RAZISKAVA EKONOMSKE FAKULTETE O
NALOŽBAH V OTIPLJIVI IN NEOTIPLJIVI
KAPITAL SLOVENSKIH INDUSTRIJSKIH
PODJETIJ V OBDOBJU 2006-2009
Janez Prašnikar
Katja Šteblaj
Matej Ojsteršek
Vsebina
1. UVOD
2. KAJ SE JE ZGODILO S SLOVENSKIMI PODJETJI V
ZADNJEM DESETLETJU – rezultati raziskave
• Predstavitev proučevane populacije podjetij v raziskavi
• Produktivnost, naložbe v otipljivi (fizični) kapital, zadolženost
podjetij
• Naložbe v neotipljivi kapital
3. SKLEPNE MISLI
Prašnikar, Svejnar, 2007.
Slovenska podjetja 1991-1995 (458 podjetij)
Investicijska enačba
Celotni
vzorec
podjetij
Managerji
Prevdalujoče Prevladujoče
imajo byinterno
zunanje
pass
lastništvo
lastništvo
podjetja
Hipoteza
internih
sredstev
+
+
Hipoteza
pogajanj med
plačami in
investicijami
-
-
Neoklasična –
akceleratorska
hipoteza
Slabotno (+)
Prejšnji
lastniki
+
-
Prašnikar, Svejnar, 2007.
Slovenska podjetja 1991-1995 (458 podjetij)
Enačba plač
Celotni
vzorec
podjetij
Interno
lastništvo
Rezervacijska
plača
Plače so del
presežka
Plače so del
amortizacije
Prevladujoče
zunanje
lastništvo
+
+
+
Managerji
imajo bypass
podjetja
Prejšnji
lastniki
+
+
+
Domadenik in drugi, 2008, Domadenik, Prašnikar, 2010
Slovenska podjetja 1996 – 2000 (157 podjetij)
Model prestrukturiranja
INSTITUCIONALNI
OKVIR
ZNAČILNOSTI
POSAMEZNIH PODJETIJ
PRESTRUKTURIRANJE
DEFENZIVNO
STRATEŠKO
Domadenik in drugi, 2008, Domadenik, Prašnikar, 2010
Slovenska podjetja 1996 – 2000 (157 podjetij)
Enačba povpraševanja po delu
Prihodek
Plače
Kratkoročno defenzivno
Dolgoročno starteško
+
-
+
-
-
-
Notranje lastništvo
Izvozna
usmerjenost
Domadenik in drugi, 2008, Domadenik, Prašnikar, 2010
Slovenska podjetja 1996 – 2000 (157 podjetij)
Strateško prestrukturiranje: naložbe v otipljivi in neotipljivi kapital
9
8
7
1996
6
1997
5
1998
4
1999
3
2000
2
1
0
Fixed capital
R&D
Marketing
Training
Domadenik in drugi, 2008, Domadenik, Prašnikar, 2010
Slovenska podjetja 1996 – 2000 (157 podjetij)
Investicijska enačba
Naložbe v otipljivi
kapital - fiksni
kapital
Naložbe v
neotipljivi kapital
– R&D
Naložbe v
neotipljivi kapital
– marketing
+
Hipoteza internih
sredstev
+
Hipoteza pogajanj
med plačami in
investicijami
-
Slabotno (-)
+
+
Neoklasična –
akceleratorska
hipoteza
Notranje lastništvo
Izvozna
usmerjenost
+
Naložbe v
neotipljivi kapital
– izdatki za
zunanje
izobraževanje
Samo v primeru
domačega trga
+
Domadenik in drugi, 2008, Domadenik, Prašnikar, 2010
Slovenska podjetja 1996 – 2000 (157 podjetij)
Prispevek k produktivnosti v obdobju 19962000 (v %)
Velikost stoga
Razlika (tok)
Zaposleni
44
40
Fiksni – otipljivi kapital
44
40
12 (skupaj vsi trije)
20 (skupaj vsi trije)
Marketing kapital
R&D kapital
Kapital - izobraževanje
Vsebina
1. UVOD
2. KAJ SE JE ZGODILO S SLOVENSKIMI PODJETJI V
ZADNJEM DESETLETJU – rezultati raziskave
• Predstavitev proučevane populacije podjetij v raziskavi
• Produktivnost, naložbe v otipljivi (fizični) kapital, zadolženost
podjetij
• Naložbe v neotipljivi kapital
3. SKLEPNE MISLI
Bole, Prašnikar, Trobec, 2010.
Opis podjetij, zajetih v raziskavi (aritmet. sredine)
Število
podjetij
Število
zaposlenih
Prihodki
Dodana vrednost na
zaposlenega
Vzorec podjetij, ki sodeluje v raziskavi
70
646
98.267.618
35.348
Vsa podjetja skupaj
203
464
62.702.196
36.122
Razpršeno lastništvo
21
982
136.477.162
38.867
Finančni holdingi z znanimi lastniki
13
192
16.467.218
25.570
Finančni holdingi z nedef. lastništvom
14
510
65.289.497
41.991
Lastniška struktura s kapico
21
517
56.672.187
31.195
MBOs
46
316
30.083.313
30.750
Veliki lastniki
25
223
26.246.411
43.863
Državno lastništvo
10
607
52.961.259
23.521
Tuje koncentrirano lastništvo
53
506
93.246.389
41.312
Bole, Prašnikar, Trobec, 2010.
Povprečno število zaposlenih
1.000
800
600
400
200
0
Vsebina
1. UVOD
2. KAJ SE JE ZGODILO S SLOVENSKIMI PODJETJI V
ZADNJEM DESETLETJU – rezultati raziskave
• Predstavitev proučevane populacije podjetij v raziskavi
• Produktivnost, naložbe v otipljivi (fizični) kapital, zadolženost
podjetij
• Naložbe v neotipljivi kapital
3. SKLEPNE MISLI
Knezevid Cvelbar, Koman, Prašnikar, 2010.
Produktivnost in lastništvo
Izhodišče: Nekatere lastniške strukture so ob
določenih razmerah bolj produktivne
Cilj 1: Analizirati povezavo med
produktivnostjo in lastništvom
Cilj 2: Ugotoviti, kateri
tipi lastništev so bolj
produktivni v času krize
Knezevid Cvelbar, Koman, Prašnikar, 2010.
Produktivnost in lastništvo
Bolj učinkovite lastniške strukture:
Razpršeno
lastništvo
• Pozitiven vpliv na produktivnost, rast produktivnosti
tudi v času krize
• Boljši izhodiščni pogoji, velika in „blue chip“ podjetja
Podjetja s
kapico
• Visoka rast produktivnosti
• Dinaminka privatizacije, počasnejša rast dolgov,
trajnostna rast, rast zaradi diverzifikacije
Finančni
holding z
nedef.
lastništvom
• Visoka rast produktivnosti
• Kupovali zdrava podjetja
• Močno zadolženi, kratkoročna maksimizacija dobička,
investirali v nepovezane in diverz. portfelje
• Finančni in lastniški problemi v 2009
Knezevid Cvelbar, Koman, Prašnikar, 2010.
Produktivnost in lastništvo
Manj učinkovite lastniške strukture:
Veliki
lastniki
MBO
podjetja
• Imajo potencial za rast produktivnosti
• V povprečju manjša podjetja, visok potencial za
zaposlovanje
• Negativen vpliv na produktivnost in rast
produktivnosti
• Visoka zadolženost – managerji odkupovali
podjetja s krediti
• Breme dolgov občutili že v letu 2008
Domadenik, Czerny, Dobnikar, Smolej, 2010.
Investicije v opredmetena sredstva
Izhodišče: Investicije v OS povečujejo
produktivnost in konkurenčnost
Cilj 1: Analizirati vpliv
lastniške strukture na
investicije v OS
Cilj 2: Ugotoviti vpliv
notranjih virov in prihodkov
od prodaje na investicije v
OS
Investicije leto 2006
Investicije leto 2007
Investicije leto 2008
Tuje koncentrirano
lastništvo
Neposredno državno
lastništvo
Posredno državno
lastništvo
Veliki lastniki
MBO podjetja
Podjetja s kapico
Holdingi z nedefiniranim
lastništvom
Holding z znanim
lastništvom
Razpršena
Investicije (v % opredmetenih
osnovnih sredstev)
Domadenik, Czerny, Dobnikar, Smolej, 2010.
Investicije v opredmetena sredstva
Vpliv lastniške strukture na investicije v OS:
40
30
20
10
0
Investicije leto 2009
Notranji viri (v % opredmetenih osnovnih sredstev, z zamikov)
Prihodki od prodaje (v % opredmetenih osnovnih sredstev z zamikom)
700
600
500
400
300
200
100
0
Prihodki od prodaje (v % OS, z zamikom)
Tuje koncentrirano lastništvo
Neposredno državno
lastništvo
Posredno državno lastništvo
Veliki lastniki
MBO podjetja
Podjetja s kapico
Holdingi z nedefiniranim
lastništvom
80
70
60
50
40
30
20
10
0
Holding z znanim lastništvom
Razpršena
Notranji viri (v % opredmetenih OS, z zamikov)
Domadenik, Czerny, Dobnikar, Smolej, 2010.
Investicije v opredmetena sredstva
Notranji viri in prihodki od prodaje
Investicije leto 2006
Investicije leto 2007
Investicije leto 2008
Tuje koncentrirano
lastništvo
Neposredno državno
lastništvo
Posredno državno
lastništvo
Veliki lastniki
MBO podjetja
Podjetja s kapico
Holdingi z nedefiniranim
lastništvom
Holding z znanim
lastništvom
Razpršena
Investicije (v % opredmetenih
osnovnih sredstev)
Domadenik, Czerny, Dobnikar, Smolej, 2010.
Investicije v opredmetena sredstva
Vpliv lastniške strukture na investicije v OS:
40
30
20
10
0
Investicije leto 2009
Notranji viri (v % opredmetenih osnovnih sredstev, z zamikov)
Prihodki od prodaje (v % opredmetenih osnovnih sredstev z zamikom)
700
600
500
400
300
200
100
0
Prihodki od prodaje (v % OS, z zamikom)
Tuje koncentrirano lastništvo
Neposredno državno
lastništvo
Posredno državno lastništvo
Veliki lastniki
MBO podjetja
Podjetja s kapico
Holdingi z nedefiniranim
lastništvom
80
70
60
50
40
30
20
10
0
Holding z znanim lastništvom
Razpršena
Notranji viri (v % opredmetenih OS, z zamikov)
Domadenik, Czerny, Dobnikar, Smolej, 2010.
Investicije v opredmetena sredstva
Notranji viri in prihodki od prodaje
Domadenik, Czerny, Dobnikar, Smolej, 2010.
Investicije v opredmetena sredstva
Vpliv notranjih sredstev na investicije v OS
Elastičnost investicij v OS glede
na notranja sredstva  značilna
in pozitivna
Notranja sredstva
Padec  podjetja
brez sredstev za
investiranje
(izjema: dobri
invest. projekti)
Imajo močnejši vpliv na investicije kot pričakovana prodaja
Bole, Prašnikar, Trobec, 2010.
Povečanje finančnega dolga podjetij kot
ovira za investicije podjetij
Izhodišče: Skupna zadolženost slovenskih podjetij (v % BDP) se je
pred krizo močno povečala  narasla iz 50% (2004) na 80% (2008)
Cilj 1: Analizirati razlike v
finančni zadolženosti glede
na lastniško strukturo
Cilj 2: Ugotoviti
povezavo med
povečanim dolgom in
vrstami sredstev
Bole, Prašnikar, Trobec, 2010
Povečanje finan. dolga kot ovira za investicije
Finančna zadolženost glede na lastniško strukturo
2006
5.000.000
4.000.000
3.000.000
2.000.000
1.000.000
0
2007
2008
2009
Tuje koncentrirano
lastništvo (53)
Državno lastništvo (10)
Veliki lastniki (25)
MBOs (46)
Lastniška struktura s
kapico (21)
Fin. Hold. z nedef.
Lastn. (14)
Fin. hold. z znanimi
lastniki (13)
Razpršeno lastništvo
(21)
Vsa podjetja skupaj
(203)
V 2007 in 2008 rastel za 20% oz. 26.%
V 2009 padec za 7%
Bole, Prašnikar, Trobec, 2010
Povečanje finan. dolga kot ovira za investicije
Naložbe v
nepremičnine
Kratkoročne
finančne naložbe
Dolgoročne finančne
naložbe
Zaloge
Finančni dolg
Dobiček
Tuje koncentrirano
lastništvo (53)
2008
Državno lastništvo (10)
2007
Veliki lastniki (25)
MBOs (46)
2006
Lastniška struktura s
kapico (21)
1.500.000
Fin. Hold. z nedef. Lastn.
(14)
2.000.000
Fin. hold. z znanimi
lastniki (13)
Razpršeno lastništvo
(21)
Vsa podjetja skupaj
(203)
Bole, Prašnikar, Trobec, 2010
Povečanje finan. dolga kot ovira za investicije
Finančne investicije glede na lastniško strukturo
2009
1.000.000
500.000
0
2006
2007
2008
Veliki lastniki (25)
Tuje koncentrirano
lastništvo (53)
Državno lastništvo (10)
2009
MBOs (46)
Lastniška struktura s
kapico (21)
Fin. Hold. z nedef.
Lastn. (14)
Fin. hold. z znanimi
lastniki (13)
Razpršeno lastništvo
(21)
Vsa podjetja skupaj
(203)
Bole, Prašnikar, Trobec, 2010
Povečanje finan. dolga kot ovira za investicije
Naložbene nepremičnine glede na lastniško strukturo
140.000
120.000
100.000
80.000
60.000
40.000
20.000
0
Bole, Prašnikar, Trobec, 2010
Povečanje finan. dolga kot ovira za investicije
Prispevki h povečanju zadolženosti
Leto
Osnovna
dejavnost
Naložbene
nepremičnine
Finančne naložbe
2007
2008
25%
61%
16%
22%
59%
17%
Bole, Prašnikar, Trobec, 2010
Povečanje finan. dolga kot ovira za investicije
Razpršeno
lastništvo
Finančni dolg
Državno
lastništvo
Finančni holdingi
z nedef. last.
Tuji lastniki
MBO podjetja
Finančne naložbe
Podjetja s kapico
Bole, Prašnikar, Trobec, 2010
Povečanje finan. dolga kot ovira za investicije
2006-2009 dolg narastel za 74%,
povečal se je tudi v 2009
MBO
podjetja
Padec profita za 99% v 2008,
negativen profit v 2009
Kratkoročne fin. naložbe
Dolgoročne fin. naložbe
Valentinčič, Marinšek, Mally Buh, Simoneti, 2010.
Finančne politike proizvodnih podjetij
Izhodišče: Padec
dobičkonosnosti 
večje poslovno
tveganje
Cilj: Ugotoviti, če se generalna politika na področju financiranja
sklada z osnovnimi koncepti finančnega managementa
Valentinčič, Marinšek, Mally Buh, Simoneti, 2010.
Finančne politike proizvodnih podjetij
Plačilni
pogoji
• Podaljšanje plačilnih
rokov kupcev na 96
dni, 15 dni zamude
• Pritisk dobaviteljev k
čimprejšnjemu plačilu
Porast dolga v
kapitalski strukturi
Dividende
• Ocene finančnih
• Večji pritisk na
managerjev:
dobivanje
optimalna kap.
dividend iz
struktura 40% dolga
finančnih naložb
• Trenutno stanje 55%
dolga
Te politike se ujemajo s trenutnim poslovnim okoljem in
jih lahko vsaj delno pripišemo finančni in gospodarski krizi.
Vsebina
1. UVOD
2. KAJ SE JE ZGODILO S SLOVENSKIMI PODJETJI V
ZADNJEM DESETLETJU – rezultati raziskave
• Predstavitev proučevane populacije podjetij v raziskavi
• Produktivnost, naložbe v otipljivi (fizični) kapital, zadolženost
podjetij
• Naložbe v neotipljivi kapital
3. SKLEPNE MISLI
Neotipljivi dejavniki v slovenskih podjetjih
2006-2009
Povezava investicij s produktivnostjo
Močne
povezave
• Management blagovnih znamk
• Relacijski in informacijski kapital
Srednje
močne
povezave
• Človeški in organizacijski kapital
• Socialni kapital
Šibke
povezave
• IT kapital
• Inovacije
• Eko kapital
Domadenik, Farčnik, Koman, 2010
Investicije v IT
Naložbe v informatiko
Položaj vodje službe za informatiko
Strateški plan za informatiko
Razvoj informacijskega sistema
Vloga informacijskega sistema
Zunanje izvajanje informatike
Informacijski sistem kot vir
konkurenčne prednosti
PRODUKTIVNOST
Domadenik, Farčnik, Koman, 2010
Investicije v IT
Naložbe v informatiko
Položaj vodje službe za informatiko
Strateški plan za informatiko
Razvoj informacijskega sistema
Vloga informacijskega sistema
Zunanje izvajanje informatike
Informacijski sistem kot vir
konkurenčne prednosti
PRODUKTIVNOST
Domadenik, Farčnik, Koman, 2010
Investicije v IT
Razlike med bolj in manj produktivnimi podjetji
Zunanje
izvajanje
informatike
Vloga
informacijskega
sistema
Položaj vodje
službe za
informatiko
Strateški plan
za informatiko
Bolj
produktivna
podjetja
Manj
produktivna
podjetja
Redek, Kopriva, Mihelič, Simič, 2010
Inovacije v slovenskih podjetjih
Produktne in procesne
inovacije
Cilj: Preučiti
stanje na
področju
inovativnosti
Stanje podjetja na
področju inovativnosti
glede na konkurenco
Stanje R&R aktivnosti
v podjetjih
Redek, Kopriva, Mihelič, Simič, 2010
Inovacije v slovenskih podjetjih
Produktne in
procesne inovacije
• 88% podjetij – več
novih prizovodov
• 74% podjetij –
procesna inovacija
Stanje podjetja na
področju
inovativnosti glede
na konkurenco
Stanje R&R
aktivnost v podjetjih
• Polovica podjetij se
vidi tako dobre kot
njihovi konkurenti
• Polovica podjetij
investira več kot
3% prodaje v R&R
Povezava s produktivnostjo?
Ograjenšek, Trobec, Knehtl, Dodevska, Manzali, 2010
Investicije v eko kapital
Faktorji
Družbena odgovornost –
okoljski vidik
Mednarodni
okoljevarstveni standardi
Monitoring CO2
Katere dimenzije vplivajo na faktorje?
Dimenzije
Velikost podjetij
Lastništvo podjetij
Ograjenšek, Trobec, Knehtl, Dodevska, Manzali, 2010
Investicije v eko kapital
Smatrajo okoljski vidik za
najbolj pomembnega pri
družbeni odgovornosti
podjetja
Podjetje pozna svojo
ogljikovo sled in si aktivno
prizadevajo za zmanjšanje
emisij
Tuja podjetja
Domača podjetja
80%
50%
83% (82%)
Cca. 40%
Večja in tuja podjetja sledijo mednarodnim okoljskim standardom (npr. ISO
14001) v večji meri kot manjša in domača podjetja
Zorid, Košak, Gutirea, Majstorovid, Lopes, 2010
Neotipljivi dejavniki v bankah
• Produktivnost bank se je v obdobju 2006-2009 povečala, slovenske
banke v povprečju najbolj produktivne
• Paradoks produktivnosti: investicije v neotipljiva sredstva vodijo v manjšo
produktivnost
• Možne razlage paradoksa produktivnosti:
1.
2.
3.
4.
•
Slabo merjenje inputov in outputov
Časovni zamik
Redistribucija in zapravljanje profitov
Slab management informacij in tehnologije
Potrebna nadaljnja raziskava (več podatkov o neotipljivih dejavnikih v
bankah, večji vzorec, daljša časovna vrsta)
Žabkar, Dimitrieska, Dimitrova, Ivanovska, 2010
Management blagovnih znamk
Aktivnosti tržnega
komuniciranja
Inovacije v
trženju
Management blagovnih znamk:
• Razvoj BZ
• Merjenje BZ
• Investicije v BZ
Kontrolne spremenljivke
Hipotezi:
1. Investicije&inovacije v BZ
management BZ
2. Management BZ
produktivnost
Prihodnja pričakovanja
za razvoj in pozicijo BZ
Produktivnost
&
Zadolženost
Žabkar, Dimitrieska, Dimitrova, Ivanovska, 2010
Management blagovnih znamk
•
Podjetja z boljše razvitim managementom BZ investirala 4% v BZ,
ostala podjetja 0,66%
•
Podjetja z bolj inovativnimi trženjskimi aktivnostmi imajo bolj razvit
management BZ
•
36% podjetij z boljše razvitim managementom BZ je bilo
nadpovprečno produktivnih
•
87% podjetij s slabše razvitim managementom BZ je bilo povprečno ali
podpovprečno produktivnih
Žabkar, Cilenšek, Ojsteršek, Šteblaj, 2010
Vrednotenje BZ – primer Argeta
Strategija fokusa na BZ
Finančni podatki
Vrednotenje BZ Argeta
Podatki o kupcih
Primer učinkovitega managementa BZ
Cirman, Bajec, LaRue, Krulc, 2010
Analiza trga in obnašanja potrošnikov primer Sončni vrt
• Raziskava obnašanja potrošnikov in analiza trga (816 vprašalnikov)
• Potreben poudarek na razvoju blagovne znamke – vir konkurenčne
prednosti
• Potrebni koraki:
o izobraževanje kupcev
o premik od produktne osredotočenosti k osredotočenosti
na kupce
o investicije v neotipljive dejavnike (blagovne znamke, ekokapital…)
Koman, Filid, Flerin, Juriševič, 2010
Relacijski in informacijski kapital
RELACIJSKI KAPITAL
Razmerja s:
• Kupci
• Dobavitelji
• Tekmeci
PRODUKTIVNOST
INFORMACIJSKI KAPITAL
Znanje o:
• Kupcih
• Dobaviteljih
• Tekmecih
Koman, Filid, Flerin, Juriševič, 2010
Relacijski in informacijski kapital
Vpliv informacijskega in relacijskega kapitala na produktivnost
• Dolgoročni odnosi s kupci
• Konkurenčno poslovno okolje
• Več inputov iz razvitih držav
BOLJ
PRODUKTIVNO
„Market driven“
Več monitoringa
kupcev
MANJ
PRODUKTIVNO
„Market driver“
Manj sodelovanja s
kupci
BOLJ
PRODUKTIVNO
Zupan, Farčnik, Fišer, Stančič Kodarin, Valenčič, 2010
Investicije v človeški kapital
Cilj raziskave je preveriti, kako investicije v človeški in organizacijski
kapital ter v organizacijsko fleksibilnost vplivajo na produktivnost
podjetij.
Človeški kapital
Management / HRM
prakse
Produktivnost
Organizacijska
fleksibilnost
Zupan, Farčnik, Fišer, Stančič Kodarin, Valenčič, 2010
Investicije v človeški kapital
Cilj raziskave je preveriti, kako investicije v človeški in organizacijski
kapital ter v organizacijsko fleksibilnost vplivajo na produktivnost
podjetij.
Človeški kapital
Management / HRM
prakse
Produktivnost
Organizacijska
fleksibilnost
Zupan, Farčnik, Fišer, Stančič Kodarin, Valenčič, 2010
Investicije v človeški kapital
Slovenska podjetja investirajo v človeški kapital, vendar še vedno
obstaja veliko prostora za izboljšanje učinkovitosti teh investicij.
3 SKUPINE PODJETIJ
Average
investors
Poor
investors
High
investors
64.73
55.15
42.60
Potencialne težave:
• Povečana fleksibilnost pogodb o zaposlitvi – investicije le v glavne kadre
• Pomanjkanje modernih HRM praks
Prašnikar, Koman, Drenkovska, Erjavec, 2010
Razkritja informacij o neotipljivih
dejavnikih v letnih poročilh podjetij
d.d. ali d.o.o.
Domača ali tuja
podjetja
• Delniške družbe razkrivajo več, njihovo poročanje
je bolj transparentno
• Domače družbe so bolj transparentne in
razkrivajo več
Podjetja, ki so
skupina je bolj naklonjena transparentnemu
sodelovala v raziskavi • Prva
razkrivanju informacij
in tista, ki niso
• Bolj produktivna podjetja razkrivajo tudi
Bolj ali manj
kvantitativne podatke o neotipljivih dejavnikih
produktivna podjetja
kapitala
Vsebina
1. UVOD
2. KAJ SE JE ZGODILO S SLOVENSKIMI PODJETJI V
ZADNJEM DESETLETJU – rezultati raziskave
• Predstavitev proučevane populacije podjetij v raziskavi
• Produktivnost, naložbe v otipljivi (fizični) kapital, zadolženost
podjetij
• Naložbe v neotipljivi kapital
3. SKLEPNE MISLI
Sklepne misli
1. Slovenska podjetja so v obdobju vzpona gospodarstva bistveno
povečala finančno zadolženost, kar je vplivalo na povečanje finančnega
vzvoda → potrebovala bodo nekaj časa za finančno prestrukturiranje.
2. V letih 2007-2008 je bilo samo 43% povečanja zadolženosti namenjena
dodatnemu financiranju operativne dejavnosti, največji del pa
financiranju dodatnih finančnih naložb in naložbenim nepremičninam
3. Problematična: podjetja z razpršenim lastništvom in holdingi z
nedefiniranim lastništvom
4. Najbolj prizadeta skupina MBO → težavno strateško in finančno
pretrukturiranje
5. V najbolj ugodnem položaju podjetja s kapico, podjetja z velikimi
lastniki in podjetja s tujimi lastniki
Sklepne misli
6. Podjetjem, ki ustvarjajo dobičke, se naložbe v otipljivi kapital ne
zmanjšujejo
7. Naložbe v neotipljivi kapital obravnavamo v skupinah:
• naložbe v ITC, R&D in eko kapital zelo razpršene → njihov
vpliv na produktivnost na podlagi obstoječih podatkov ni
razviden
• zveza med večjo produktivnostjo in naložbami v blagovne
znamke, relacijski in informacijski kapital
• socialni kapital?
Prašnikar, Voje, Dolžan Lesjak, Gjibexhi, Raičevid, 2010
Socialni kapital
Vprašalnik
1.
Lastniška struktura
2.
Strateško prestrukturiranje podjetij
3.
Izvajanje dejavnosti zunaj matičnega podjetja
4.
Narava zaposlenosti
5.
Plače
6.
Sindikati
7.
Vpliv managementa na odločanje
8.
Participacija zaposlenih pri delitvi tveganja
9.
Participacija zaposlenih na delovnem mestu
10. Participacija zaposlenih pri sprejemanju odločitev v podjetju
11. Udeležba zaposlenih v delitvi dobička
Prašnikar, Voje, Dolžan Lesjak, Gjibexhi, Raičevid, 2010
Socialni kapital (Opisna statistika)
N
Aritmetična
sredina
SD
Faktor 1
65
2.77
0.806
Faktor 2
58
3.28
1.121
Faktor 3
62
1.65
1.073
Faktor 4
66
3.41
0.784
Faktor 5
66
2.38
1.12
Faktor 6
66
2.73
0.833
Faktor 7
65
3.52
0.92
Faktor 8
66
2.58
1.096
Faktor 9
66
3.5
0.932
Faktor 10
66
3.36
0.905
Faktor 11
66
2.65
0.813
Velikost
(M=srednje;
L=velika)
M=2.79
L=2.76
M=3.4
L=3.23
M=1.41
L=1.73
M=3.35
L=3.43
M=1.90
L=2.59
M=2.6
L=2.78
M=3.21
L=3.65
M=2.35
L=2.67
M=3.10
L=3.67
M=2.80
L=3.61
M=2.30
L=2.80
Sig.
***
***
***
**
Finančni
dolg
(ND=manj;
D=več)
ND=2.84
D=2.71
ND=3.32
D=2.80
ND=1.60
D=2.20
ND=3.42
D=3.29
ND=2.39
D=2.29
ND=2.76
D=2.43
ND=3.53
D=3.43
ND=2.49
D=3.29
ND=3.58
D=2.86
ND=3.36
D=3.43
ND=2.64
D=2.71
Sig.
***
Produktivnost
(LP=manj/enako
Sig.
povprečju;
P=več)
LP=2.81
P=2.89
LP=3.24
P=3.35
LP=1.71
P=1.47
LP=3.35
P=3.56
LP=2.15
**
P=3.00
LP=2.69
P=2.83
LP=3.43
P=3.78
LP=2.56
P=2.61
LP=3.44
P=3.67
LP=3.31
P=3.50
LP=2.54
P=2.94
Prašnikar, Voje, Dolžan Lesjak, Gjibexhi, Raičevid, 2010
Socialni kapital (Rezultati regresijske analize)
Faktor 1
Faktor 2
Faktor 3
Faktor 4
Faktor 5
Faktor 6
Faktor 7
Faktor 8
Faktor 9
Faktor 10
Faktor 11
Probit regresija
Produktivnost '07
Produktivnost '09
0.118
0.014
(1.36)
(0.16)
0.011
0.040
(0.18)
(0.60)
-0.072
-0.052
(1.00)
(0.69)
0.044
-0.098
(0.44)
(0.94)
0.136
0.114
(2.14)**
(1.73)*
0.055
-0.054
(0.71)
(0.67)
0.148
0.106
(1.67)
(1.15)
-0.079
-0.090
(1.16)
(1.27)
-0.023
0.004
(0.29)
(0.05)
0.001
0.047
(0.01)
(0.47)
0.011
-0.020
(0.12)
(0.21)
OLS regresija
Produktivnost '07
Produktivnost '09
0.405
0.063
(1.45)
(0.23)
0.023
0.115
(0.11)
(0.57)
-0.240
-0.171
(1.01)
(0.74)
0.137
-0.326
(0.43)
(1.03)
0.450
0.359
(2.13)**
(1.80)*
0.182
-0.214
(0.71)
(0.85)
0.538
0.404
(1.61)
(1.26)
-0.251
-0.272
(1.16)
(1.38)
-0.034
0.087
(0.12)
(0.33)
0.091
0.190
(0.28)
(0.59)
0.042
-0.062
(0.14)
(0.22)
Prašnikar, Voje, Dolžan Lesjak, Gjibexhi, Raičevid, 2010
Socialni kapital
1. Lastniška struktura
92% - privatno lastniških podjetij, 70% - prevladujoč lastnik, 17% - tuji lastnik
2. Strateško prestrukturiranje podjetij
21% defenzivne strategije : 64% vsaj ena od strategij rasti
3. Izvajanje dejavnosti zunaj podjetij
MANJ produktivna podjetja uporabljajo BOLJ.
4. Nature of Employment
Intenzivna UPORABA kratkoročnega prilagajanja zaposlenosti največkrat uporabljen
način: NADURNO DELO
Prašnikar, Voje, Dolžan Lesjak, Gjibexhi, Raičevid, 2010
Socialni kapital
5. PLAČE
Podjetja z VIŠJO PRODUKTIVNOSTJO  VIŠJE PLAČE;
6. Sindikati
En sam sindikat v 61% podjetij  manj produktivna podjetja
SAMO v 18% so zainteresirani, kako povečati produktivnost.
7. Vpliv managementa na odločanje
V 77% of podjetij so temeljne strateške odločitve usklajene med lastniki, managerji in
zaposleni večja in bolj produktivna podjetja.
Vloga managerjev v bolj produktivnih podjetjih : UKLAJEVALNA.
9. Participacija zaposlenih pri delitvi tveganja:
V 79% podjetij so zaposleni PRIPRAVLJENI storiti “nekaj več”; Toda večji delež manj
produktivnih podjetij in podjetij v težavnem finančnem položaju. V bolj produktivnih
podjetjih je to povezano z ČE so plačani bolje.
Prašnikar, Voje, Dolžan Lesjak, Gjibexhi, Raičevid, 2010
Socialni kapital
9. Participacija zaposlenih na delovnem mestu
94% podjetij – kooperacija zaposlenih na delovnem mestu je zahtevana 
TIMSKO DELO JE pogoj.
10. Participacija zaposlenih pri sprejemanju odločitev v podjetju
83% podjetij: odprt dialog z zaposlenimi.
60% podjetij: sodelovanje zaposlenih v organih upravljanja
11. Udeležba zaposlenih v delitvi dobička
92% - zaposleni dobijo dodatno plačilo
59% - plače zaposlenih vezane na poslovno uspešnost podejtja. (larger
companies are at an advantage)
14% - podjetij ima neke vrsto plana udeležbe zaposlenih v delitvi dobička
84% bi uvedlo udeležbo, če bi bili davčno spodbujeni
15%: obvezna shema
Prašnikar, Voje, Dolžan Lesjak, Gjibexhi, Raičevid, 2010
Socialni kapital
•
Večje plače ↔ večja produktivnost (notranje pogajanje)
•
Management:
• Mediatorska vloga v bolj produktivnih podjetjih
•
Zaposleni:
• Pripravljenost sodelovanja na delovnem mestu in vključenost v timsko
delo,
• Vključeni v dialog / organe upravljanja
• Spreminja se nagnjenost k sprejemanju tveganja
• Povečuje se transakcijski odnos do podjetja
• Pozitivne zveze postajajo šibkejše v letu 2009 – nekatere so se celo
spremenile iz pozitivne v negativne (F4: Narava zaposlenosti, F6:
Sindikati, and F11: Udeležba zaposlenih v delitvi dobička)
•
Udeležba zaposlenih v delitvi dobička na prostovoljni osnovi
Sklepne misli
NALOŽBE IN POROČANJE:
Zakaj je pomembno, da poslovna poročila vključujejo podatke o
naložbah v otipljivi in v neotipljivi kapital?
KOMUNICIRANJE Z NOTRANJIMI IN ZUNANJIMI DELEŽNIKI