
morju. Je to bistveno drugače kot na kopnem?
Nevihte so tako običajne kot na kopnem, to
je pač vreme. Razlika je v tem, da se moraš tu
na nevihto pripraviti. Glede na hitrost vetra
se po Beaufortejevi lestvici oceni višina vala,
Že tri sezone delam tudi na turistični potniški
ladji v Benetkah in delo z ljudmi je lahko
včasih napornejše kot delo v blatu in neznosni vročini.
kar je pomembno. Vedeti moraš, da se ladja
sama od sebe ne more kar tako prevrniti, tu
je pomemben človeški faktor. Če dobivaš valove v bok, je to lahko v skrajnih razmerah nevarno, sploh če je ladja raztovorjena. V takih
primerih lahko pride ali do močnega valjanja
ali do prevrnitve, ampak to je res silno redko,
zato se neviht ni treba bati. Če prihajajo valovi neposredno v premec, potem to občutiš,
kot bi se z avtom zaletaval v zid, če pa v krmo,
potem ladja pospeši. Enkrat se mi je zgodilo,
da sva s sodelavcem med nevihto delala na
krovu, v trenutku nepazljivosti pa naju je zalil
visok val. Pometlo me je po krovu kot smet in
imel sem neznansko srečo, da me je na koncu
zabrisalo samo v ladijsko ograjo, saj če bi poletel čez krov, se zdaj verjetno ne bi pogovarjal
Za mano so vitli za vleko naftnih ploščadi. Ena jeklenica je debela 86 milimetrov. Če je dolga kilometer in pol, tehta okoli 40 ton.
30
svet in ljudje
Velikokrat mi je zaupano odgovorno delo na
komandnem mostu. Tu rišem pozicije na
navtičnih kartah v kombinaciji s satelitskimi
napravami za določanje položaja.
s tabo.
Ampak če padeš s krova v morje, ali te
lahko rešijo?
Če te opazijo in če je morje mirno, seveda,
naredi se eden od standardnih pomorskih manevrov (recimo Williamsonov, Andersonov,
hitri obrat) za vrnitev na mesto, kjer je bila
opažena nezgoda, in te rešijo. V takem primeru je pomembno, da ima čim več posadke v
vidnem polju tistega, ki je v morju, saj če so
valovi, majhno pikico, ki jo premetava, hitro
izgubiš, več parov oči pa več vidi. Med nevihto
je reševanje seveda težje. Za varnost se mora
na ladji vsak mesec narediti dril za primer požara, vdora vode, reševanja in iskanja
bombe, posadka je vedno izurjena in pripravljena.
Zdaj pa eno kočljivo vprašanje, ki verjet-
januar 2013
Ribiške barke v libijskem mestu Zuwara, ki so
žalostno končale med nedavnimi spopadi.
Somalski begunci na ladji, ki je bila zavezana
za našo. To je velika težava tega sveta.
no zanima vsakega kopenskega smrtnika:
če v enačbo damo pristanišče, mornarja in
prosti čas, manjka še nekaj. Kako je s tem
nekaj?
aviti bara na svoji ladji, potem luški delavci zate ne delajo, to pomeni, da ti ne bodo
razložili tovora. Najprej torej pride izvidnica,
da se dogovori, kako in kaj, potem postavijo
na ladji bare, s seboj pripeljejo kuharje, hrano,
pijačo in na koncu seveda tudi »kelnarice«.
Zanimivo je še to, da je ves ta luksuz na kredo,
zapitek se plača na koncu, preden ladja izpluje (če ne plačaš, pač ne moreš izpluti). Mi smo
imeli na svoji ladji tri bare petinštirideset dni,
vsak mornar pa je imel za kakšna dva dolarska
tisočaka zapitka. Seveda se zgodi, da toliko denarja sploh nimaš pri sebi, ker denarja pač ni
pametno imeti na ladji. Če mornarji ne morejo plačati zapitka, mora račun poravnati kapitan iz ladijske blagajne, ampak tudi tam velikokrat ni denarja, zato je treba klicati agenta
na kopno, da ti pošlje denar.
(Smeh) Vsi smo krvavi pod kožo. Ti bom povedal eno zanimivo izkušnjo. Bil sem še razmeroma zelen in nisem vedel, kako se streže
stvarem. Pripluli smo na Tajsko v Koh Ši Čang.
Tisti, ki poznajo ta kraj, vedo, kaj sledi. No,
jaz nisem vedel nič. Ko smo bili v pristanišču,
se nam začnejo približevati ljudje v čolnih,
vržejo vrv in hočejo priti na krov. Jaz sem bil
ves paničen in sem jih hotel odgnati, saj sem
mislil, da gre morda za pirate ali kakšne druge
nepridiprave – na morju nikoli ne veš, s kom
imaš opraviti. Naredil sem cel halo, posadka
pa se mi smeji. Halo!? No, v tem pristanišču
je tako, da so luški delavci tesno v navezi s
temi »postavljavci barov«. Če ne pustiš post-
Hočeš reči, da kličeš svojega delodajalca,
Zapuščena in zanemarjena libijska obala. Turizem je bil namerno onemogočen in na sicer prelepi obali ne moreš nikjer popiti niti kave. Turizem
je libijska velika priložnost.
svet in ljudje
januar 2013
naj ti plača »počepnice«?
Tako nekako, ja (smeh). Ampak vsi agenti in
firme vedo, da je to neizogibno, kadar ladja
pluje v Koh Ši Čang. Pa še nekaj ti bom povedal.
A veš, kako se je razvil tango? To je ples mornarjev in prostitutk, izhaja pa iz pristanišča v
Buenos Airesu.
Bloke so razmeroma čiste. Kaj pa prostrano morje, ali je čisto ali je res tako zasvinjano, kot poročajo?
Ja, na nekaterih mestih je obupno. Če me
pelješ po svetu z zaprtimi očmi, lahko zavoham, kdaj smo v Indiji. Res. Tam je strašansko
umazano, morje ima prav poseben vonj. Po
pravilih lahko hrano, les in železo odmetavaš
v morje približno petindvajset milj od obale.
Olje, plastiko, najlon in druge nevarne odpadke se spravlja v posebne zabojnike, ki
gredo v luki v sežig. Seveda se vsi tega ne
držijo, ker sežiganje stane, zato v morju vidiš
plavati marsikaj, tudi trupla sem že videl.
Glede na to, da si obplul že skoraj ves svet,
kje ti je najbolj všeč?
Najboljše je zagotovo v Riu de Janeiru. Težko
je opisati, zakaj, ampak mesto ima posebno
vzdušje, ki ga moraš doživeti in tudi pozabiš
ga ne. Krasno je bilo tudi na Sulavesiju in v
Vietnamu v Zalivu Halong. Bil sem tudi na
Maldivih, ampak ti povem, da ne razumem
ljudi, ki plačujejo toliko denarja, da gredo tja
na dopust, saj tam ni nič posebnega. Svet je
lep, lahko pa tudi nevaren, zato previdnost ni
nikoli odveč. Najnevarnejše je bilo v Nigeriji v
Lagosu. Bili smo v pristanišču Abidžan in šel
sem na kopno. V mestu me je ustavila skupina ljudi in mi grozila z mačeto, skoraj sem bil
ob glavo, saj je tam življenje vredno enako nič.
Hoteli so fotoaparat, denar …, zato sem jim vse
vrgel in zbežal v najbližji taksi. Seveda to še
ni bilo konec, saj taksistu nisem mogel plačati,
zato sem rekel, naj počaka, da grem na ladjo
po denar. Seveda ni bil za to, ker je mislil, da
ga bom opeharil, zato je nekdo iz bližine vame
že nameril puško ... Ja, tudi to je del tega poklica.
Vidim, da ti je morje zlezlo pod kožo in da
te verjetno nič več ne zadržuje doma. Kam
pluješ z naslednjo ladjo?
Morje mi je res zlezlo pod kožo in težko si
predstavljam dlje ostati doma. Zdaj imam
malce premora, čez poletje sem delal na
potniški ladji v Benetkah, zdaj sem naredil
brevete za delo na tankerju, morda bo to moje
naslednje vkrcanje, kdo ve, saj je morje prostrano, možnosti pa neomejene, je pa res, da
je kriza zajela tudi naš sektor in dela ni tako
lahko najti kot nekoč, konkurenca za delovna mesta pa je globalna, torej konkuriraš delavcem, ki so pripravljeni delati tudi za drobiž.
Miha Knavs
31
Mateja in Alojzij
Mateja Ivančič iz Nove vasi in Alojzij Zbačnik
iz Podklanca sta se spoznala pred desetimi leti in to kar na Matejinem domačem
dvorišču. Alojzij je namreč opravljal lovsko
pripravništvo pri Matejinem očetu. Več besed
pa sta si prvič namenila pred tremi leti na zabavi s skupino Čuki v Dolenji vasi. Od takrat
sta postala nerazdružljiva, prijateljstvo pa je
kmalu preraslo v ljubezen.
Pogovor je zelo kmalu nanesel na poroko in
hitro sta vedela, da si bosta nekoč v oči zrla
kot mož in žena. Alojzij je bil, malo za šalo,
malo za res, odločen, da se poroči še pred svojim tridesetim rojstnim dnem. Ker se je letos
poročila že Matejina sestra, sta se odločila,
da bosta poroko načrtovala za prihodnje
leto, a ju je prehitela vesela novica o novem
družinskem članu. Tako sta s poroko malo pohitela in Alojziju se je uspelo poročiti še pred
njegovim tridesetim letom.
Organizacija veselega dogodka je hitro stekla in ker sta že prej vedela, kakšno poroko
si želita, so se stvari odvile kot po maslu. Za
velik del protokola so s svojim trudom poskrbeli njuni starši, sestre, bratje in priči. Prijatelji in sorodniki so bili presenečeni, hkrati
pa navdušeni nad kar dvema veselima novicama na enkrat.
Pri obeh so teden dni pred poroko vaščani
postavili mlaje. Posebej bi želela pohvaliti
novovaške fante, ki so kljub močnemu dežju
uspeli postaviti dva veličastna mlaja.
Vzela sta se na sončno oktobrsko soboto. Alojzija so v Matejini domači hiši najprej pričakale
tri lažne neveste, nato je prišla tista prava. Ko
sta se bodoča zakonca zagledala, sta si planila v dolg objem in solze sreče so jima stekle
po licih. Zbrani svatje so se zatem odpravili na grad Snežnik, kjer sta si prvič izmenjala poročna prstana. Preden pa so se uspeli vsi
zvrstiti v kolono, jih je že pričakala šranga.
Pot so zaprli kar s kopačem. Šrange sicer ni
bilo v načrtu zaradi stiske s časom in pa tudi
zato, ker nevesta ostane v domačem kraju, saj
si urejata stanovanje v Novi vasi. Ko se je vesela druščina vrnila v Novo vas, jo je pričakal
pravi gasilski špalir. In tako se je začela veriga presenečenj, ki jih ta dan kar ni zmanjkalo.
Poročna maša je potekala v cerkvi sv. Miheala
v Novi vasi. Mladoporočencema in zbranim se
je od ganjenosti večkrat orosilo oko, saj je bil
obred poln nepozabnih trenutkov in majhnih
presenečenj, ki so počasi sestavljala mozaik
poročnega dne. Ko sta novopečena zakonca
stopila iz cerkve, se je že temnilo. Svatje so ju
zasuli s cvetjem, mrak pa so razsvetljevali s
svetlečimi prskalicami. Novo presenečenje je
sledilo kmalu po tem, saj ju je na župnijskem
dvorišču čakal zapravljivček, na katerem sta
se popeljala del poti.
Sledila je zabava v gostilni Pri Riglerju na
Bloški Polici. Zbrano družbo je zabavala skupina Ugib. Matejin brat Danijel je pripravil prav
posebno glasbeno poslastico večera, saj je
povabil skupino tamburašev iz Sodražice, ki
so večer še bolj popestrili. Alojzijevi nečakinji
sta s petjem in klavirsko spremljavo spet do
srca ganili mladoporočenca in vse ostale.
Projekcija slik iz njunega otroštva in posnetki želja njunih sorodnikov in prijateljev pa
so priklicali spomine na njuna mlada leta ter
svate tudi dodobra nasmejali. Petje zmagovalnega petelina, katerega vloga je tokrat pripadala našemu uredniku, pa je vsako polno
uro opominjalo, da se večer počasi preveša v
noč in noč v jutro.
Mladoporočenca za konec še dodajata, da naj
pari le storijo ta korak k skupnemu življenju,
saj je v zakonu ljubezen trdnejša in življenje
še lepše.
Mladoporočencema iskreno čestitamo.
Alenka P. Gornik in Dunja V. Ponikvar
32
svet in ljudje
januar 2013
Petra in Miloš
Miloš Kogej iz Nova vasi in njegova Petra iz
Lesc sta se 29. avgusta letos z roko v roki podala na skupno življenjsko pot. Gorenjsko –
bloška poroka se je odvijala na romantičnem
Bledu. Dan je bil čudovit, čustveno obarvan
in poln prijetnih presenečenj. Svate sta dodobra nasmejali lažni nevesti, ki pa na veliko
veselje prave neveste ženinu nista bili najbolj
po godu. Nepozabno je bilo petje Miloševe
sodelavke Anite med poročnim obredom, ki
je vsem zbranim privabilo solze v oči. Zbrana
družba se je s pletno popeljala na blejski otok,
nato pa je sledila poročna zabava v Lescah.
jih postavili po stanovanju.
Novopečena zakonca sta za sorodnike, prijatelje in sodelavce pripravila poporočni
piknik. Dobre zabave do jutranjih ur ni pokvarilo niti hladno in deževno vreme. Gasilci
so jima tudi tokrat zagodli. Mladoporočenca
in poročni priči so oblečene okopali v bazenu,
spalnico pa napolnili z več kot 600 baloni.
Ob tej priložnosti se Petra in Miloš še enkrat
iz srca zahvaljujeta gasilcem PGD Nova vas
in vsem ostalim, ki so sodelovali pri pripravi
domiselnih presenečenj, in tako poskrbeli, da
je bila njuna poroka res nekaj posebnega in
nepozabnega.
Petra in Miloš sta se spoznala že v času študija.
Njune poti so se po spletu okoliščin ponovno križale pred nekaj več kot tremi leti. Od
takrat sta nerazdružljiva. Milošu je všeč njena
odločnost v pravem trenutku. Pravi, da je tudi
zelo potrpežljiva in ima izredno visok prag
tolerance. Petra ceni Miloševo delavnost in
zanesljivost, še posebej pa sta jo pritegnili
Odločitev za poroko je padla med njunim
spomladanskim potepanjem po Turčiji, ko sta
v eni izmed zlatarn uzrla ter nato tudi kupila malce neobičajna poročna prstana, ki sedaj
krasita njuni roki. Domači in prijatelji so bili
nad novico o bližajoči se poroki navdušeni, so
pa že slutili, da bosta ubrala malce drugačno,
posebno poročno pot.
Tradicionalni predporočni običaji so v Lescah
zaradi večjega kraja že malo izumrli. Na Blokah na srečo ni tako. Novovaščani so Milošu
postavili mlaje, gasilci PGD Nova vas, katerega aktivna člana sta tudi sama, pa so jima pripravili veličasten špalir. Gasilci so na poročni
večer poskrbeli še za nepozabno dobrodošlico,
ki ju je pričakala na njunem domu. Z vodo so
napolnili preko 3.000 plastičnih kozarčkov in
Zahvalna maša zakoncev jubilantov
V nedeljo 25. novembra je bila ob 10.00 pri
Fari slovesna sveta maša za zakonce jubilante, ki smo letos praznovali okroglo obletnico.
Pred oltarjem se nas je zbralo 5 parov: Rok in
Vlasta (10 let), Helena in Janko (20 let), Tatjana in Janez (20 let), Pavla in Zmago (30 let)
ter Fani in France (40 let). Bogu smo se zahvalili za skupaj preživeta leta in za vse, česar
smo bili v teh letih v izobilju deležni. Zahvalna
maša pa ni bila samo pogled nazaj, pač pa tudi
prošnja in klicanje milosti za naprej.
Rok in Vlasta
svet in ljudje
januar 2013
njegova družabnost in iznajdljivost. Menita,
da tudi osebnostno drug drugega zelo dobro
dopolnjujeta.
Čeprav ju službene poti vsak dan vodijo na
Gorenjsko, Miloš ima zaposlitev v Žireh, Petra
pa v Begunjah na Gorenjskem, sta si skupen
dom ustvarila v Novi vasi na Blokah. Selitev
je bila za Petro kar precejšen izziv, saj je njen
rojstni kraj precej večji in bolj vrveč kot Nova
vas, poleg tega pa je tudi vsakodnevna dolga
vožnja na delo precej naporna. Čeprav bi
služba malo bližje doma obema še polepšala
življenje, pa se zavedata, da je v dvoje vse lažje
in prijetneje. Veselita se srečnih trenutkov, ki
jih preživljata drug z drugim, ter se ne bojita
morebitnih ovir in težav, ki jima jih bo prineslo življenje.
Petra se je na življenje v vasi že dodobra navadila. Manjši kraji imajo po njenem mnenju kar nekaj prednosti, saj sta v njih bolj živa
medsebojna pomoč in druženje. Bloško gostoljubje so dobro spoznali tudi njeni sorodniki
in prijatelji z Gorenjske, ki radi obiščejo Bloke.
Čemu je Jezus
pravzaprav prišel?!
Miha je obiskal svojega starega očeta. Opazoval
ga je, kako je izdeloval figure za jaslice. Nekatere že dokončane so stale na mizi. Ko je Miha
nekoliko utrujen položil svojo roko na rob
mize, je opazil, kako so vse figure oživele. Bil
je zelo presenečen, da se je z njimi lahko pogovarjal. Še več. Pastirji, kralji, Marija, Jožef niso
bili več majhni in on ne velik. Z njimi je šel v
betlehemski hlev. Gledal je otroka in otrok je
gledal njega. Nenadoma ga je postalo strah in
solze so mu stopile v oči. »Zakaj jokaš?« ga je
vprašal otrok. »Ker ti nisem ničesar prinesel.«
Otrok Jezus mu je odgovoril: »Jaz bi rad dobil
nekaj od tebe.« Miha je postal rdeč od veselja.
»Podaril ti bom vse, kar imam,« je jecljal. »Tri
stvari bi želel imeti od tebe,« je rekel otrok
Jezus. Pri tem mu je Miha padel v besedo: »Moj
Petra in Miloš zaključujeta, da je poroka, tudi
bolj preprosta, nepozaben in poseben dogodek za par. Mladim, ki so pred tem pomembnim dogodkom, svetujeta, da si ga pripravijo na način, ki jim ustreza, pa čeprav je ta
drugačen od tistega, ki ga narekuje današnja
potrošniška družba.
Alenka P. Gornik in Dunja V. Ponikvar
Pred
praznikom
Siva pokrajina davno spi,
še bistri potok več ne žubori.
Le burja trosi prve znake zime.
V topli kuhinji po prazniku diši,
svečana miza nosi slavnostne jedi.
Za mizo zbrana družba se smehlja,
srce pa v meni radostno igra.
Rojstvo; nov začetek, budi novo upanje.
Franc Primožič
si v življenju polomil. Jaz hočem to vedno popraviti. Mi daš tudi to?« Miha je odgovoril: »To
je težko. Mi boš pomagal pri tem?« Otrok Jezus
je dejal: »In sedaj še moja tretja želja. Prinesti mi moraš odgovor, ki si ga dal mami, ko je
vprašala, kako vendar to, da si razbil kozarec.«
Pri tem je Miha položil čelo na rob jaslic in bridko jokl »Jaz, … jaz, ...« je ihtel, potem pa mukoma dejal: »Jaz sem razbil kozarec. V resnici sem
ga vrgel ob tla.« »Da, ti mi moraš vedno prinesti tvoje laži, tvojo trmo, tvojo jezo, to, kar si
naredi,« je dejal otrok Jezus. »Če prideš k meni,
ti želim pomagati. V tvoji slabosti te želim sprejeti. Vedno znova ti želim odpuščati. Želim te
voditi za roko in ti kazati pot. Želiš, da ti to podarim?« Miha je gledal, poslušal in strmel.
(Povzeto po W. Baudet, Von Nikolas bis Weinachten, St. Polten 1984)
Kako se boš pa ti pogovarjal z Jezusom?
Dragi bralec, želim ti blagoslovljen božič in
korajže pri pogovoru z Jezusom skozi vse leto
2013.
Zunaj grize oster mraz,
v mrak se skriva majhna vas.
33
novi plašč, moj električni vlak, mojo novo knjigo z lepimi slikami?« »Ne!« je odvrnil otrok
Jezus, vsega tega jaz ne potrebujem, zaradi
tega jaz nisem prišel na svet. Od tebe želim prejeti nekaj drugega.« »Kaj vendar?« je vprašal
presenečen. »Podari mi svoj zadnji spis!« je
dejal otrok Jezus potiho, da ga drugi niso mogli
slišati. Pri tem se je Miha prestrašil. »Jezus,« je
v zadregi šepetal: »Pri njem je vendar učitelj
napisal nezadostno!« »Prav zaradi tega bi ga
rad imel.« »Ampak zakaj vendar?« je vprašal
Miha. »Ti mi moraš vedno prinesti tisto, kjer
je spodaj napisal nezadostno. Mi to obljubiš?«
»Da, zelo rad,« mu je odgovoril Miha.
»Toda jaz hočem od tebe še drugo darilo!« je
rekel Jezus otrok. Miha je nemočno pogledal.
»Tvoj kozarec za mleko!« je nadaljeval Jezus.
»Ampak tega sem danes razbil!« je odvrnil
Miha. »Ti mi moraš vedno prinesti tisto, kar
župnik Anton Marinko
Jaslice
na Blokah
Jasličarji se že pripravljamo na izdelavo jaslic.
Mah je že nabran, idej pa imamo tudi veliko.
Radi bi izdelali jaslice, o katerih nam govorijo
naši očetje. Vendar letos to še ne bo mogoče,
saj imamo premalo materialov, pa tudi premalo nas je.
Vabimo tiste, ki imajo veselje z jaslicami, da
se nam pridružijo. Delali bomo ob sobotah v
cerkvi na Blokah.
Jasličarji
34
svet in ljudje | šport
januar 2013
Kako kmetovati v sozvočju z naravo in dosegati večje in boljše
pridelke na kmetijah Bloške planote?
1. Način izboljšanja travne
ruše za bolj ekonomično
pridelavo na ekološko
sprejemljiv način
• Osnova za sonaravno kmetovanje so rodovitna tla. Pomembna
je vsebnost organske snovi v tleh,
ki zadržuje vodo v tleh. Pri sonaravnem kmetovanju je osnova pašnokošna raba tal. Botanična sestava travne ruše je bolj raznolika –
večja nosilnost tal. Z gosto rušo porasla tla imajo močno sposobnost
čiščenja padavin in varovanja tal
pred erozijo.
• Rodovitna tla so temelj kmetijstva. Zdrava hrana zraste le na
zdravih, rodovitnih tleh.
• Rodovitna tla zagotavljajo prim-
erno količino pridelka, predvsem
pa zdrave in odporne rastline.
• Organska snov v tleh je izredno
pomembna za rodovitnost tal in je
odvisna od: vrste in količine rastlinskega pokrova, od kvalitete organskih odpadkov, od gnojenja z
organskimi odpadki, od organizmov v tleh, od vlage, zračenja, teksture tal in obdelovanja tal ter od
mineralizacije le-teh, kar pogojujejo številni dejavniki v okolju. Lucerne, detelje in travno deteljne
mešanice povečujejo vsebnost humusa, izboljšujejo godnost tal,
vežejo 100—200 kg N iz zraka.
Ekološko kmetovanje
Pri ekološkem kmetovanju je zgodovina gnojenja zelo pomembna. Slabo založena tla je zahtevno
sanirati. Uporabljamo le dovoljena
gnojila. Priporoča se uporaba kompostov in upoštevanje gnojilnih
načrtov.
Vzroki za slabo travno rušo:
• različnost tal – vlaga,
• nagib,
• mineralna podlaga,
• gnojenje — pH, dušik, fosfor,
kalij oziroma pomanjkanje hranil v tleh,
• raba – enostranska košnja ali
paša,
• vremenski vplivi – suša, mraz.
Odpraviti je potrebno vzroke, kar daje trajen rezultat.
Potrebno je:
• zatiranje problematičnih plevelov,
• vsejavanje trav, ki naj bo pravilno s predhodnim apnenjem, če je
to potrebno.
Priporoča se prej popasti ali pokositi, biti mora dovolj vlage v tleh.
JESENSKA OPRAVILA NA TRAVNIKU pokošena ali popašena trava na
8 cm, jesensko gnojenje: živinska
gnojila (upoštevati zahteve nitratne direktive), založno gnojenje,
apnenje.
Ekološko kmetijstvo je gospodarjenje v sožitju z naravo - ravnovesje zemlja—žival—rastlina—človek.
Je način trajnostnega kmetovanja s sklenjenim krogotokom hranil in energije znotraj kmetijskega
gospodarstva. Priporoča se uporaba naravnih (organskih) snovi in
živalim prilagojena reja na prostem.
Je kmetovanje brez uporabe
kemično sintetičnih sredstev za
varstvo rastlin (odstranjevanje
KK Bloke v državnem prvenstvu
Košarkarska ekipa Bloke uspešno
nadaljuje s prvim zastavljenim ciljem, ki si ga je postavila
ob ustanovitvi, to je, da tekmuje v Slovenski košarkarski ligi.
Z odprtjem nove večnamenske
dvorane v prihodnjem letu pa
bo možno nadaljevati z razvojem
košarke tudi pri mlajših generacijah in s strokovnimi treningi
ter tudi nadaljevanjem odličnega
sodelovanja s KK Cerknica, ki
ima bogate izkušnje in dolgoletno tradicijo pri tovrstnem
delu z mladimi košarkarji. Tudi
mlajše kategorije bodo lahko
tekmovale v državnem prvenstvu. Pri treningih mlajših generacij bomo računali še na mlade iz
okolice Blok ter s tem omogočili
vsem perspektivnim mladim
košarkarjem, da lahko nadgrajujejo svojie košarkarsko znanje ter
bodo lahko igrali tudi v višje rangiranih klubih v državi.
V letošnjem tekmovanju je v naši
skupini skupaj 9 ekip. Poleg ekipe
Bloke so še naslednje ekipe: Gorenja vas, Kranjska Gora, Lesdog
Kočevje, Vrhnika, Metlika,Velike
Lašče, Krvavec iz Cerkelj na Gore-
njskem. Po končanem 7. krogu je
trenutno v zanesljivem vodstvu
ekipa Gorenja vas z 12 točkami, ki
je trenutno še brez poraza, vendar je bila na tekmi 7. kroga proti
ekipi Bloke že blizu poraza, kajti
ekipa Bloke je proti njim že vodila
za deset točk. Na koncu tekme so
bili gostje boljši tekmec. Na drugem mestu je z 11 točkami ekipa
iz Kranjske Gore, tretje mesto z
10 točkami si delijo ekipe Lesdog
Kočevje, Žiri, Krvavec in Bloke.
V državnem tekmovanju za pokal
Špar je ekipa Bloke za nasprotnika dobila ekipo Helios Domžale,
ki jih vodi trener Zmago Sagadin. Po pričakovanju so bili boljši
lanski zmagovalci, ki so pokaza-
li vrhunsko znanje košarke, vendar so tudi igralci Blok pokazali košarkarsko znanje in dokazali, da se lahko pomerijo tudi z
najboljšimi ekipami v državi.
Boris Marolt
svet in ljudje
januar 2013
35
živali, še posebej paziti na bivalne
razmere, živinorejsko prakso in
gostoto živali.
Na območjih, kjer podnebne
razmere dopuščajo živalim bivanje
na prostem, vhlevitev živali ni obvezna.
Gostota živali v zgradbah mora
omogočati udobje in dobro počutje
živali.
Tla morajo biti gladka, vendar ne
spolzka. Vsaj polovica notranje
površine mora biti polna.
Površina za ležanje/počitek mora
biti udobna in suha ter ustrezne velikosti – polna tla z ustreznim nastiljem, rešetke niso dovoljene.
Prepovedana namestitev telet v
ločene bokse od starosti enega
tedna naprej.
plevela z ognjem, varovanje naravnih sovražnikov škodljivcev z
ukrepi, ki so zanje ugodni (žive
meje, gnezdišča …) brez lahko topnih mineralnih gnojil, brez preventivnega zdravljenja živali,
zdrav način kmetovanja in aktivno
varovanje okolja.
2. Pravilno vrstenje vrtnin in poljščine za večje in
bolj zdrave pridelke
Neizvajanje kolobarja (ena kultura)
povzroči:
• večjo zapleveljenost,
• večji
napad
bolezni
in
škodljivcev,
• prezaloženost tal z nekaterimi
elementi,
• slabšo kvaliteta pridelka in večje
stroške.
Kulturne rastline kolobarimo –
vrstimo – menjavamo v prostoru
in v času, pravilni kolobar se sestoji iz 3 komponent:
• časovne – vsako leto druga rastlina,
prostorske – rastlina vsako leto
drugje in »počitka« tal – praha.
TOLERANTNOST POSEVKOV
Posamezne kulture, tako poljščine
kot vrtnine, se ločijo po tem, kako
se prenašajo medseboj. Tako
ločimo:
1. STRPLJIVE RASTLINE so tiste,
ki same sebe dobro prenašajo in
jih lahko gojimo več let na isti
površini. Sem spadajo: rž, koruza,
proso, bob, por in zelena, krompir,
paradižnik, laški fižol.
2. NESTRPLJIVE RASTLINE so tiste,
ki same sebe slabo prenašajo in pri
katerih moramo strogo upoštevati
zahteve po vrstenju. Sem spadajo: pšenica, ječmen, oves, detelja,
lucerna, grah, grašica, pesa, lan,
peteršilj, korenček, bučke, špinača
in sončnice.
3. DELOMA NESTRPLJIVE pa so tiste
rastline, ki se ne prenašajo, kadar si
prehitro sledijo v kolobarju. Sem
spadajo: zelje, ohrovt, cvetača, repica, ogrščica, krompir, fižol
Poleg tega je priporočljivo
upoštevati še saditev rastlin, ki
odvračajo škodljivce in bolezni.
Upoštevati je potrebno še tla in
klimo, ki je primerna za rastline.
• Klima z veliko sonca in topline
je primerna za pridelavo sladkorja,
olja in aromatičnih snovi.
• Zmerna klima za škrob in beljakovine.
• Vlažna – hladna klima za pridelavo vegetativne mase.
• Lahka peščena tla ugodna za
krompir, rž in lupino – neprimerna za detelje in trave (razen
izjem).
• Težka – glinasta tla so primerna
za žita in trave in neprimerna za
korenovke in gomoljnice.
• Globoka tla za sladkorno peso
in lucerno.
• Plitva tla za trave, če je dovolj
vlage.
• Za povečanje humusa večletne
trave in detelje.
• Kisla tla primerna le za krompir
in rž.
3. Ekološko-sonaravna
živinoreja – ureditev
hlevov za dobro počutje
živali – osnovni normativi
(EKO)
EKOLOŠKO KMETIJSTVO
• gospodarjenje v sožitju z naravoravnovesje zemlja-žival-rastlinačlovek
• je način trajnostnega kmetovanja s sklenjenim krogotokom
hranil in energije znotraj kmetijskega gospodarstva
• uporaba naravnih (organskih)
snovi
• živalim prilagojena reja na prostem
Vzreja živali je temeljnega pomena za organizacijo kmetijske proizvodnje na ekoloških kmetijah.
Živali bi morale imeti, če je le
mogoče, dostop do zunanjih
površin oziroma površin za pašo.
Upoštevati je potrebno visoke
standarde dobrega počutja živali
in specifične vedenjske potrebe
Svinje je potrebno rediti v skupini,
razen v zadnjem obdobju brejosti
in v obdobju dojenja.
Pujski ne smejo biti na površinah
brez nastilja.
Površine za prosto gibanje morajo
prašičem dopuščati iztrebljanje in
ritje.
Reja perutnine v kletkah ni dovoljena.
Talna reja z izpustom.
Naravna svetloba se lahko dopolni
z umetno, največ 16 ur svetlobe na
dan in vsaj osem ur neprekinjenega nočnega počitka brez umetne
svetlobe.
Grede za počivanje.
Splošno prehodno obdobje, ko se
živali lahko privežejo v hlevih,
zgrajenih pred 24. 8. 2000 se je
končalo 31. 12. 2010
MKGP lahko na zahtevo rejca
podaljša prehodno obdobje do
konca leta 2013.
Izjema so mala kmetijska gospodarstva – do 20 GVŽ.
Obvezna presoja
vezane reje (IURŽ).
ustreznosti
Povzetek predavanja za kmete,
Nova vas 19. 10. 2012, avtorjev: A.
Zavodnik, D. Iljaš in L. Lokar, vsi
specialisti KGZS- zavoda Ljubljana
Pripravil/a terenska svetovalka:
Milka Mele Petrič
Vodja
odd. za kmetijsko svetovanje:
Tomaž Močnik
36
zahvale
januar 2013
Opravičilo
V prejšnji številki Bloškega koraka, v rubriki Zahvale, sta bila pri zahvali ob smrti Alojza Anzeljca in Ivane Mazij pomotoma vstavljena napačna teksta.
Vsem, ki ste bili zaradi tega prizadeti, se iskreno opravičujemo. Obe zahvali s pravilnima tekstoma ponovno objavljamo v celoti.
Stane Jakopin, urednik
Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje,
zapolnjevalo tvoje je življenje,
nato pošle so ti moči, zaprl trudne si oči.
Sedaj spokojno spiš, a v naših srcih še živiš.
Zahvala
Zahvala
Ob smrti naše mame
Ob izgubi dragega brata
Alojza Anzeljca
iz Zalesa
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za
maše. Posebej se zahvaljujemo pogrebnemu podjetju AVE za lepo
opravljen obred, župniku Marinku ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sestra Marija in bratje Jože,
Ludvik in France z družinami
Ivane Mazij
roj. Škrbec iz Velikih Blok (1927—2012)
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli besede sožalja in tolažbe
in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovane sveče,
darove za maše in cerkev ter vso pomoč ob pogrebu.
Zahvaljujemo se osebju ZD Cerknica, posebej dr. Usenikovi, osebju Nevrološke klinike v Ljubljani in Doma starejših v Cerknici za
zdravljenje in oskrbo. Hvala podjetju Ave za organizacijo pogrebne
svečanosti in njihovim pevcem za zadnje pesmi. Posebej hvala g.
Branku Zadniku za opravljen obred in iskrene besede ob slovesu.
Hvala vsem, ki molite za našo mamo.
Žalujoča hčerka Olga in sin Lojze z družinama ter vsi sorodniki
Kar je bilo vidnega, je minilo,
ostali so spomini in ljubezen.
Zahvala
Na svoj 99. rojstni dan nas je zapustil dragi mož, ata, stari ata in
pradedek
Zahvala
Ob prezgodnjem slovesu od našega
Franceta Centa
Franc Lenarčič
z Runarskega
(1913—2012) (Starmanov ata) iz Nemške vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izkazano pomoč in izrečeno sožalje.
Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi
zadnji poti
Vsi njegovi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in
znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in
sveče ter za številno udeležbo na njegovi zadnji poti, na pogrebu.
Vsi njegovi
zahvale
januar 2013
37
Skupno življenje in načrte prekinilo je
trpljenje nemoči,
a lepi spomini nas vežejo;
nam pa dajeta moč
edino ljubezen in upanje.
Zahvala
Ob smrti naše mame in stare mame
Zahvala
Ob nenadni boleči izgubi dragega moža, očeta, sina in brata
Pavle Knavs
Staneta Lužarja
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in
sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče in za
darovane svete maše.
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem,
sošolcem in kolektivu OŠ, bivšim sodelavcem, ČD Nova vas, atletskim sodnikom in članom AK Postojna, članom društva Sožitje,
članom moto kluba Forajtar Bloke ter poslovnim partnerjem in
znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, za denarne
prispevke, dar za svete maše in zvonjenje. Hvala Majdi Debeljak za
govor in vaščanom za molitev na vasi ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Hvala Simoni Zakrajšek
za poslovilni govor in gospodu župniku Antonu Marinku za lep
cerkveni obred in besede ob slovesu, hvala pevcem in podjetju
Ave. Hvala vsem, ki molite zanj.
(1922—2012) (Žnidarjeve mame) iz Raven na Blokah
Zahvaljujemo se dr. Olgi Doles za zdravniško oskrbo in pozornost, hvala gospodu župniku Antonu Marinku za njegove obiske
na domu in lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste se poslovili od
nje in jo pospremili na pot v večni mir.
Robert, France in Lojze z družinama
z Velikega Vrha.
Iskrena hvala dr. Olgi Doles in dragim vaščanom za nesebično
pomoč ter vsem, ki nam v težkih trenutkih še vedno stojite ob strani.
Kogar imaš rad,
Žalujoči: žena Pavla, hči Karmen, sin Sašo, mama Zofija in sestra Romana z družino.
nikoli ne umre,
le daleč je …
Mila Kačič
Zahvala
Ob izgubi naše
Darke Kogej
iz Nove vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom
in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje
in sveče ter za številno udeležbo na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala Martini Kočevar za poslovilni govor, vsem prijateljem, ki so sodelovali pri pripravi obreda, pogrebnemu zavodu
Ave ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in stali
ob strani.
Žalujoči: mož Tomaž, sin Miloš in snaha Petra.
Nova vas, oktober 2012
Slovenska demokratska stranka, občinski odbor
Bloke
Čestitka ob dnevu
samostojnosti in enotnosti ter
bližajočem novem letu
Ker pripadamo narodu, ki ima svojo državo, imamo svojo domovino. Čeprav velikokrat popljuvana, je naša ljubezen in naš ponos, je
naša pravica in mi smo njena dolžnost.
Šele ko zmoremo, česar nismo pričakovali, odkrijemo sebe in
premagamo dvom, ki nas straši. Odpre se tisoč novih poti in samo
od nas je odvisno, katero si bomo izbrali.
V novem letu vam želim, da izberete veliko uspešnih in srečnih
poti.
Predsednik OO SDS Bloke Metod Kraševec
38
pa še to
januar 2013
Spomin na letošnji dan spomina na mrtve
Nikoli te ne bomo pozabili
Letošnja jesen je bila prizanesljiva, pravzaprav milostna, da je
nikakor ni bilo mogoče imenovati čas umiranja. Res je, da so
jutra s svojimi ledenimi zobmi
pogrizla marsikateri cvet na planem, oglodala listje z vej, pozno
dopoldansko sonce pa je preganjalo zoprno in gosto meglo z
Bloške planote tja pod Javornike
in Ribniško dolino.
Že dan prej in še nekaj dni zatem,
ko smo tudi letos, kot že vrsto let
doslej, premaknili ure na zimski čas, so na obeh božjih bloških
njivah zadehteli številni cvetovi, v marsikaterem avtomobilu pa so na zadnjih sedežih ali v
prtljažnikih kraljevali veliki šopi
krizantem in mrliško dišali.
Nikoli te ne bomo pozabili, so
za vedno vklesane črke v marsikatero kamnito ali marmorno
ploščo, zasajeno nad glavo pokojnika … Nikoli ga ne bomo pozabili, se sliši iz mnogih ust na slehernem pogrebu … Nikoli je ne bomo
pozabili … Koga? Mame, njenih
štrukljev, toplega kruha, njenih
rok in motike v njih! Očeta, ko je
ves zgrbljen in prekrižanih rok
stal ob odprtem grobu svoje žene.
Nikoli te ne bomo pozabili, so še
dolgo v njegovi glavi odmevale
besede govornika. Odtaval je med
grobove, se z mislimi sprehodil
po njihovih njivah, senožetih,
po hlevu in hiši … Otroci s svojimi družinami pa so vztrajali ob svežem maminem grobu še
dolgo zatem, ko so na svežo gomi-
lo položili zadnji šopek rož. Tako
se namreč spodobi, čeprav bi se
od muke najraje razbežali na vse
konce, kjer so si ustvarili nove
domove.
Tako kot vsa prejšnja leta so bili
letošnji vsi sveti enaki prejšnjim.
Le oče je bil še bolj zgrbljen, še
bolj molčeč in sploh ni opazil krizantem ob grobu, čeprav so bile
letos drugačne barve. V spomin
na mamo so jih prinesli njegovi
otroci in vnuki.
Sam pa je iz notranjega žepa
zguljene suknje potegnil svečo
in jo prižgal na sosednjem
opuščenem grobu, grobu njegovih sosedov iz vasi. Da so otroci zaradi grunta skregani med
seboj, sem še slišal in še enkrat s
težavo nad pozabljenim grobom,
na plošči, ki jo je že zdavnaj načel
zob časa, z rosnimi očmi prebral:
NIKOLI TE NE BOMO POZABILI.
Tekst in foto: Tone Urbas
BŠD Lisec Velike Bloke
na martinovanju
Teden dni po letošnji martinovi
nedelji smo se člani in simpatizerji Balinarskega športnega društva
Lisec Velike Bloke ponovno po-
dali na naše tradicionalno martinovanje. Lanskoletna skromna udeležba nas je že navdajala z
dvomi, da za tovrstno udejstvo-
vanje ne bo več zanimanja. Novo
vodstvo društva je kljub temu
pristopilo k organizaciji in veseli
lahko poročamo, da je zadeva us-
pela.
V preteklih letih smo obiskali slovenske vinorodne dežele od
Dolenjske, Bele krajine, Vipavskega, Goriških brd, do Štajerske.
Letos smo se odločili za slovensko
Istro. Del udeležencev je odšel na
kopanje v bazen hotela Histrion,
ostali pa smo izkoristili zgodnje
popoldne in lepo vreme za sprehod po slikovitem Piranu. Povzpeli smo se na mestno obzidje,
obiskali cerkev sv. Jurija in piransko Punto.
Pozno popoldne smo se odpravili v istrsko vas Korte v gostilno z
istim imenom. Prijazno smo bili
sprejeti z istrskimi specialitetami
in domačimi vini. Ob dobri hrani,
glasbi, petju in plesu je večer
hitro minil in že je bilo treba
proti domu.
Vseh 35 udeležencev je zagotavljalo, da se naslednje leto ponovno
udeležimo tradicionalnega martinovanja našega društva.
Lojze Mazij
pa še to
januar 2013
39
Vreme na Blokah v letošnji jeseni
Tudi letos so bili vsi trije jesenski meseci – september, oktober
in november – sorazmerno topli.
Sicer ne tako topli kot lansko
leto, vendar so bile temperature
višje od dolgoletnega povprečja.
V mesecu septembru temperature nad 20 °C namreč niso bile
nobena redkost. Tudi do 10. oktobra je bila prva polovica meseca precej toplejša, kot smo bili
včasih navajeni. V začetku mese-
ca so bile kar nekajkrat temperature tudi do 20 °C. Druga polovica
pa je bila hladnejša, zlasti po 20.
oktobru, ko smo dobili 28. tudi
prvo letošnjo pošiljko snega. V
novembru je bilo v začetku meseca sorazmerno toplo vse do 14.
v mesecu. 5. novembra je bila
najvišja temperatura kar 17 °C.
Vso jesen so bila torej daljša topla
obdobja, tu in tam krajše ohladitve, tako da smo spet govorili o
indijanskem poletju.
Letošnja jesen je bila za razliko
od bolj suhe lanske tudi bogata s padavinami. V septembru so
bile izdatne padavine v začetku
meseca, ko je v dveh dneh padlo
več kot 80 l/m2 dežja, v celem
mesecu pa kar 240 l/m2. Tudi oktober je imel izdatne padavine.
V tem mesecu smo jih namerili nekaj čez 200 l/m2, malo manj
padavin (180 l/m2) pa je bilo v
novembru. V vseh teh jesenskih
mesecih je padlo daleč nad dolgoletnim povprečjem, ki za našo
vremensko opazovalnico znaša
med 140 in 150 l/m2 mesečno.
Kljub obilnim padavinam v tem
času na Blokah ni bilo kakšnih
katastrofalnih poplav kot drugod
po Sloveniji. Bloščica je nekajkrat
pritekla do Fare, pogosteje do
požiralnika pod Peščenkom. Vendar je voda hitro odtekla proti
Križni jami in Cerkniškemu jezeru.
Prvi sneg, kot je bilo že prej omenjeno, je zapadel ob koncu oktobra.
Nametlo ga je kar četrt metra,
vendar se je obdržal samo štiri
dni. Zadnjega novembra je začelo
snežiti in sneženje se je nadaljevalo v decembru. O prihajajoči
zimi, ki se je kar resno začela s
snegom in nizkimi temperaturami, pa v naslednji številki.
Da je bila jesen topla, dokazujeta fotografiji jagod, ki so letos jeseni cvetele in zorele na vrtu v Novi vasi pri
Škrabčevih. Prva je posneta pred sneženjem, druga pa 5. decembra, ko so bile že pod snegom.
Tekst in foto: France Škrabec
Kaj nas čaka v letošnji zimi?
Notranjsko-kraške novice so
letos, 9. novembra, na prvi strani
v napovedniku vsebine objavile,
da smo pripravljeni na prvi sneg.
snega skoraj ne poznajo, in od
tam, kjer po naših predpisih pozimi lahko vozijo z letnimi gumami. Srečno vožnjo v letošnji zimi!
V tem napovedniku piše, da se
bodo smučarji, ki naj bi smučali
na Ulaki v Loški dolini, letos
spuščali po novi vlečnici. No,
Bločani že od nekdaj vemo, da
se smučar spušča s hriba v dolino. Vlečnica je zato, da te potegne navzgor po smučišču, navzdol
pa se spustiš na smučeh. Mogoče
pa smučarji Smučarskega društva
Kovinoplastika Lož ne zaupajo več zadnjim bolj zelenim kot
belim zimam in vedno bolj »spufanim« sponzorjem, tako da ne bo
denarja za umetni sneg. Zato naj
bi se po smučišču spuščali po novi
vlečnici.
Pa še ena cvetka. Včasih smo
rekli, da so Bloke tako daleč, da
se tu oddaja Četrtkov večer šele
v petek sliši. Zdaj smo pa še dlje!
Cestno podjetje Ljubljana, ki je
do nedavnega skrbelo za naše regionalne ceste, je »mrknilo«, zdaj
bodo pa to zimo za naše regionalke skrbele firme od tam, kjer
Notranjsko-kraške novice so o
podelitvi občinskih priznanj,
ki so bila ob občinskem prazniku podeljena že 23. septembra,
poročale šele 23. novembra, to je
natanko dva meseca po podelitvi.
Ja, tako daleč pa le nismo.
No, šalo na stran! Notranjsko-
kraške novice obhajajo letos desetletnico izhajanja. V tej prvi
številki že štirinajstega letnika našega Bloškega koraka
uredništvu in vsem sodelavcem
Notranjsko-kraških novic ob tem
jubileju iskreno čestitamo!
France Škrabec
40
oglasi | pa še to
januar 2013
Želimo vam vesel in srečen božič ter
veliko radosti in brezskrbnosti
v novem letu 2013!
Sveti Miklavž
V igrici, ki smo jo birmanci pripravili za prihod sv. Miklavža, se
sprašujemo, kako bi ga najlažje
posnemali. Ugotovili smo, da
lahko postane Miklavž čisto vsak
izmed nas. Kljub temu, da nima
denarja za darila, lahko podari
dobra dela, iskren nasmeh, ...
Mnogo ljudi je bolj srečnih kot
mi, pa čeprav sploh ne opazimo
njihovega razloga za srečo. V ta
namen bomo, v tem mesecu- času
obdarovanja, pridno zbirali denar
za hrano naših lačnih bratcev.
Birmanci
DeMiRa d. o. o.
Storitve z lahko in težko
gradbeno mehanizacijo,
kiperski prevozi
Ravne na Blokah 7a
1385 Nova vas
Tel./fax: 01 709 81 16
Vesel božič in srečno novo leto 2013
vam želi
Žličarstvo
Branko in Marta Hribar s.p.
Runarsko 18
Tel. 041 472 860
BL ŠKI TEKI 2013
10. FEBRUAR 2013
START OB 11. uri v NOVI VASI
pa še to
januar 2013
Jubilej bloških zakoncev
Zadnjo nedeljo v letošnjem novembru je bila pri Fari na Blokah
zahvalna maša zakoncev jubilantov. Kaj se je vse dogajalo od njihove poroke do jubileja, vedo najbolj jubilanti sami.
Približno pred petdesetimi leti
je bil pri Fari misijon. Glavni pridigar ob misijonu je bil takratni
župnik sosednje sodraške fare in
poznejši ljubljanski pomožni škof
g. dr. Stanko Lenič, ki je veljal za
odličnega govornika. V pridige je
rad vpletal razne dogodke iz svojih bogatih izkušenj in je z njimi
pridigo popestril in s tem podkrepil osnovno misel.
Med trajanjem misijona je bil en
dan namenjen zakonskim parom.
V nagovoru zakoncem je g. Lenič
med drugim povedal zgodbo iz
njegove fare, ko sta fant in dekle,
ki sta se odločila skleniti zakonsko zvezo, prišla v župnišče
»oklice pisat«, kot so nekoč ljudje rekli temu, da se ta njuna želja
o sklenitvi zakonske zveze javno
objavi s prižnice pri nedeljski
maši. No, to najavljanje namere o
sklenitvi zakona se v večini primerov še vedno opravlja.
ja! Gespud župnik! Vejm, vejm!
Sm se spumnu! Tu je svjeta pokura!«
41
No, včasih je poleg lepih dogodkov zakon tudi pokora. Bločani so
ob takih težavah vzdihnili: »Vsak
mora prenašati svoj križ, ki si ga
je sam naložil.«
Vaš Obloški Tonček
Ni pa več obvezno spraševanje
obeh bodočih zakoncev. Nekoč
sta morala ženin in nevesta
pri tem spraševanju pokazati
določeno znanje o osnovnih verskih resnicah. Našteti je bilo treba
npr. deset božjih zapovedi in pet
cerkvenih, sedem zakramentov
in še marsikaj. Nato pa sta dobila še nekaj nasvetov za bodoče
skupno zakonsko in družinsko
življenje.
G. Lenič je v nagovoru
udeležencem misijona povedal,
da sta oba bodoča zakonca še kar
uspešno opravila to spraševanje.
Edino ženinu se je nekaj zatikalo pri naštevanju zakramentov.
Nikakor se ni mogel spomniti na
zakrament »sveti zakon«.
»Poskusil sem ga spomniti, na
kakšen zakrament se pripravlja«,
je nadaljeval g. Lenič.
Ženin je ves vesel odgovoril: »O,
Oh, te volitve
Tudi volitve so neke vrste pokora
kakor zakon. Ko nekoga izvoliš,
nič ne veš, kaj bo nastalo iz
angelčka, ki si ga izvolil. Ne veš, v
kakšnega »lintverna« se bo z leti
spremenil ta izbrani angelček,
čeprav so nevesto ali ženina hvalili vsi strici in tete.
Letošnjo jesen smo skoraj vsak
dan gledali, poslušali, brali o teh
»ženinih«. Televizija in časopisi
so jih predstavljali in jih z veseljem kot za stavo kazali in jih
spraševali o vsem mogočem
kot na kakšnem kvizu ali oddaji
»Pokaži kaj znaš«, pa kaj bomo s
tem dobili. Seveda je samo eden
zmagal. Končno.
Ko je vse to minilo, je bila v soboto pred volitvami tako blagodejna tišina. Blagodejno je minil dan
pred volitvami, ko vlada »volilni
molk«. Če bi bilo po moje, naj bi
bil volilni molk dva meseca pred
volitvami, dan ali največ teden
dni pred volitvami pa naj se ti
reveži lasajo ali vlečejo za ušesa
in jezik, kolikor jih je volja.
Upam, da smo za nekaj časa
z volitvami končali. Novemu
predsedniku ob izvolitvi čestitam
in želim, da bi v bodoče kaj koristnega počel. Ob tej izvolitvi mu
nisem prav nič »fouš«. V zadnjih
mesecih je kazal, kako zna opravljati vsakovrstna opravila. Naj se
zdaj kot »prvi mož v državi« loti
čiščenja naše »politične štale«, da
bo ta zgubila slab duh »politične
živine« in prenehala z medsebojnim lasanjem. Da bi se lotila bolj
pametnega in koristnega dela.
Da bi pri svojih odločitvah uporabljali zdravo pamet in ne samo
tisto, kar želijo gospodje iz Bruslja ali kar želi Angelca iz Berlina. Da ne bomo Slovenci govorili, kako danes bolje živimo, kot
bomo jutri.
Vsem Bločanom in bralcem
Bloškega koraka doma in po svetu
želim lepe božične praznike ter
zdravja in sreče v prihajajočem
novem letu.
Vaš Obloški Tonček
42
križanka
januar 2013
BLOŠKI
KORAK
AMER.
FILMSKI
IGRALEC
(JOHN)
POTOMCI
POBEGLIH
SUŽNJEV,
GARIFUNI
IZBOKLINA
NA VRATU
PRI
MOŠKIH
NIKOLAJ
OMERSA
ODPADKI
PRI
SEKANJU
DRV
NAROČNIK
BLAGA
ALI STORITEV
VRH V
HIMALAJI
(8091 M)
NEKD.
SMUČAR
MLEKUŽ
POVEZAVA
GLAVE S
TRUPOM
NAPRAVA
NAD ŠTEDILNIKOM
OSEBA
IZ BIBLIJE,
JUDOV
SIN
TEKSTILNI
IZDELEK
SKLADATELJ
IN ZBOROVODJA
GOBEC
AVTOR:
MARKO
DREŠČEK
TAJNI
DRŽAVNI
ODPOSLANEC
BOLEČA
RAZPOKA
NA KOŽI
NORV.
JEZIKOSLOVEC
AASEN
GRETA
GARBO
TANJA
ZAJC
PISANA
TROPSKA
PAPIGA
DALJŠE
ČASOVNO
OBDOBJE
ČISTILNI
PRAŠEK
(POGOV.)
SAMICA
PSA
NASILNA
TATVINA
NAŠA
PEVKA
(TANJA)
NIKO
ROBAVS
PRETEPAČKA
(STAR.)
ČEŠPLJA
EPITETON
BOGINJE
ARTEMIDE
RDEČE
KRVNO
TELESCE
SLOV.
PISATELJ
(MIRAN)
STARA
NEMŠKA
PUŠKA,
REPETIRKA
PARTIZAN.
MESTO
ZA ZVEZE
PLOD
BUKVE
IGRALKA
MEYER
KEGLJAŠKI
REKVIZIT
VRSTA
VRBE
POSODA
ZA PEPEL
UMRLEGA
POSMEHLJIV
ČLOVEK
BRUSNI
KAMEN
ZA KOSO
SKLADATELJ MORRICONE
IGRA
Z ŽOGO
ALENKA
DOVŽAN
RUSKO MESTO
OB REKI VELIKAJA,
BLIZU NJENEGA IZLIVA
V PSKOVSKO JEZERO
ROCK
GLASBENIK
JAPONSKI
DVOBOJ
Z MEČI
PRISTAN.
MESTO IN
KOPALIŠČE
V RUSIJI
STOPNJA,
VELJAVA
4. IN 2.
VOKAL
TRAVA
DRUGE
KOŠNJE
EMMA
THOMPSON
NEGATIVNO
NABIT ION
NAŠ
FOTOREPORTER
(TONE)
POKOJNI
ARHITEKT
MIHEVC
DUŠLJIV,
STRUPEN
PLIN
DAMJAN
FRAS
USNJEN
TRAK
V HLAČAH
ODPRTINA
V STENI
FILMSKA
DIVA
GARDNER
SLEPOST
SLAVKO
AVSENIK
JARO
ŽITO,
ZOBANJE
ZA KONJE
IGRALKA
IN REŽISERKA
LUPINO
SANITETNI
MATERIAL
REŠEVANJE
KRIŽANK
BISTRI UM
TROPSKA
OVIJALKA
POPEČEN
GOVEJI
ZREZEK
SAMICA
GALEBA
PIVSKI
VZKLIK
DEJAVNOST
ORGANA
VIDA
PESEM
FRANCETA
PREŠERNA
ŽIVAL
V ZEMLJI
IT. POLITIK (GALEAZZO)
IVO BAN
SUROVINA
ZA PLATNO
SKRAJNI
KONEC
POLOTOKA
NAŠA
CELINA
SREDIŠČE
VRTENJA
STRANSKI
PRODUKT
PRI DESTILACIJI
PREMOGA
— glasilo občine Bloke
Glavni in odgovorni urednik: Stane Jakopin | Uredniški odbor: Milena Mišič, Jerneja Kovšca, Boris Marolt, Tone Urbas
Lektoriranje: Jerneja Kovšca | Oblikovanje in prelom: Tadej Pavlič, Simon Korenjak, Gregor Ulčar | Tisk: Schwarz Ljubljana | Izdaja: Občina Bloke
Naklada: 1250 izvodov | Glasilo je brezplačno za vsa gospodinjstva v občini; za naročnike v domovini je predlagan prostovoljni letni prispevek 8 €,
za naročnike v tujini 16 €. | Prispevek za glasilo nakažete na račun Občine Bloke: 01350-0100002737 | Naslov uredništva: Občina Bloke, Bloški korak,
Nova vas 4a, 1385 Nova vas; [email protected]
januar 2013
oglasi
43
44
oglasi
januar 2013
1.5.2013
9.5.2013
15.5.2013
29.5.2013
23.5.2013
M10
M8
E10
E8
6.6.2013
12.6.2013
20.6.2013
26.6.2013
JULIJ
E8
M10
M8
E8
E10
AVGUST
3.4.2013
11.4.2013
17.4.2013
25.4.2013
1.8.2013
7.8.2013
14.8.2013
21.8.2013
SEPTEMBER
APRIL
E8
M10
M8
E10
MAJ
6.3.2013
14.3.2013
20.3.2013
28.3.2013
JUNIJ
E8
M10
M8
E10
M10
M8
E10
E8
M8
E10
E8
M10
4.9.2013
12.9.2013
18.9.2013
26.9.2013
OKTOBER
6.2.2013
14.2.2013
20.2.2013
28.2.2013
4.7.2013
10.7.2013
18.7.2013
24.7.2013
M8
E10
E8
M10
M8
2.10.2013
10.10.2013
16.10.2013
24.10.2013
30.10.2013
NOVEMBER
E8
M10
M8
E10
M10
M8
E10
E8
E10
E8
M10
M8
7.11.2013
13.11.2013
21.11.2013
27.11.2013
DECEMBER
JANUAR
3.1.2013
9.1.2013
17.1.2013
23.1.2013
31.1.2013
MAREC
E10
E8
M10
M8
E10
FEBRUAR
KOLEDAR ODVOZA ODPADKOV 2013
OBČINA BLOKE
E10
E8
M10
M8
5.12.2013
11.12.2013
19.12.2013
28.12.2013
Vesel božič in
srečno novo leto
2013!
PODROČJA POBIRANJA:
Velike Bloke, Ulaka, Nova vas, Fara
8
Hribarjevo, Rožanče, Sleme, Sv.Trojica, Lovranovo,
Jeršanovo, Malni, Ograda, Zales, Bočkovo, Mramorovo pri
Pajkovem, Andrejčje, Hiteno, Pajkovo, Polšeče, Zavrh,
Štorovo, Ravnik, Gradiško, Lepi vrh, Škufče, Lahovo,
10
Kramplje, Volčje, Nemška vas, Sv. Duh, Škrabče, Zakraj,
Godičevo, Strmca, Mramorovo pri Lužarjih, Radlek, Veliki
vrh, Runarsko, Benete, Studenec, Ravne, Topol, Hudi vrh,
Metulje, Glina, Studeno
LEGENDA:
M
E
MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI = OSTANEK ODPADKOV PO LOČEVANJU
EMBALAŽA (pl a s ti čna , kovi ns ka i n s es ta vl jena )
JP Komunala Cerknica d.o.o., Notranjska 44, 1380 Cerknica,
tel: 01 709 79 10, fax: 01 709 31 75,
e-pošta: [email protected], www.komunala-cerknica.si
tel 01/709 89 46
www.krasevec.si