v družbi Magazin pokojninske družbe najboljših april 2013 »Gospod Majcen, pa ste res prišli!« Vsebina 4 Dobre novice V času gospodarske krize, ko se dnevno srečujemo z novicami o težavah podjetij, je prav, da z enako vnemo poudarimo tudi dobre novice. V sistemu dodatnega pokojninskega zavarovanja jih je veliko, prav tako se lahko z dobrim poslovanjem pohvalimo v Moji naložbi. Preteklo leto smo v kritnem skladu pokojninskega varčevanja prigospodarili 3,72-odstotno donosnost. Vrednost sklada se je kljub izstopom celo nekoliko povečala, tako da smo konec leta v kritnem skladu pokojninskega varčevanja upravljali 128,2 milijona evrov premoženja. Lojze Grobelnik, predsednik uprave Moje naložbe pokojninske družbe d.d. dr. Igor Pšunder, član uprave Moje naložbe pokojninske družbe d.d. Uspešni smo bili tudi pri upravljanju kritnega sklada rentnega zavarovanja. Za doživljenjsko pokojninsko rento se je odločilo že nad 200 upokojencev, vrednost kritnega sklada rentnega zavarovanja pa se že približuje 2 milijonoma evrov. Povprečna izplačana doživljenjska pokojninska renta znaša skoraj 50 evrov mesečno, najvišje pa se gibljejo tik pod 200 evrov na mesec. Vsak mesec, do konca življenja, seveda! Uspešno je poslovala tudi družba, kjer smo dosegli 320.000 evrov dobička in povečali kapitalsko ustreznost na skoraj 1,7 milijona evrov. Prav na to smo najbolj ponosni! Kapitalska ustreznost je porok varnosti finančnih inštitucij in pri Moji naložbi je presežek razpoložljivega kapitala nad zahtevanim najvišji od ustanovitve. Dobre novice za zavarovance v sistemu prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja prihajajo tudi z zakonodajnega področja. Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je temeljito prenovil in posodobil sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja in odpravil pomanjkljivosti, na katere smo zavarovanci in izvajalci opozarjali preteklo desetletje. Novosti je toliko, da smo jim na naslednjih straneh namenili poseben prispevek. V ospredje naj kljub temu postavim to, da bo odslej mogoče izbirati sklade z različnimi naložbenimi politikami, različnimi potencialnimi donosnostmi in različnimi ravnmi tveganja ter da se bodo lahko v dodatno pokojninsko zavarovanje v okviru kolektivnih shem vključili tudi pretežni lastniki podjetij in samostojni podjetniki. Tudi zato menimo, da bo na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja leto 2013 polno novih priložnosti in izzivov, ter verjamemo, da bo vsaj tako uspešno kot prejšnje. Novi nadzorni svet Moje naložbe pokojninske družbe d.d. 5 6 8 Imenovanje revizijske komisije nadzornega sveta Poslovanje Moje naložbe "Gospod Majcen, pa ste res prišli!" 10 Aktualno o rentah 12 Kaj prinaša nova pokojninska zakonodaja 14 Na kratko Izdala: Produkcija: Moja naložba pokojninska družba d.d. Skupina Nove KBM Ulica Vita Kraigherja 5, Maribor Večer d.d., PRPLUS Naklada: 70.000 izvodov Foto: Arhiv MN, Igor Napast, Tit Košir, Marko Vanovšek, Robert Balen Predstavitev novih nadzornikov Novi nadzorni svet Moje naložbe pokojninske družbe d.d. Delničarji Moje naložbe so zaradi izteka mandata na skupščini pokojninske družbe, ki je bila dne 21. januarja 2013, soglasno izvolili nove člane nadzornega sveta. Njihov štiriletni mandat je pričel teči 26. januarja 2013. Dolžnost ustanovitve nadzornega sveta in pristojnosti so določene v Zakonu o pokoj- ninskem in invalidskem zavarovanju, Zakonu o zavarovalništvu in Zakonu o gospodarskih družbah. Temeljne pristojnosti nadzornega sveta so predvsem: nadzor vodenja poslov družbe, pregled in preverjanje knjig in dokumentacije družbe, odpoklic in imenovanje uprave, sklic skupščine ter pregled in sprejetje letnega poročila. Na konstitutivni seji nadzornega sveta Moje naložbe, ki je bila 6. februarja 2013, so člani nadzornega sveta za predsednika nadzornega sveta izvolili Aleša Hauca, za namestnico pa Katrco Rangus. Predstavljamo vam predsednika nadzornega sveta, namestnico predsednika nadzornega sveta in člane nadzornega sveta Moje naložbe, ki so bili izvoljeni na skupščini. Aleš Hauc, univerzitetni diplomirani ekonomist, preizkušeni revizor, predsednik uprave Nove KBM Katrca Rangus, univerzitetna diplomirana pravnica, izvršna direktorica za splošne in pravne zadeve v Pozavarovalnici Sava Mojca Androjna, univerzitetna diplomirana ekonomistka, članica uprave Merkur zavarovalnice Uroš Lorenčič, diplomirani univerzitetni ekonomist, izvršilni direktor uprave Nove KBM, za Skupino Nove KBM Marko Planinšec, univerzitetni diplomirani ekonomist, član uprave Zavarovalnice Maribor Jure Korent, univerzitetni diplomirani ekonomist, samostojni strokovni sodelavec, za finance v Zavarovalnici Tilia Predstavitev novih nadzornikov Za člane nadzornega sveta, ki so izvoljeni na predlog zavarovancev Moje naložbe, so bili izvoljeni: Irena Šela, univerzitetna diplomirana ekonomistka, z opravljeno specializacijo iz naslova davčnega, svetovanja in javnih financ, zaposlena v družbi, Impol d.d. kot vodja financiranja mag. Igor Marinič, magister s področja kriznega menedžmenta, namestnik generalnega direktorja Pošte Slovenije Imenovanje Revizijske komisije nadzornega sveta Moje naložbe S potekom mandata članov nadzornega sveta je iztekel tudi mandat članov revizijske komisije. Na konstitutivni seji nadzornega sveta Moje naložbe je nadzorni svet imenoval petčlansko revizijsko komisijo. Imenovani so bili člani nadzornega sveta Jure Korent (predsednik revizijske komisije), Irena Žnidaršič, mag. Igor Marinič, Uroš Lorenčič in zunanja članica Saša Jerman. Dolžnost ustanovitve revizijske komisije izhaja iz določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakona o zavarovalništvu in Zakona o gospodarskih družbah. Naloga revizijske komisije je predvsem strokovna pomoč nadzornemu svetu pri odločanju na področjih računovodskega poročanja, finančnega poslovanja, vrednotenja naložb, pri notranji kontroli in obvladovanju tveganj ter zunanjem in notranjem revidiranju. Irena Žnidaršič, univerzitetna diplomirana ekonomistka, upokojenka, prejemnica dodatne pokojninske rente Ne spreglejte Spremenjeni pogoji za upokojene zavarovance Z novim zakonom so se spremenili pogoji za porabo sredstev zavarovancem, ki so se do 31.12.2012 upokojili. Edini pogoj za uveljavljanje pravice do dodatne starostne pokojnine (pokojninske rente) je po novem upokojitev. Starost zavarovanca in obdobje vključenosti v PDPZ več nista pomembna. Spec. Saša Jerman, univerzitetna diplomirana ekonomistka z zaključenim podiplomskim specialističnim študijem, pooblaščena revizorka, preizkušena davčnica, članica strokovnega sveta in predsednica odbora preizkušenih davčnikov pri Slovenskem inštitutu za revizijo, direktorica družbe Jerman&Bajuk SI, d.o.o. Upokojeni zavarovanci, ki so premije delodajalcev prejemali zgolj kratek čas, po starem zakonu teh sredstev ob odhodu v pokoj niso mogli dvigniti, ampak so morali počakati do preteka desetih let od datuma vključitve. Po novem tega pogoja več ne bo treba izpolnjevati. Od 30. 6. 2013 bodo možna enkratna izplačila upokojenim zavarovancem tudi pred potekom desetih let od datuma vključitve. Naše poslovanje Uspešno leto 2012 kljub nihajočim kapitalskim trgom "Donosnost kritnega sklada pokojninskega varčevanja pri Moji naložbi je v letu 2012 znašala zelo solidnih 3,72 odstotka, s čimer smo se postavili ob bok depozitom in bistveno presegli donosnost bančnih rentnih varčevanj ter višino inflacije." Kritni skladi Moje naložbe varno in donosno V razburkanem okolju in nihajočih tečajih se šele pokaže robustnost naložbenega podjema. Prav vsi slovenski pokojninski skladi so v preteklem letu zaključili s pozitivnim rezultatom, donosnost kritnega sklada pokojninskega varčevanja pri Moji naložbi pa je znašala zelo solidnih 3,72 odstotka, s čimer smo se postavili ob bok depozitom in bistveno presegli donosnost bančnih rentnih varčevanj ter višino inflacije. Donosnost kritnega sklada pokojninskega varčevanja od ustanovitve leta 2001 (upoštevaje prvo plačilo) se je tako povzpela na 91,2 odstotka, kar je prav tako na ravni depozitov in bistveno bolje od na primer osrednjega nemškega borznega indeksa DAX. Zajamčena donosnost v tem obdobju je znašala 53,2 odstotka. Obe donosnosti presegata inflacijo, ki je v tem obdobju znašala 48,9 odstotka, dosežena donosnost za skoraj dvakrat. Vrednost kritnega sklada pokojninskega varčevanja se čez leto ni pomembneje spreminjala in kljub izstopom zavarovancev, ki so v preteklih dveh letih pomembno zaznamovali sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja, nam je uspelo vrednost sredstev v upravljanju nasprotno od pričakovanj celo malenkost povečati, tako da je na prelomu leta znašala 128,2 milijona evrov. Kritni sklad rentnega zavarovanja nad pričakovanji dr. Igor Pšunder, član uprave Moje naložbe pokojninske družbe d.d. L eto 2012 je bilo – tako kot že nekaj zadnjih let – za vlagatelje na finančnih trgih izjemno zahtevno. Sprva so pritisk dvigovale obveznice t. i. skupine PIIGS (Portugalska, Irska, Italija, Grčija, Španija), katerih donosi so izrazito nihali, z njimi pa seveda tudi tečaji njihovih obveznic. Nezaupanje je bilo tako veliko, da so denimo obveznice Italije nekajkrat presegle 6-odstotno donosnost, dotaknile pa so se tudi 7-odstotne. V družbi nihajočih so se znašle tudi slovenske državne obveznice, ki so v začetku leta prav tako prinašale okrog 7-odstotno letno donosnost. Proti koncu leta so se razmere bistveno izboljšale in precej stabilizirale, tako da bi skoraj lahko govorili o srečnem koncu, če ne bi bili zasebni investitorji v prvi polovici leta Grčiji odpisali dobršen del dolga in zabeležili izgube. Na domačih tleh so prah dvigovale podrejene obveznice bank. Ponudbe za predčasne odkupe so bile v veliko primerih precej pod nominalnimi vrednostmi, tako da so tudi ob teh naložbah investitorji zmajevali z glavami ob preštevanju izgub namesto dobičkov. Po drugi strani smo bili priča izjemni rasti tečajev na delniških trgih. Nemški indeks DAX30 se je zvišal za 29,1 ameriški Dow Jones pa za 7,3 odstotka; za 7,8 odstotka se je v letu 2012 zvišal tudi domači indeks SBITOP. Nad vsemi pričakovanji pa je posloval kritni sklad rentnega zavarovanja. Čeprav smo načrtovali, da bo njegova vrednost ob prelomu leta znašala bistveno manj kot milijon evrov, je bila vrednost sredstev v upravljanju konec leta preko 1,3 milijona evrov, rentno zavarovanje pa je imelo sklenjenih 170 zavarovancev. Po prelomu leta se je trend naraščanja števila rentnikov in vrednosti sklada še nadaljeval, saj se vrednost sklada že giblje okrog 2 milijona evrov. Rente zaradi kratkega obdobja varčevanja v povprečju znašajo nekoliko manj kot 50 evrov, a v primerjavi s pokojnino iz obveznega zavarovanja pomenijo 5 do 10 odstotkov dodatka, kar pa je že nezanemarljiv prispevek k življenjskemu standardu v tretjem življenjskem obdobju. Prejemniki rent včasih rento slikovito orišejo kot "trinajsto penzijo", sploh kadar je izplačana letno, ali kot "plačani dopust", kar pomeni, da je renta postala tako pomemben del dohodkov v tretjem življenjskem obdobju, da njeni prejemniki že pomembno računajo nanjo. S tem je začela prodirati tudi v miselnost Slovencev, ki smo na tem področju še nekoliko manj ozaveščeni kot prebivalci držav severno od naše, kjer prejemki iz rent kdaj pa kdaj tudi presežejo prejemke iz prvega pokojninskega stebra. Najvišja kapitalska ustreznost Moje naložbe doslej Za zavarovance in varčevalce v rentnih in pokojninskih kritnih skladih pa ni pomembno zgolj poslovanje kritnega sklada, temveč tudi upra- Naše poslovanje vljavca. Moja naložba pokojninska družba d.d. – Skupina Nove KBM je preteklo leto poslovala zelo dobro. Vrednost obeh kritnih skladov je bila nad načrti, kar se je odrazilo tudi pri prihodkih družbe. Dobiček, ki smo ga prigospodarili, je presegal 320.000 evrov, kar je povzročilo tudi višjo kapitalsko ustreznosti družbe. Tako imamo v Moji naložbi v času, ko je kapitalska ustreznost finančnih institucij zelo pereča tema in povod številnih dokapitalizacij, najvišjo kapitalsko ustreznost od ustanovitve. Presežek razpoložljivega kapitala nad zahtevanim znaša skoraj 1,7 milijona evrov in to je gotovo podatek, ki je porok trdnosti in varnosti poslovanja tudi v letih, ki prihajajo. Vrednost sredstev v upravljanju 150 V milijonih evrov 125 100 75 50 25 0 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Vrednost KS - rente Vrednost KS - varčevanje 1,1 5,1 11,3 22,1 33,0 46,1 65,8 78,4 96,4 118,9 2011 2012 0,3 1,3 128,1 128,2 Dosežena in zajamčena donosnost v primerjavi z inflacijo 95 Dosežena Zajamčena Inflacija 75 55 35 15 -2,18 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 20012012 Dosežena % 10,68 13,80 9,40 8,49 3,82 4,63 8,24 -2,18 3,27 3,20 0,63 3,71 91,24 Zajamčena % 5,34 8,61 7,07 4,59 1,88 2,18 2,37 2,61 2,61 2,10 2,06 2,30 53,24 4,30 7,20 4,60 3,20 2,30 2,80 5,60 2,10 1,80 1,90 2,10 2,70 48,86 Inflacija % Po 12 letih dela v pokojninski družbi Moja naložba "Gospod Majcen, pa ste res prišli!" To so besede, ki bodo Robertu Majcnu, vodji prodaje v pokojninski družbi Moja naložba, ostale v spominu kot posebno priznanje. Nedavno jih je namreč izrekel zavarovanec Moje naložbe, ki je pred desetimi leti na zboru delavcev, kjer je Robert Majcen predstavljal dodatno pokojninsko zavarovanje, izražal glasen dvom o uspehu dodatnega pokojninskega zavarovanja. Danes, po desetih letih varčevanja v pokojninski družbi Moja naložba, pa spada med tiste, ki so s privarčevanim zadovoljni in trdijo, da so bili njihovi začetni dvomi in strahovi odveč. Gospod Majcen, nam lahko natančneje opišete ta dogodek? Verjetno je bilo takih nejevernih Tomažev na začetku uvajanja dodatnega pokojninske zavarovanja veliko. "Res je, bilo jih je ogromno! Bilo so prepričani, da 'prodajamo meglo', in težko jih je bilo prepričati, da je dodatno pokojninsko zavarovanje pomemben del prihodnosti vsakega posameznika. Ta dogodek pa se je zgodil na začetku moje poklicne poti v pokojninski družbi Moja naložba. Odpravljal sem se na predstavitev v industrijsko podjetje z okrog tisoč zaposlenimi. Ko sem se peljal proti podjetju, me je bilo kar malce strah, saj nisem vedel, kako uspešen in prepričljiv bom pri predstavitvi dodatnega pokojninskega zavarovanja. Ali se bodo zaposleni strinjali s pristopom, mi bodo postavili težka vprašanja, kakšen bo odziv ..., porajalo se mi je nešteto vprašanj! Pogumno sem predstavil pokojninsko zavarovanje in seveda iskreno Po 12 letih dela v pokojninski družbi Moja naložba odgovoril na vsa vprašanja, ki so mi jih zastavili zaposleni. Eden izmed delavcev mi je dejal, da iz tega ne bo nič, da sem tam prvič in zadnjič in da ko bodo nekaj let plačevali, bomo z njihovim denarjem pobegnili. Pokončno sem prenašal vse komentarje in trdno verjel, da se moti. Imel sem prav. Ko se je bližalo deset let plačevanja in s tem možnost dviga privarčevanih sredstev, sem se ponovno vrnil v omenjeno podjetje, med zaposlene. Vstopil sem v predavalnico in med zaposlenimi zagledal gospoda izpred desetih let. Začudeno me je pogledal in rekel: 'Gospod Majcen, pa ste res prišli!' Nasmejal sem se in s ponosom začel predstavitev doseženih rezultatov in novih možnosti sodelovanja za boljši standard naših zavarovancev v pokoju." www.moja-nalozba.si V pokojninski družbi Moja naložba ste zaposleni od njenega začetka, že dvanajst let. Vaše delo ni zgolj pisarniško, saj ste pretežno na terenu, kjer predstavljate dodatno pokojninsko zavarovanje, pridobivate nove zavarovance in skrbite za informiranost sedanjih. Kako poteka vaš delovnik? "Moje delo res poteka predvsem na terenu, kjer sem vsaj štirikrat na teden. Zame ne velja osemurni delovnik, saj velikokrat že ob 6. uri zjutraj sedim na zboru zaposlenih in se trudim prepričati zaposlene, da je dodatno pokojninsko zavarovanje zares pomemben del prihodnosti vsakega posameznika. Tudi v poznih popoldanskih urah sem velikokrat v informacijskih pisarnah, odvisno od delovnikov naših strank. Ne glede na čas in kraj mojega delovnega dne moram priznati, da me delo s strankami zares veseli in izpolnjuje. Predvsem pa je zelo zanimivo srečati toliko različnih ljudi in spoznati posamezne poklicne skupine, od delavcev v proizvodnji do doktorjev znanosti." Se vaš trud in trud vaših sodelavcev za čim boljšo informiranost vaših zavarovancem obrestuje? "Mislim, da se. Gotovo je to eden izmed temeljev za gradnjo zaupanja, ozaveščenosti in zavedanja o vedno večji nujnosti dodatnega pokojninskega zavarovanja. Zato si v Moji naložbi, specializirani instituciji za dodatna pokojninska zavarovanja, že vse od leta 2001 prizadevamo, da zavarovancem in delodajalcem omogočimo čim več informacij o poslovanju Moje naložbe, varnosti privarčevanih sredstev zavarovancev, izvajanju naložbene politike ter namenu in cilju vključitve v dodatno pokojninsko zavarovanje. Zavedamo se, da je pri dodatnem pokojninskem zavarovanju najpomembnejši odnos med zavarovancem in upravljavcem, ki temelji na visoki stopnji zaupanja. Odnos gradimo skozi partnerstvo med delodajalcem, podjetniškim sindikatom, zaposlenimi - zavarovanci in nami. Sprotno jih obveščamo o vseh novostih in spremembah pokojninskega zakona, svetujemo v informacijskih pisarnah, vse zavarovance letno podrobno obveščamo o stanju njihovega osebnega varčevalnega računa; zavarovanci trikrat letno prejmejo informativni magazin Moje naložbe." Kaj je tisto, kar na srečanjih z zavarovanci najpogosteje poveste? Kaj je v ospredju zanimanja vaših zavarovancev danes, kaj je bilo včasih? "Na predstavitvah pri delodajalcih pred dvanajstimi leti se je med zaposlenimi pojavljalo veliko dvomov o obstoju Moje naložbe, varnosti in jamstvih na vplačane premije. Čeprav se je veliko delodajalcev odločilo v svoji sredini organizirati dodatno pokojninsko zavarovanje za svoje zaposlene, niso bili prepričani, da bodo plačane premije prinesle obljubljene rezultate. Dejstvo je namreč, da je v večini primerov - v več kot 95 odstotkih - zavarovanje organizirano kot kolektivno, kar pomeni, da premije za svoje zaposlene plačuje delodajalec. Zato je bilo njihovih vprašanj veliko. Danes, ko že dvanajst let namensko varčujejo za dodatno pokojninsko rento v sistemu dodatnega pokojninskega zavarovanja in so nekateri že med prejemniki privarčevanih rent, so vprašanja drugačna. Posebno leto 2011 je bilo za vse upravljavce prelomno, saj je poteklo desetletno obdobje od prve vključitve zavarovancev v dodatno pokojninsko zavarovanje in s tem možnost izkoriščenja dodatne pokojninske rente, pa tudi možnost dviga privarčevanih sredstev. Zato posebej poudarjamo, da so zavarovanci po desetih letih varčevanja že zbrali dovolj sredstev, da rente v povprečju pomenijo pet in več odstotkov dodatka k njihovi pokojnini iz prvega stebra. V daljšem obdobju varčevanja bo tega dodatka še bistveno več. A že ta renta pomeni bistven prispevek k življenjski ravni posameznika. Nekaterim pomaga plačati račune, drugi pa si z njo privoščijo počitnice. Včasih je zelo težko prepričati ljudi, da je dodatno pokojninsko zavarovanje produkt, ki ga bo v prihodnosti nujno imeti. Nesporno dejstvo je namreč, da je pokojninski sistem urejen tako, da bodo osnovne pokojnine vedno nižje, varčevanje za dodatno pokojninsko rento je zato danes nuja in moramo se zgledovati po sosednjih državah, ki imajo ta sistem že leta utečen." Vi gotovo varčujete za dodatno pokojninsko zavarovanje? "Sam se zavedam pomembnosti varčevanja za dodatno pokojninsko rento in trdno verjamem, da bova v zrelih letih skupaj z ženo tako privarčevana sredstva namenila izboljšanju življenjskega standarda, pa naj bodo to potovanja, izobraževanja ali pa aktivno druženje z vnuki. Takrat bo moja renta še kako dobrodošla!" Moja renta Pospešek rentam! "Pri odločitvi za izplačilo v obliki dosmrtne rente je pomembna višina privarčevanih sredstev. Ob nižjih mesečnih vplačilih pomembno vlogo igra obdobje varčevanja. Večina zavarovancev se odloči za rento z garantirano dobo izplačevanja, kar je vsekakor smiselna izbira!" Do konca preteklega leta se je za izplačevanje doživljenjske pokojninske rente pri Moji naložbi odločilo 200 zavarovancev. Številka ni nizka. Zavarovanci so namreč morali izpolniti kar tri pogoje hkrati: upokojitev, starost vsaj 58 let in vključenost v zavarovanje vsaj deset let. Predvsem slednja pogoja sta v praksi pogosto pomenila oviro. Z novim letom je začel veljati novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki za uveljavljanje pravice do dodatne starostne pokojnine kot edini pogoj uvaja upokojitev. Sprememba je logična in dobrodošla Kmalu se bo večina upokojencev upokojevala starejših od 58 let (moški v povprečju že sedaj), obdobje vključenosti v zavarovanje pa za samo porabo rente sploh ni pomembno. Omenjena sprememba zakonodaje je že pospešila rast števila upokojencev, ki prejemajo dve pokojnini: redno pokojnino in dodatno pokojninsko rento. mag. Uroš Ornik, izvršilni direktor uprave Moje naložbe pokojninske družbe d.d. Pri odločitvi za izplačilo v obliki dosmrtne rente je pomembna višina privarčevanih sredstev. Ob nižjih mesečnih vplačilih pomembno vlogo igra obdobje varčevanja. Nekaterim teče že 13. leto! Večini zavarovancev varčevalne premije v pomembnem delu, pogosto pa kar v celoti, plačujejo delodajalci. Zaostreni gospodarski situaciji navkljub ni bilo veliko primerov, ko bi delodajalci prenehali plačevati premije. V okviru iskanja možnosti za nujno znižanje stroškov so sicer marsikje začasno znižali prispevek za pokojninsko varčevanje, vendar ga niso ukinili. Marsikateri zavarovanec tako šteje že 13 let vključenosti v varčevanje. Ob stalnih vplačilih raste tudi znesek privarčevanih sredstev; posledično bodo dodatne pokojnine v pokoju višje. V povprečju privarčevanih 8.000 evrov Skoraj 250 zavarovancev, ki prejemajo dodatno pokojninsko rento pri Moji naložbi, je v času varčevanja privarčevalo v povprečju 8.000 evrov. Na marsikaterem osebnem računu se je v trinajstih letih zbralo tudi 25.000 evrov – v teh primerih mesečna renta presega tudi 100 evrov. Za rento so se odločili tudi tisti posamezniki, ki so v desetih letih na svojih osebnih varčevalnih računih zbrali 3.000 evrov. Tudi »le« 15 evrov mesečnega dodatka ali morda 180 evrov letnega dodatka ob nizkih pokojninah zelo prav pride. Še zlasti če je ta dodatek stalen. Večina zavarovancev se odloči za rento z garantirano dobo izplačevanja. Takšna renta se izplačuje, dokler je zavarovana oseba živa, vendar najmanj garantirano število let. Po smrti zavarovanca pred iztekom garantiranega števila let do izteka tega obdobja rento prejema upravičenec, ki ga imenuje zavarovanec. Če pa zavarovanec živi dlje od garantiranega obdobja izplačevanja, rento prejema še naprej, do konca svojega življenja. Vsekakor smiselna izbira! Oglejte si informativni izračun Na spletni strani www.moja-nalozba.si se lahko poigrate s številkami v informativnem izračunu. Uporaba predpostavk je nujna, ključnih niti ne moremo dovolj zanesljivo predvideti. Izračuni temeljijo na trenutno veljavnih pogojih, renta pa se bo izračunala po pogojih, ki bodo veljali ob upokojitvi. Omejitev velja tudi za zbrana sredstva - če se bo zavarovanec upokojil šele čez deset let, bo tudi znesek privarčevanih sredstev ustrezno višji - zato v teh primerih sklepanje o višini rente ob trenutno privarčevanih sredstvih tudi ni primerno. Moja renta Renta brez garantiranega obdobja izplačevanja Pričakovana življenjska doba Izračun višine rente Upokojitev Doživljenjsko izplačilo Doživljenjsko izplačilo Vrste pokojninskih rent Dosmrtna renta z garantiranim obdobjem izplačevanja Pričakovana življenjska doba Izračun višine rente Upokojitev Garantirana doba Doživljenjsko izplačilo Doživljenjsko izplačilo Renta upravičencu Renta brez garantiranega obdobja izplačevanja Naraščajoča renta Naraščajoča renta z garantirano dobo odplačevanja ente ine r + Pričakovana življenjska doba iš Upokojitev - v čun Izra Doživljenjsko izplačilo Doživljenjsko izplačilo Renta upravičencu Upokojitev - čun Izra Izračun višine rente Doživljenjsko izplačilo Doživljenjsko izplačilo Renta z garantirano dobo izplačevanja Zavarovanci Moje naložbe lahko izbirajo med garantiranim obdobjem izplačevanja 10 ali 15 let. Naraščajoča renta brez garantirane dobe odplačevanja nte e re višin se izplačuje do izteka življenja posameznika, ne glede na pričakovano življenjsko dobo. Ta renta je med ponujenimi rentami najvišja in se ne deduje. se izplačuje, dokler je zavarovana oseba živa, vendar najmanj garantirano število let. Ob smrti zavarovanca pred iztekom garantiranega števila let do izteka tega obdobja rento prejema upravičenec, ki ga imenuje zavarovanec. Če zavarovanec živi dlje od garantiranega obdobja izplačevanja, rento prejema še naprej, do konca svojega življenja. Garantirana doba Upokojitev Vse vrste rent iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja so doživljenjske, prejemali naj bi jih poleg pokojnine iz obveznega zavarovanja (mesečno) in si tako z višjo skupno pokojnino izboljšali življenjski standard v pokoju. Zavarovanci pri Moji naložbi lahko izbirajo med naslednjimi tipi rent: renta brez garantiranega obdobja izplačevanja, renta z garantiranim obdobjem izplačevanja, naraščajoča renta, z ali brez garantirane dobe izplačevanja. + Pričakovana življenjska doba Pričakovana življenjska doba Naraščajoča renta se razlikuje po tem, da je sprva nekoliko nižja, a s časom narašča. Naraščajoča renta se lahko sklene z garantiranim obdobjem izplačevanja ali brez njega (spodnja shema). Primerna je za tiste, ki v kasnejši starosti potrebujejo več. Dobro je vedeti Kaj prinaša nova pokojninska Ob spremembi zakonodaje naj uvodoma omenimo, da do uskladitve pokojninskih načrtov z ZPIZ-2 veljajo določbe, ki so zapisane v pokojninskih načrtih, razen prehodnih določb, ki urejajo spremembe pogodb o oblikovanju in financiranju pokojninskih načrtov ter pravice do izplačila odkupne vrednosti. ZPIZ-1 ZPIZ-2 • veljajo pokojninski načrti, ki so bili potrjeni na podlagi ZPIZ-1 • veljajo pokojninski načrti, ki so bili potrjeni na podlagi ZPIZ-1, do uskladitve z ZPIZ-2 • veljajo prehodne določbe (417. člen) glede enkratnega izplačila sredstev Dodatno zavarovanje Dodatno zavarovanje, kakor je po novem poimenovano prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, je urejeno v dvanajstem delu zakona, v členih od 214 do 377. mag. Mojca Gornjak, pooblaščenka uprave Moje naložbe pokojninske družbe d.d. S prvim januarjem letos je pričela veljati nova pokojninska reforma oziroma zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2). ZPIZ-2 prinaša kar nekaj novosti tudi na področju dodatnega zavarovanja, ki so vredne, da jih podrobneje predstavimo. Dodatno zavarovanje predstavlja zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih varčevalcev in zavarovancev (člani) z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, določenih s pokojninskim načrtom ali ZPIZ-2, zagotovi pravica do dodatne pokojnine ali druge, v ZPIZ-2 določene pravice. Delitev dodatnega zavarovanja Dodatno zavarovanje (kot tudi po starem zakonu) se deli na: • kolektivno zavarovanje, v katero se vključijo posamezniki preko svojega delodajalca, ki delno ali v celoti financira pokojninski načrt v breme lastnih sredstev. Vanj se lahko vključijo tudi zavarovanci, ki opravljajo pridobitno ali drugo samostojno dejavnost; • individualno zavarovanje, v katero se vključi samostojno vsak posameznik, ki v celoti z lastnimi sredstvi financira vplačila premij. ZPIZ-1 ZPIZ-2 • kolektivno zavarovanje • kolektivno zavarovanje • vključeni tudi tisti, ki opravljajo pridobitno ali drugo samostojno dejavnost • individualno zavarovanje • individualno zavarovanje Pravice na podlagi dodatnega zavarovanja Pravice, ki jih člani pridobijo na podlagi ZPIZ-2, so: • prejemki v obliki dodatne pokojnine, ki se lahko izplačujejo pri zavarovalnicah ali pokojninskih družbah, ki imajo odobren pokojninski načrt, in so lahko mesečni, trimesečni, polletni ali letni. Pogoj za pridobitev pravice je starost najmanj 53 let ter upokojitev; • odkupna vrednost premoženja se izvede z izstopom iz zavarovanja, če je član že upokojen in ima na računu manj kot 5000 evrov. Član individualnega zavarovanja lahko ob izstopu kadarkoli zahteva izpla- Dobro je vedeti zakonodaja (Zpiz-2) čilo odkupne vrednosti. V primeru smrti člana zavarovanje preneha z izplačilom odkupne vrednosti upravičencu ali dedičem. Obveščanje članov Upravljavec mora po stanju na dan 31. 12. vsako leto najkasneje do 31. 1. izdati potrdilo o stanju na osebnem računu ter navesti podatek o vplačilih v pokojninski sklad. Hkrati podobno potrdilo izda delodajalcem. Potrdilo se izda v pisni ali elektronski obliki. ZPIZ-1 ZPIZ-2 • dodatna pokojninska renta: - starost najmanj 58 let - 10 let zavarovanja in - upokojitev • dodatna pokojnina: - starost najmanj 53 let - upokojitev • prehodna določba: ne glede na določbe ZPIZ-1 možna renta od 1. julija 2013 dalje • dvig individualnih sredstev (vplačila posameznika): - kadarkoli • dvig individualnih sredstev (vplačila posameznika): - kadarkoli Upravljavec mora za vsak pokojninski sklad sestaviti letno poročilo sklada, ki ga revidira revizor, povzetek letnega poročila pa objaviti na spletni strani. • dvig kolektivnih sredstev (vplačila delodajalca): - najmanj 10 let zavarovanja (izstop iz zavarovanja) • dvig kolektivnih sredstev (vplačila delodajalca) - vplačila do 31. decembra 2012 (kadarkoli po preteku najmanj 10 let zavarovanja) - vplačila po 1. januarju 2013 ob upokojitvi Pokojninski sklad ima odbor pokojninskega sklada, ki je sestavljen iz treh predstavnikov članov sklada ter dveh predstavnikov delodajalcev. Vzpostavitev dodatnega zavarovanja Postopek uveljavitve kolektivnega zavarovanja se spreminja. Za pristop h kolektivnemu zavarovanju je treba pogodbeno urediti razmerja med reprezentativnim sindikatom (ali svetom delavcev ali predstavnikom zaposlenih na zboru delavcev) in delodajalcem v pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta. Delodajalec lahko financira več pokojninskih načrtov, vanj pa vključi vse zaposlene razen tistih, ki s pisno izjavo zahtevajo, da se jih ne vključi v pokojninski načrt. Minimalna premija za delodajalca znaša 240 evrov na leto. ZPIZ-1 ZPIZ-2 • pogodba o oblikovanju (med • pogodba o oblikovanju (med delodajalcem in predstavnikom delodajalcem in predstavnikom zaposlenih) zaposlenih) • pogodba o ﬁnanciranju (med delodajalcem in upravljavcem) • pogodba o ﬁnanciranju (med delodajalcem in upravljavcem) • vključeni le tisti zaposleni, ki so • avtomatsko vključeni vsi za podpisali pristopno izjavo posleni razen tistih, ki podpišejo izjavo o nevključitvi • vključitev v sklad z zajamčeno donosnostjo • avtomatska vključitev v sklad življenjskega cikla, razen če se član drugače odloči • minimalna premija 18,17 € mesečno ali 218,04 € letno • minimalna premija 240 € letno ali 20 € mesečno • roki za vplačilo premij nedoločeni • roki za vplačilo premij določeni v pogodbi o oblikovanju; zamuda plačila pomeni obveznost izvajalca, da pozove k plačilu in obvesti predstavnika zaposlenih Upravljavec mora najkasneje do 15. junija omogočiti dostop do povzetka letnega poročila pokojninskega sklada za preteklo leto. Hkrati izvajalec tudi obvesti člane o morebitnih spremembah pravil upravljanja ter spremembah pokojninskega načrta. Provizije in stroški pokojninskega sklada ZPIZ-1 ZPIZ-2 • vstopni stroški: do 6 % (v prvih • vstopni stroški: do 3 % treh letih do 9 %) • izstopni stroški: do 1 % • izstopni stroški: do 1 % • pri prenosu sredstev največ 15 €, ki se plačajo posebej • letna provizija za upravljanje: • letna provizija za upravljanje: do 1,50 % povprečne čiste letne do 1,00 % povprečne čiste letne vrednosti pokojninskega sklada vrednosti pokojninskega sklada • drugi stroški upravljanja pokojninskega sklada • stroški skrbniških storitev banke • stroški skrbniških storitev banke skrbnice skrbnice Prehodno obdobje Do uveljavitve sprememb pokojninskih načrtov po ZPIZ-2 v dveh letih (to je do konca leta 2014) ostanejo pogodbe o oblikovanju in financiranju pokojninskih načrtov v veljavi. Vendar morajo biti vse spremembe pogodb v skladu z ZPIZ-2. V šestih mesecih po uskladitvi pokojninskih načrtov z ZPIZ-2 se ustrezno uskladijo tudi pogodbe. Do uskladitve pokojninskih načrtov se tudi po 1. 1. uporabljajo določbe pokojninskih načrtov, razen pravice do enkratnega izplačila odkupnih sredstev po 417. členu ZPIZ-2. Člani obdržijo pravico do izplačila sredstev v višini odkupne vrednosti, ki jih je financiral delodajalec. To velja za premije, ki so bile vplačane do 31. 12. 2012, in sredstva, ki jih je imel član na računu. Z drugimi besedami to pomeni, da bo lahko član pravico do enkratnega dviga sredstev, ki jih je delodajalec plačeval do 31. 12. 2012, kadarkoli izkoristil. Sredstva, ki bodo vplačana od 1. 1. 2013 dalje, pa bodo namenjena dodatni pokojnini. Upokojenci, ki so se upokojili do 31. 12. 2012 in še nimajo desetletnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, bodo lahko do dodatne rente ali enkratnega izplačila sredstev prišli po 1. 7. 2013. ZPIZ-2 namreč v prehodnih določbah ukinja pogoje iz ZPIZ-1 (najmanj deset let zavarovanja). Na kratko Vabilo na srečanje Moje naložbe Tako kot vsa pretekla leta tudi letos v Moji naložbi pripravljamo redna letna srečanja z zavarovanci, predstavniki delodajalcev in sindikatov oziroma svetov delavcev. Na srečanju bomo podrobno predstavili poslovanje v letu 2013, spremembe na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih je prinesel novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), in možnosti izbire doživljenjskih pokojninskih rent. Srečanja bodo v naslednjih terminih in lokacijah: • 23. 4. 2013 ob 13. uri, RGZ Celje, Ljubljanska 14, Celje • 9. 4. 2013 ob 13. uri, Zavarovalnica Maribor d.d., Cankarjeva ulica 3, Maribor • 25. 4. 2013 ob 13. uri, Impol, Partizanska 38, Slovenska Bistrica • 10. 4. 2013 ob 13. uri, Fiposor d.o.o., Kerenčičev trg 5 a, Ormož Predstavitvene teme bodo predstavniki Moje naložbe predstavili tudi pri posameznih delodajalcih v okviru organiziranih informacijskih pisarn oziroma na sindikalnih sestankih in svetih delavcev. • 11. 4. 2013 ob 13. uri, OOZ Nova Gorica, Ulica Gradnikove brigade 6, Nova Gorica S strani Moje naložbe bomo posamezne teme predstavili in odgovorili na vprašanja udeležencev srečanja: • 16. 4. 2013 ob 13. uri, Zavarovalnica Maribor, Dunajska cesta 8, Ljubljana predsednik uprave Lojze Grobelnik član uprave dr. Igor Pšunder • 17. 4. 2013 ob 13. uri, Zavarovalnica Maribor, Francetova cesta 7, Slovenj Gradec pooblaščenka uprave mag. Mojca Gornjak izvršilni direktor uprave mag. Uroš Ornik www.moja-nalozba.si • 18. 4. 2013 ob 13. uri, Zavarovalnica Maribor, Zwittrova ulica 1, Novo mesto Na kratko Kako podati zahtevo za pričetek izplačevanja dodatne pokojninske rente Zahtevek za uveljavitev pravice do dodatne pokojninske rente mora biti podan v pisni obliki. Poleg osebnih podatkov je z namenom identifikacije in ugotavljanja upravičenosti do odmere in izplačevanja dodatne starostne pokojnine treba pisni vlogi priložiti: • zavarovalno polico (original) ali izjavo o izgubi police, • fotokopijo potrdila o upokojitvi pri obveznem pokojninskem zavarovanju, • fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta, • fotokopijo dokumenta z razvidno številko transakcijskega računa za nakazovanje, • dokazilo o izpolnjevanju pogojev vključenosti v zavarovanje pri drugem izvajalcu, izdano s strani drugega izvajalca (če je bil zavarovanec v zavarovanje predhodno vključen pri drugem izvajalcu). Postopek uveljavljanja pravice do dodatne starostne pokojnine Ob upokojitvi pridobi zavarovanec informacije o možnostih uveljavljanja pravic. Odločitev je treba skrbno pretehtati. Pri Moji naložbi prejme: • splošne pogoje dodatnega pokojninskega rentnega zavarovanja in druge informacije , Slovarček izrazov Dodatna pokojnina Pravica iz dodatnega zavarovanja, ki se izplačuje v obliki pokojninske rente. Doživljenjska renta Dodatna pokojninska renta se zavarovani osebi izplačuje do njene smrti. Pričakovana življenjska doba pomembno vpliva na izračun višine rente. Garantirana doba izplačevanja Garantirano obdobje izplačevanja pomeni, da se renta zavarovancu izplačuje do konca njegovega življenja, vendar najmanj garantirano število let. V primeru smrti zavarovane osebe pred iztekom garantiranega obdobja (na primer 15 let) do izteka tega obdobja rento prejema upravičenec, ki ga imenuje zavarovana oseba. Če zavarovana oseba živi dlje od garantiranega obdobja izplačevanja (več kot 15 let), rento prejema še naprej - do konca svojega življenja. Zavarovana oseba in upravičenec Zavarovana oseba ali zavarovanec je fizična oseba, ki je član PDPZ in izpolni pogoje, določene s kolektivnim ali individualnim pokojninskim načrtom, ter od katere življenja ali smrti je odvisno izplačevanje dodatne pokojninske rente. Upravičenec je oseba, v korist katere se dogovori zavarovanje po smrti zavarovanca (pomembno pri rentah z garantirano dobo izplačevanja). • informativni izračun razpoložljivih in želenih tipov rent. Valorizacija rent Z zahtevo za uveljavitev pravic iz naslova dodatne pokojninske rente zavarovana oseba pooblasti Mojo naložbo, da zbrana sredstva na osebnem varčevalnem računu prenese na račun kritnega sklada, oblikovanega za izplačilo dodatnih pokojninskih rent. Rente se po pokojninskih načrtih Moje naložbe, ob pogojih, ki to omogočajo, letno valorizirajo. Zgornjo mejo letne valorizacije določa rast povprečnih plač v Republiki Sloveniji. Moja naložba ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za pričetek izplačevanja dodatne pokojninske rente. Določi rok za prenos sredstev, pričetek izplačevanja rente, ugotovi natančno višino privarčevanih sredstev in natančno višino dodatne pokojninske rente. Obdavčenje rent Kot začetek zavarovanja se šteje 24. ura tistega dne, ko je izveden prenos sredstev. Prvo izplačilo dodatne pokojninske rente se izvede naslednji mesec po prenosu sredstev na račun kritnega sklada, oblikovanega za izplačevanje dodatnih pokojninskih rent. Pokojninska renta se izplačuje za tekoči mesec, do 10. delovnega dne v mesecu. Ob izplačilu rente se obračuna akontacija dohodnine (25 %), če izplačilo presega 160 EUR. V davčno osnovo se všteva le 50 % odmerjene višine rente (drugih 50 % je iz obdavčitve izvzetih). Zavarovana oseba se lahko odloči, da se ji ob izplačilu obračunava akontacija dohodnine po znižani stopnji (16 %), o čemer mora obvestiti davčni organ. Izplačevanje rent Renta je periodično plačilo. Izplačuje se lahko v obliki mesečne, četrtletne, polletne ali letne rente.