povezavi - OŠ Komandanta Staneta Dragatuš
GRM NOVO MESTO – CENTER BIOTEHNIKE IN TURIZMA VIŠJA STROKOVNA ŠOLA DIPLOMSKA NALOGA BARBARA REBERNIK GRM NOVO MESTO – CENTER BIOTEHNIKE IN TURIZMA VIŠJA STROKOVNA ŠOLA NARAVOVARSTVO DOPLOMSKA NALOGA MODELNI NAČRT UČNIH VRTOV V OSNOVNIH ŠOLAH NA DOLENJSKEM Mentor: dr. Jože Podgoršek Somentorica: Angelca Hrovat Novo mesto, maj 2014 BARBARA REBERNIK IZJAVA AVTORJA Študentka Barbara Rebernik, rojena 9. decembra 1991, izjavljam, da sem avtorica te diplomske naloge, ki sem jo napisala pod mentorstvom dr. Joţeta Podgorška in somentorstvom gospe Angelce Hrovat. Nalogo je lektorirala gospa Valerija Tertinek, profesorica slovenskega jezika. V Novem mestu, 20. maja 2014 Podpis: ……………………………. Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 ZAHVALA Zahvaliti se ţelim vsem, ki so mi pomagali pri tej nalogi. Vsem, ki so podpirali ter spodbujali moje odločitve in delo ter vsem tistim, ki so z mano aktivno in širokosrčno sodelovali. To je aktiv učiteljev in drugih delavcev na zavodu GRM Novo mesto – centru biotehnike in turizma z direktorjem zavoda na čelu, ki mi je omogočil uporabo šolskega vozila za obiskovanje osnovnih šol, učitelji in drugi delavci na osnovnih šolah v Dragatušu in v Trebnjem z ravnateljema na čelu, ki prav tako podpirata moje delo. Vsekakor pa zahvala tudi moji oţji in širši druţini, ki je bila z mano potrpeţljiva in mi omogočila nemoteno izobraţevanje ter me tekom šolanja podpirala. I Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 KAZALO VSEBINE 1 1.1 1.2 1.3 2 2.1 2.1.1 2.1.2 2.1.3 2.2 2.2.1 2.2.2 2.2.3 3 3.1 3.1.1 3.1.2 3.1.3 3.1.4 3.1.5 3.1.6 3.2 3.2.1 3.2.2 3.2.3 3.2.4 3.2.5 3.2.6 4 4.1 4.1.1 4.1.2 4.1.3 UVOD ................................................................................................... 1 CILJ NALOGE ..................................................................................... 1 NAMEN NALOGE .............................................................................. 1 DELOVNA HIPOTEZA ....................................................................... 1 PREGLED LITERATURE ................................................................ 1 ŠOLSKI VRTOVI NA SLOVENSKEM .............................................. 2 Šolski vrtovi nekoč in danes ...................................................... 2 Poskusi in dobre prakse obujanja šolskih vrtov ..................... 2 Možnosti vzpostavitve šolskih vrtov na Dolenjskem .............. 3 OKOLJU IN ČLOVEKU PRIJAZNI NAČINI PRIDELAVE HRANE: ................................................................................................ 3 Ekološki način pridelave ........................................................... 5 Biološko dinamični način pridelave ......................................... 5 Permakulturni način pridelave................................................. 6 METODA DELA................................................................................. 6 OSNOVNA ŠOLA TREBNJE ............................................................. 7 Načrt visoke permakulturne grede .......................................... 7 Setveni načrt ............................................................................... 7 Postavitev visoke permakulturne grede ................................... 8 Rast .............................................................................................. 9 Škodljivci................................................................................... 10 Kolobar ..................................................................................... 10 OSNOVNA ŠOLA DRAGATUŠ ....................................................... 13 Načrt zelenjavnega vrta ........................................................... 13 Setveni načrt ............................................................................. 13 Izdelava vrta ............................................................................. 13 Rast ............................................................................................ 13 Škodljivci................................................................................... 14 Kolobar ..................................................................................... 14 MOJE DELO IN REZULTATI....................................................... 16 UČNI VRT NA OSNOVNI ŠOLI TREBNJE .................................... 16 Drugi elementi učnega vrta ..................................................... 22 Potrebno orodje in pripomočki za oskrbovanje vrta ........... 23 Okvirni investicijski načrt ....................................................... 23 II Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 4.1.4 Rezultati opazovanj in zbiranja informacij s strani zaposlenih na šoli ...................................................................... 23 4.2 UČNI VRT NA OSNOVNI ŠOLI DRAGATUŠ ............................... 24 4.2.1 Drugi elementi učnega vrta ..................................................... 27 4.2.2 Potrebno orodje in pripomočki za oskrbovanje vrta ........... 28 4.2.3 Okvirni investicijski načrt ....................................................... 28 4.2.4 Rezultati opazovanj in zbiranja informacij s strani zaposlenih na šoli ...................................................................... 28 4.3 MODELNI NAČRT UČNIH VRTOV V OSNOVNIH ŠOLAH NA DOLENJSKEM .................................................................................. 29 4.3.1 Drugi elementi učnega vrta ..................................................... 31 4.3.2 Potrebno orodje in pripomočki za oskrbovanje vrta ........... 32 4.3.3 Okvirni investicijski načrt ....................................................... 32 5 SKLEPNE UGOTOVITVE ............................................................. 34 PRILOGE............................................................................................................ A PRILOGA 1: ........................................................................................................ A PRILOGA 2.......................................................................................................... B PRILOGA 3........................................................................................................... E PRILOGA 4........................................................................................................... F PRILOGA 5.......................................................................................................... G PRILOGA 6.......................................................................................................... H PRILOGA 7..........................................................................................................M PRILOGA 8..........................................................................................................M PRILOGA 9.......................................................................................................... N PRILOGA 10........................................................................................................ Q III Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 KAZALO TABEL Tabela 1: Legenda petletnega kolobarja Trebnje ..................................................................... 11 Tabela 2: Petletni kolobar za visoko gredo - 1., 2. in 3. leto .................................................... 11 Tabela 3: Petletni kolobar za visoko gredo - 4. in 5. leto ......................................................... 12 Tabela 4: Petletni kolobar na kupu zemlje ............................................................................... 12 Tabela 5: Petletni kolobar na kupu gnoja ................................................................................. 12 Tabela 6: Prvo leto kolobarja na vrtu - 2013 ............................................................................ 14 Tabela 7: Drugo leto kolobarja na vrtu in sprememba lokacije vrta - 2014 ............................. 15 Tabela 8: Tretje leto kolobarja na vrtu - 2015 .......................................................................... 15 Tabela 9: Četrto leto kolobarja na vrtu - 2016 ......................................................................... 15 Tabela 10: Okvirni investicijski načrt ...................................................................................... 33 KAZALO SLIK Slika 1: Ugodni in neugodni sosedi na vrtu ................................................................................ 4 Slika 2: Legenda in postopek izdelave visoke permakulturne grede........................................ 16 Slika 3: Skica visoke grede ....................................................................................................... 16 Slika 4: Celotni vrt z legendo ................................................................................................... 17 Slika 5: Šola Trebnje z vrtom in okolico .................................................................................. 18 Slika 6: Desno polkroţen ţe obstoječ zelenjavni vrt ................................................................ 18 Slika 7: Delo na ţe obstoječem zeliščnem vrtu ovalne oblike ................................................. 19 Slika 8: Izkopavanje leţišča predhodno s količki zarisane permakulturne visoke grede ......... 19 Slika 9: Nalaganje različno debelih vej .................................................................................... 19 Slika 10: Prva plast; travna ruša, s travo obrnjeno navzdol ..................................................... 20 Slika 11: Druga plast - plast gnoja............................................................................................ 20 Slika 12: Tretja plast - plast zemlje .......................................................................................... 20 Slika 13: Četrta plast; plast gnoja ............................................................................................. 21 Slika 14: Zadnja plast; plast zemlje .......................................................................................... 21 Slika 15: Škropljenje grede s pripravkom po Mariji Thun ....................................................... 21 Slika 16: Prekrivanje s slamo in oblaganje s kamenjem .......................................................... 22 Slika 17: Obstoječi nasad jagodičevja ...................................................................................... 22 Slika 18: Razstava o izdelavi visoke grede in o celotnem vrtu ................................................ 24 Slika 19: Informativni načrt vrta iz šole za izdelavo podrobnejšega načrta za vrt ................... 24 Slika 20: Načrt zelenjavnega vrta ............................................................................................. 25 Slika 21: Model vrta in celotna zasaditev v letu 2013 .............................................................. 26 Slika 22: Model vrta s šolo z nepopolno zasaditvijo v letu 2013 ............................................. 26 Slika 23: Zelenjavni vrt ............................................................................................................ 27 IV Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 POVZETEK Tema, za katero sem se odločila, vsebuje dva projekta, ki se izvajata na osnovnih šolah Trebnje ter Dragatuš. Na začetku naloge se nahajajo splošne informacije o vrtnarjenju na šolah v preteklosti, danes ter različne tehnike naravi prijaznega vrtnarjenja. Temu sledijo opisi dela na šolah. V nalogi so po šolah ločeno vključena gradiva, ki sem jih pripravila in zbrala tekom leta. To so fotografije, tabele, skice in drugo. Pri poglavju metode dela sem opisala moje delo in aktivnost obeh šol ter kako se je to delo izkazalo ob koncu leta. Pri poglavju moje delo in rezultati pa sem vstavila fotografije, skice ter načrte, ki sem jih pripravila sama, z izjemo fotografije načrta šole in lokacije predvidenega vrta v Dragatušu, katero mi je poslala mentorica vrta. V istem poglavju je sestavljen še modelni načrt učnega vrta, ki bi bil uporaben na katerikoli šoli, ki si to ţeli. Na koncu so navedene še sklepne ugotovitve o nalogi ter literatura, viri in priloge. KLJUČNE BESEDE Učni vrt Naravi prijazna pridelava Načrtovanje Kolobarjenje Investicija V Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 SUMMARY The topic that I chose consists of two projects; one at primary school Trebnje and the other at primary school Dragatuš. At the beginning there is general information on gardening in schools in the past, at present and various environmentally friendly gardening techniques. This is followed by the description of work in schools. Materials that I prepared such as photos, charts, drawings etc. are also included in my work. In the part about the methods of work I described my work and the activities at both schools; I also depicted how everything turned out at the end of the school year. In the part my work and results I inserted photos, sketches and maps that I prepared myself with the exception of the school map and the location of the supposed garden in Dragatuš. In the same part there is a learning garden model which could be useful for any school. At the end there are final findings about my work, references, sources and attachments. KEY WORDS Learning garden Environmentally friendly production Planning Crop rotation Investment VI Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 1 UVOD Vrtovi so se po slovenskih šolah in vrtcih ob prepovedi uporabe nepreverjene hrane v šolskih kuhinjah v veliki večini institucij opustili ter šli v začasno pozabo. Ljudje predvsem v mestih izgubljajo stik s pridelavo hrane in z naravo. Upadla je tudi samooskrba, zato je pomembno da otrokom privzgojimo pridelavo zdrave domače hrane. 1.1 CILJ NALOGE Cilji naloge so: Vzpostaviti stik in obiskati ciljne ustanove, kjer je interes za postavitev vrta brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev (ekovrta) Narediti načrt vrta za posamezno šolo ali vrtec Narediti zasaditveni/setveni načrt za posamezni vrt Narediti modelni načrt šolskega učnega vrta 1.2 NAMEN NALOGE Vzpostavitev in ohranitev vrtov na osnovnih šolah in vrtcih ter sočasno oblikovanje čuta šolskih in predšolskih otrok za obdelovanje zemlje ter za hrano pridelano na lokalnem okolju. 1.3 DELOVNA HIPOTEZA Na predvidenem območju mi bo uspelo realizirati zastavljene cilje naloge na dveh osnovnih šolah, ki so se bile pripravljene vključiti v projekt. Za vzpostavitev šolskega vrta je potrebno aktivno delo mentorja in vseh delavcev šole ter tudi pomoč s strani zunanjih partnerjev (zavod Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, starši, druge ustanove, posamezniki in podjetja, društva…). Modelni načrt bo koristen pripomoček za šole, ki se odločajo za vrt. 2 PREGLED LITERATURE V poglavju Pregled literature si bomo pogledali nekaj literature o šolskih vrtovih na slovenskem, v preteklosti in danes, obujanje teh vrtov ter moţnosti za to na Dolenjskem. 1 Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 2.1 ŠOLSKI VRTOVI NA SLOVENSKEM V Sloveniji se je aktivirala samooskrba s hrano v šolah in skupaj s tem tudi obujanje šolskih vrtov. Gre za program Šolski ekovrt, katerega nosilec je v povezavi z Evropsko Unijo Inštitut za trajnostni razvoj (www.solskiekovrt.si, 3.12.2013). 2.1.1 Šolski vrtovi nekoč in danes Doma pridelana hrana je bila pred nekaj desetletji poglavitni vir prehrane na našem ozemlju, posebno na podeţelju, ki je takrat obvladovalo večino slovenskega prostora. 19. avgusta leta 1926 je bil v časopisu Učiteljski tovariš (glej Priloga 1) objavljen članek, ki pravi, da so takrat bili vrtovi obvezni del osnovnošolskega izobraţevanja. Pri učenju je bil poudarek na spoštovanju narave in znanju obdelovanja zemlje, ki so ga bili učitelji dolţni zagotoviti mladini, da si je ta potem znala sama pridelati svojo hrano. Druţba je bila torej naravnana tako, da je od šole pričakovala, da se otroci ravnanja z naravo, spoštovanja le te in obdelovanja zemlje naučijo tudi tam. To znanje je otrokom, ko so odrasli, pomenil vir preţivetja, zato mora šolstvo poskrbeti, da ga tudi dobijo. Da je izobraţevanje kvalitetno, izkustveno in da zagotavlja vse oblike potrebnega znanja. Danes se vrtovi ponovno obujajo. Ker je hrana draga in večinoma uvoţena, je Slovenija aktivirala več samooskrbe s hrano, na kar kaţejo tudi spremembe v šolah. S švicarsko finančno podporo se je leta 2011 speljal dobro leto trajajoč projekt »Šolski ekovrt«. Ko se je ta končal, pišejo na svoji spletni strani, da je bilo zanimanje za ekovrtove s strani šol in vrtcev veliko. Prav tako tudi potreba po šolskih vrtovih. Zato so se na Inštitutu za trajnostni razvoj (ITR) odločili in oblikovali program. Potrebovali so denar, da dejavnosti v okviru projekta lahko tečejo, zato so poiskali donatorje, ki to zagotavljajo (www.solskiekovrt.si, 3.12.2013). Program Šolski ekovrt je trenutno na območju Republike Slovenije najbolj aktualen in razširjen ter razvijajoč se na področju šolskih vrtov. ITR dejavnosti v tem programu povezuje z evropskimi projekti na področju ekološkega kmetijstva, kot je na primer »Mind the CAP« (www.solskiekovrt.si/index.php/aktualno, 8.5.2014). 2.1.2 Poskusi in dobre prakse obujanja šolskih vrtov Primer dobre prakse pri obujanju šolskih vrtov je predvsem vseslovenski trajnostni program Šolski ekovrt, omenjen v prejšnjem odstavku. Program koordinira Inštitut za trajnostni razvoj (ITR), ki članom nudi strokovno podporo pri snovanju in izvajanju ekovrta ter tudi pri vrtnarjenju, pri vključitvi vrta v učno rabo ter pri izobraţevanju mentorjev in mentoric vrtov (www.solskiekovrt.si, 8.5.2014). Na spletni strani projekta Slovenija zniţuje CO2, s katerim se povezuje program Šolski ekovrt, se nahaja podatek, da se je v program Šolski ekovrt vključilo ţe 155 osnovnih šol, dijaških domov in vrtcev (www.slovenijaco2.si/co2/index.php/dobre-prakse/ekoloko-kmetovanje/olski-ekovrtovi.html, 3.12.2013). 2 Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 2.1.3 Možnosti vzpostavitve šolskih vrtov na Dolenjskem Večina šol na Dolenjskem ima prostor, ki ima za vrt potencialne lastnosti, saj večino dolenjskega prostora obvladuje kmetijska krajina in ima načeloma vsaka šola okoli objekta še nekaj travnatih površin, ki sluţijo za različne namene. Od rekreacije in sprostitve otrok čez leto ali pozimi ali pa sluţijo za okrasne površine. Tako da so prostorske moţnosti skoraj vsepovsod načeloma zagotovljene. Za vzpostavitev vrta na posamezni šoli je v večini vprašanje le interes učiteljev in ravnateljev za dodatno delo na tem področju. Teţava se pojavi na področju plačila dela, ki ga učitelji in drugi zaposleni opravijo na vrtu. To delo s strani ministrstva namreč še ni ovrednoteno in zato v ta namen tudi ni dodeljenega denarja. Seveda pa je delo učiteljev na tem področju neprecenljivo, saj otrokom vlivajo znanje in spoštovanje do narave in hrane, s katero imajo vsakodnevni stik in ki jo bodo vselej potrebovali. Če pa si bodo morali hrano pridelati sami, pa bodo lahko na ta način prehransko suvereni in zdravi. 2.2 OKOLJU IN ČLOVEKU PRIJAZNI NAČINI PRIDELAVE HRANE: Poglejmo si tri okolju in človeku prijazne načine pridelave hrane. To so ekološki, biološko dinamični in permakulturni način. Najprej si bomo pa pogledali še naslednjo sliko (glej Slika 1). Na njej vidimo tabelo ugodnih in neugodnih sosedov na vrtu. Na podlagi te tabele sem v nalogi načrtovala izbiro rastlin za kolobarjenje. Koreninski sistem vsake rastline v tla sprošča snovi s katerimi raztaplja hranila, ki jih potrebuje za rast. Ugodni sosedi na vrtu so torej tiste rastline, katerih izločene snovi omogočajo boljšo rast sosednje rastline. To pomeni boljši razvoj korenin in posledično tudi nadzemnega dela rastline. Koreninski sistem ugodnih sosedov je tako lahko prepleten. Neugodni sosedi torej v tla izločajo snovi, ki zavirajo rast sosednje rastline, s čimer šibi njen koreninski sistem in s tem celotno rastlino. Nevtralni sosedi so rastline, ki na sosednjo rastlino nimajo posebnega spodbudnega ali zaviralnega vpliva. 3 Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 Slika 1: Ugodni in neugodni sosedi na vrtu Vir: Bruns, 2005, str. 59. 4 Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 2.2.1 Ekološki način pridelave Iz Uredbe komisije (ES) št. 889/2008 navajam, da: »(5) Ekološka pridelava rastlin vključuje različne postopke gojenja rastlin in omejeno uporabo gnojil in slabo topnih dodatkov za izboljšanje tal« (Uredba komisije (ES) št. 889/2008, http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/ LexUriServ.do?uri=OJ:L:2008:250:0001:0084:SL:PDF, 8.5.2014). Prepovedana je tudi uporaba lahko topnih mineralnih gnojil, sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in gensko spremenjenih organizmov (Ivanović Ines, http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_201 005_ines_ivanovic.pdf, 8.5.2014). Pri tem načinu pridelave je kolobarjenje osnovni način ohranjanja zdravih tal in pridelkov. Za gojenje so dovoljena ekološka semena s certifikatom ali semena iz biološko dinamične pridelave. V primeru, da za določeno vrsto rastline, ki jo ţelimo gojiti, ni dovolj ekoloških semen, lahko izjemoma uporabimo konvencionalna, ki niso obdelana s fitofarmacevtskimi sredstvi (Uredba komisije (ES) št. 889/2008, http://eurlex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L :2008:250:0001:0084:SL:PDF, 8.5.2014). Primernejša je tudi manj intenzivna obdelava zemlje, torej zemljo orjemo bolj plitko, kot pri konvencionalni pridelavi, saj v ekološkem kmetijstvu niso priporočljive nobene pridelovalne tehnike, ki uničujejo zgradbo tal. To vključuje tudi globoko oranje (globina od 25 do 35 centimetrov). Primerna pa je obdelava tal, kot je plitvo oranje, valjanje, brananje in podobno, s čimer oblikam ţivljenja v tleh zagotavljamo prostor in zrak ter jih tako ohranjamo, da organske snovi spreminjajo v obliko, ki je dostopna rastlinam (Ivanović Ines, http://geo.ff.unilj.si/pisnadela/pdfs/dipl_201005_ines_ivanovic.pdf, 8.5.2014). Po Sloveniji deluje Zveza zdruţenj ekoloških kmetov Slovenije (ZZEKS) – Zveza BIODAR,, ki je sestavljena iz osmih regionalnih zdruţenj. Skrbi za »spodbujanje razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji« in še za druge dejavnosti, ki ekološkim kmetom omogočajo boljše delovanje in sodelovanje (www.zveza-ekokmet.si/zzeks /regionalna-zdruzenja,13.11.2013). 2.2.2 Biološko dinamični način pridelave Pri biološko dinamičnem načinu pridelave hrane se upošteva poleg ekološke metode kmetovanja tudi čas obdelave rastlin glede na poloţaje nebesnih teles in letne čase. Torej ima način pridelave od ekološkega načina pridelave še stroţja pravila. Uporabljajo pa se tudi rastlinski in ţivalski pripravki za nego in varstvo rastlin pred škodljivci in boleznimi. Dela se na tem, da se v tleh in v kompostu vzdrţuje čim bolj optimalno ravnovesje in številnost organizmov. Z biološko dinamičnim načinom pridelave tako zagotavljamo ohranjanje trajne plodnosti tal in trajno ekološko ravnoteţje ter zdrave rastline, ki so sposobne reprodukcije. Takšne rastline pa predstavljajo vir zdravja v prehranski verigi tako ţivalim kot človeku. Je pa za začetnike precej zahtevna, saj zahteva veliko znanja, ki si ga mora pridelovalec pridobiti iz različnih virov literature ali oseb in zahteva doslednega ter discipliniranega kmetovalca. Po podatkih iz v nadaljevanju navedene spletne strani, je bil na tem področju začetnik raziskav in utemeljitelj dr. Rudolf Steiner, rojen leta 1861 v Kraljevcu (www.ajda-vrzdenec.si/l3.asp ?L1_ID=8&L2_ID=15&L3_ID=265 &LANG=slo, 8.5.2014). V Sloveniji obstaja Društvo za 5 Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 biološko dinamično gospodarjenje Ajda Vrzdenec, ki je namenjeno izobraţevanju o biološko dinamičnem načinu kmetovanja in širjenju njegove oblike pridelave v slovenskem prostoru (www.ajda-vrzdenec.si/l1.asp?L1_ID=6&LANG=slo, 8.5.2014). Zavod Demeter, ima svojo blagovno znamko in skrbi za organizacijo pridelovalcev, razvoj biološko dinamičnega gospodarjenja ter bivanja zdravo in v zdravem okolju. Deluje pod okriljem Demeter International, ki pa pokriva evropski prostor (www.demeter.si/index. php?option=com_ content&view=article&id=18&Itemid=20, 13.11.2014). 2.2.3 Permakulturni način pridelave Permanentna agrikultura, kot jo omenja Bill Mollison v svoji knjigi Introduction to permaculture oziroma v slovenskem prevodu Uvod v permakulturo, je način uporabe prostora, zemlje in materialov na trajnostni način torej v skladu s pravili narave. Razlaga, kako lahko izkoristimo tudi minimalen prostor v urbanem okolju, tako da v njem vzdrţujemo ravnovesje med rastlinami in ţivalmi ter neţivim okoljem. Gre predvsem za odnos med elementi našega okolja, ki se med seboj dopolnjujejo tako, da nam najbolj ustreza. Permakulturni način pridelave hrane ima poudarek na tem, da so vse stvari v okolju povezane in da morajo delovati v ravnovesju ter da se vse snovi in energije obnavljajo in kroţijo ter vplivajo med seboj. Permakultura za oblikovanje načrtov celostno upošteva parametre okolja. Je način ţivljenja, ne le tehnika vrtnarjenja, saj zajema celoten bivalni prostor s hišo in vso njeno okolico ter tudi ravnanje z ţivalmi in sploh vsemi prebivalci okolja v katerem ţivimo. Temelji na sozvočju vseh dejavnikov okolja (www.permakultura.si/images/datoteke/mollison _uvod_v_permakulturo_0-19.pdf, 13.11.2013). 3 METODA DELA Za prve sestanke na šolah, ki sem jih obiskala, se je po elektronski pošti dogovoril izredni študent Potočar Boris, ki dela diplomsko nalogo na istem projektu z naslovom »Ozaveščanje mladine o pomenu samooskrbe s hrano«. Predhodno je poslal po pošti dopis 68 osnovnim šolam in 5 vrtcem (glej Priloga 2). Od teh se je odzvalo več kot 14 šol in 2 vrtca. Izmed teh se je za nadaljnje sodelovanje odzval štirim, ki jih navajam v naslednjem odstavku in za katere se je s kontaktnimi osebami dogovoril za termin sestanka. Ostale šole in vrtce, tiste, ki so se odzvale in tiste, ki se niso, je Potočar obvestil, da so letošnje kapacitete za izvedbo vrtov zapolnjene. O terminih sestankov me je obvestil in skupaj sva obiskala prej omenjene šole. Na zavodu GRM Novo mesto - centru biotehnike in turizma sva rezervirala šolski avtomobil, ki nama je zelo olajšal delo, saj tako s prevozom nisva imela dodatnih stroškov. Najprej sva obiskala osnovno šolo Mirna Peč v sredo, 27.3.2013, nato v četrtek 28.3.2013 Dragatuš, naslednji dan, 29.3.2013 vrtec Ciciban Novo mesto ter nazadnje še osnovno šolo Trebnje, v sredo 10.4.2013. 6 Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 Na vsaki šoli sva predstavila projekt in kontaktno osebo vprašala, kakšne imajo ţelje. Naredila sva si zapiske in si ogledala okolico ter vprašala, kje bi si oni ţeleli urediti vrt. Če še niso imeli zamisli, sva jim predloge dala midva in fotografirala potencialne lokacije postavitve vrta (glej Priloga 3). Poiskali smo zamisli, kaj naj bi na teh vrtovih raslo. Pogovarjali smo se namreč o različnih tipih vrtov, kot je zeliščni, zelenjavni, sadni vrt in vrt z medonosnimi rastlinami. Kot moţnost sva predlagala tudi permakulturno visoko gredo. Pri vseh šolah smo načrtovali da naredim načrt za vrt v treh tednih in da se nato začne z urejanjem vrtov. Za osnovno šolo Mirna Peč in vrtec Ciciban Novo mesto nisem pravočasno naredila načrta, zato so se v Mirni Peči odločili projekt izpeljati sami. Vrtec Ciciban pa smo tudi naknadno obvestili, da jih letos ne bomo mogli vključiti v dejansko izvedbo projekta, saj sama nebi zmogla aktivno sodelovati s tremi šolami. Posebno z vrtcem, ki bi potreboval veliko več podpore in znanja z moje strani, kot ostali dve šoli. 3.1 OSNOVNA ŠOLA TREBNJE Osnovna šola Trebnje se je odločila za visoko permakulturno gredo, zato smo jo tudi načrtovali in postavili. V naslednjih podpoglavjih bomo pregledali delo preteklega leta na tej šoli. 3.1.1 Načrt visoke permakulturne grede Da sem lahko sestavila načrt za visoko permakulturno gredo v Trebnjem, ki sem ga dokončala 18.4.2013, sem najprej zbrala informacije na spletu in literaturo (glej Priloga 4). Tako sem vedela, kako mora biti greda sestavljena. Najprej sem v programu Microsoft Office Word naredila skico visoke grede (glej načrt, na str. 17) in ugotovila, da ta program za oblikovanje skic ni najprimernejši. Z drugim programom nisem poskušala, ker sem tukaj načrt ţe dokončala. Napravila sem tudi barvno legendo te skice, ki vsebuje obenem tudi del navodila za delo. Dopisala sem še opis funkcionalnosti grede in dodala fotografije izdelave podobne grede, kjer je bila mentorica izdelave učiteljica permakulture ga. Joţica Fabjan. 3.1.2 Setveni načrt Nato sem 22.4.2013 nadaljevala z načrtovanjem grede tako, da sem naredila še setveni načrt (glej Priloga 5). V pomoč pri izdelavi mi je bila knjiga, navedena v sledečem viru (Bruns, 2005). Setveni načrt sem oblikovala na podlagi dobrih in slabih sosedov. Vse rastline v tla izločajo določene snovi iz svojih korenin in vsaka rastlina ima različne potrebe po hranilih v tleh. Sosedje so rastline, ki rastejo skupaj na isti gredi. In dobri sosedje so tiste kulture, katerih koreninski sistemi drug drugega podpirajo in je lahko pridelek boljši. Slabi sosedje pa drug drugega slabijo, zato je v tem primeru tudi pridelek slab. Z izdelavo tovrstnih načrtov sem imela premalo izkušenj, zato sem naredila takšnega, ki ga sestavlja nekaj kultur, katerih 7 Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 semena so osnovne šole po Sloveniji to leto dobile iz ministrstva za šolstvo. Ostale rastline pa sem izbrala glede na to, da so malo zahtevne za gojenje in so dobri sosedje kulturam, prejetim od ministrstva. Setev sem načrtovala tudi glede na lego na gredi. Kulture, ki zrastejo visoko sem postavila na vrh grede, saj bi sicer zastirale sončno svetlobo manjšim kulturam. Greda pa je usmerjena sever-jug, saj tako sonce preko dneva obsije celo gredo enakomerno. 3.1.3 Postavitev visoke permakulturne grede Naslednji dan, 23.4.2013 smo na osnovni šoli Trebnje gredo postavili. Zjutraj smo se zbrali v šolski učilnici. S šestošolci smo povzeli, kako bomo naredili permakulturno visoko gredo. Nato smo šli najprej do čebelnjaka, kjer smo poslušali o delu s čebelami in o njihovih pridelkih in vedenju. Poskusili smo še med in medenjake ter se odpravili po orodje in na vrt. Ko smo prispeli tja, smo najprej določili lokacijo grede, nato pa smo se odločili še, da bomo naredili gredo v obliki podkve in ne ravno, kot sem jo načrtovala. Tako smo se odločili zato, da bo celoten vrt videti enoten, saj je obstoječa zelenjavna greda tudi v polkroţni obliki, zeliščna greda pa je okrogla. Permakulturno gredo smo obrnili s koncema proti jugu, saj tako greda dobi največ svetlobe, teren pa je proti koncema dvignjen, zato bo greda dobila tudi dovolj vlage, saj bo voda tekla proti zaprtemu delu grede. Ko smo izbrali lokacijo in obliko, smo s količki in vrvico začrtali obliko (glej Priloga 6c). Obseg te grede je 5 metrov, širina pa 120 centimetrov, kar je za osnovno šolo optimalna širina za ročno obdelavo, saj bodo za vrt skrbeli tudi otroci. Sicer bi bila permakulturna greda, po načinu izdelave gospe Fabjanove, široka 150 centimetrov. Nato smo skupaj izkopali leţišče grede pribliţno do 10 centimetrov v globino, travno rušo pa smo zlagali na stran, saj smo jo kasneje uporabili za prekrivanje vej. Po Fabjanovi (www.drevored.si/nasvet/permakulturna-delavnica-visoka-greda/, 13.11.2013) bi morala globina biti 50 centimetrov, vendar takrat te informacije še nismo imeli in tudi orodje ter delovna sila niso bili primerni za takšen izkop, saj je bila zemlja zelo zbita. Delali smo namreč nekaj več kot deset učencev šestega razreda, jaz, in še nekaj učiteljev. Ko je bilo leţišče grede izkopano, smo vanj začeli polagati debele veje. Nekatere ţe delno preperele, nekatere sveţe. Najdebelejše smo naloţili ob notranjem robu grede (glej Priloga 6d), proti sredini pa tudi manjše, vse seveda po dolţini grede. Nanje smo naloţili različno debelo dračje (glej Priloga 6e), nanj pa veje od obrezovanja vinske trte (glej Priloga 6f). Čez to smo naloţili s travo navzdol obrnjeno rušo, ki smo jo ob izkopu prihranili (glej Priloga 6g). Ker je je bilo premalo, da bi z njo prekrili celo gredo, smo tam, kjer je je zmanjkalo, nasuli zemljo, ki jo je podaril kmet iz občine Trebnje. Tista zemlja ni bila polno rodovitna, vendar pa rodovitnejša od obstoječe na tej lokaciji. Če bi delali po sistemu Fabjanove, bi dračje bilo naloţeno do ravnine s tlemi, vendar mi nismo imeli tako globokega izkopa, zato je bila greda izbočena in zato nam je zmanjkalo travne ruše, saj je izbočena površina pri isti širini večja od tiste zravnane s tlemi. Permakulturne grede so lahko zelo različne, zato tudi ta, ki smo jo postavili mi, ni napačna, vendar je narejena drugače. 8 Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 Na plast ruše bi sicer moralo priti mešano vlaţno listje, ki sluţi kot akumulator vode, vendar ga nismo imeli, zato smo namesto njega naloţili srednje preleţan hlevski gnoj (glej Priloga 6h), ki so ga tudi dobili podarjenega in ga sproti med nalaganjem tlačili, vendar glede na delo gospe Fabjanove sklepam da ga nismo tlačili dovolj. Čez gnoj smo naloţili plast pripeljane zemlje, nanjo pa ponovno gnoj (glej Priloga 6i). Namesto grobega komposta z deţevniki in šote smo prav tako naloţili gnoj, na vrh pa še isto zemljo, kot prej (glej Priloga 6j), saj dobro rodovitne vrtne zemlje, kot je navedeno v načrtu tudi nismo imeli. To vse skupaj smo potlačili tako, da smo po gredi hodili, s strani pa smo si pomagali še z lopato in motiko. Na spodnjo stran grede smo naloţili še večje kamne, ki jo pomagajo ohraniti na svojem mestu. Celotnega spodnjega dela grede nismo obloţili s kamenjem, saj za to nismo imeli dovolj dostopnega kamenja in časa, da bi ga še poiskali v bliţini in ga prinesli. Preden je bila zadnja plast zemlje dokončana, smo vzeli štiri litrsko steklenico vode, ki je do sedaj stala na soncu, da se je segrela ter to vodo izlili v glineno posodo (glej Priloga 6k). Vanjo smo stresli pest pripravka po Mariji Thun in ga z leseno palico, ki smo jo prej imeli za količenje grede, mešali 20 minut v eno in v drugo stran od roba proti sredini tako, da se je na sredini naredil globok lijak (glej Priloga 6l). Gre za pripravek iz kravjeka po biološkodinamični metodi iz bazaltnega peska, jajčnih luščin, sveţega govejega gnoja ter kompostnih pripravkov, ki je po informaciji iz knjige Praktično vrtnarjenje (Thun, 1997, str. 52-54) v zemlji zorel štiri tedne. Ti štirje litri škropiva zadoščajo za 1000m2, to je 10 arov oziroma 0,1 hektar, pripravek pa je uporaben tri dni. Ko je greda bila prekrita z zemljo in ko je bil pripravek dokončno zmešan z vodo, smo vzeli šopke slame, ki jih namočili v pripravek in z njim poškropili gredo (glej Slika 15) in okolico. Poškropili smo tudi zelenjavno in zeliščno gredo ter jagodičevje in kompostnik. S pripravkom so vse poškropili še naslednja dva dni, nato pa so permakulturno gredo še zasadili in zasejali. V prej omenjeni knjigi je navedeno, da: »Pripravek po Mariji Thun v tleh sproţa pretvorbo snovi in spodbuja delovanje organizmov, da ti poskrbijo za boljšo strukturo tal in hitrejši razkroj anorganskih in organskih snovi.« (Thun, 1997, str. 52-54). Po škropljenju smo na gredo raztresli še oglato balo slame za zastirko (glej Slika 16), ki smo jo še namočili z vodo, da je veter ne bi odpihnil. Preostanek slame so natresli še v naslednjih dneh, tako da so prekrili celotno gredo. Od Izdelave grede je ostal še kup gnoja in kup zemlje. Oba so prekrili z slamo in vejami za zadrţevanje vlage in zaščito. Na gnoj so posadili lubenice (glej Priloga 6m), na zemljo pa melone (glej Priloga 6n). Setveni načrt za permakulturno gredo ni bil dovolj izpopolnjen, da bi ustrezal potrebam te šole, zato sta nosilki vrta s svojimi bogatimi vrtnarskimi izkušnjami zasejali in napravili še svoj načrt v skladu s potrebami, ţeljami in moţnostmi setve. Gredo smo napravili v petih urah. 3.1.4 Rast Zelenjava in zelišča so rasli zelo uspešno, le v času največje vročine je rast bila nekoliko upočasnjena. To se je zgodilo zato, ker greda ni bila ustrezno sestavljena. Po ogledu dobre 9 Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 prakse v permakulturi smo izvedeli, da je za kakovostno, rodovitno in zdravo visoko permakulturno gredo potrebnih več dejavnikov, ki mi v času postavitve še niso bili znani. To je drenaţa za katero sluţijo veje, ki smo jih ustrezno namestili. Nanje bi morali naloţiti časopisni papir ali karton, ki bi zadrţeval drobne delce iz zgornjih plasti, da ne bi zamašili zračnih prostorov med vejami. Na plast časopisa ali kartona bi morali namestiti 15 do 20 centimetrsko zadrţevalno plast. To je plast volne ali delno preperelega listja, ki sluţi kot zelo dober akumulator vlage in nam tudi ob hudi suši grede ni potrebno zalivati. Nanjo pride šele plast zemlje in nanjo plast ovenele trave ali kakšen teden dni na deţju namočene bale sena. Seno dejansko zadrţuje vlago in tako v dovolj tanki plasti tudi ustvarja pogoje za tvorjenje nove rodovitne prsti, medtem ko jo slama to opravlja veliko slabše, saj po njej voda hitro odteče in se posuši. Pomembno je tudi da vemo, da je v primeru zastiranja grede najbolje, da tja sadimo sadike in ne sejemo neposredno na gredo, saj bo sadika rasla lepo, medtem ko je moţno da seme propade, saj se ne more prebiti skozi zastirko, ki učinkovito sluţi tudi proti rasti plevelov. Ko je plevel ali trava še majhen oziroma majhna, ga lahko le prekrijemo z nekaj zastirke in bo propadel ter sluţil za gnojilo, večje plevele pa izpulimo, jih poloţimo na sonce, da se posušijo in jih prav tako kot seno uporabimo za zastirko. Te informacije sem pridobila v aprilu 2014 na učnem poligonu za samooskrbo - permakultura in ekovas Dole (www.um.si/kakovost/trajnostno-in-druzbeno-odgovorna-univerza/Seje%20sveta%20%20 knjinica/T%C4%8C.3_01 _Karta_Dole.pdf, 8.5.2014). 3.1.5 Škodljivci Na gredi so bili opaţeni rdeči polţi (glej Priloga 6p), katerim je slama, ki sluţi za zastirko, ugodno bivališče. Eden od načinov zatiranja je pobiranje. Potrebno je tudi sprotno pregledovanje zastirke, kar je ţe preventivni ukrep zato, da sledimo, kaj se pod njo in v njej dogaja in po potrebi ukrepamo pravočasno. 3.1.6 Kolobar Prvo leto kolobarjenja je bilo videti tako (glej Priloga 7). Na majhni površini kot je permakulturna greda, je upoštevanje kolobarja sicer potrebno. Škodljivec ali bolezen, ki je določeno vrsto rastlin prizadela, pa se vseeno ohranja, saj je razdalja do tja, kjer je rastlina na novo posejana, zelo majhna. Druga plat permakulturne grede je, da je na njej visoka pestrost rastlin. Biotska raznovrstnost na gredi pa zmanjšuje moţnost pojavov bolezni in škodljivcev in ob upoštevanju dobrih in slabih sosedov še izboljšuje rast kultur. Po biološko dinamični metodi si posevki sledijo kroţno, tako da so zadovoljene vse naravne teţnje rasti. In sicer teţnja po rasti in izrazitejšem razvoju korenine, kar se dobro odraţa pri korenovkah. Teţnja po rasti in izrazitejšem razvoju listov in stebel pri listnatih rastlinah. Teţnja po izrazitejšem razvoju in oblikovanju cvetov pri cvetnicah ter teţnja po rasti in izrazitejšem razvoju plodov in semen, kar se dobro odraţa pri plodovkah. Ločimo torej 4 glavne dele rastlin, ki jih razvrščamo v vrstni red. Ta vrstni red pa je oblikovan tako zaradi naravnega sosledja teţnje rasti. Sledijo si najprej korenina, za njo list, cvet in nazadnje seme ter plod. Torej če smo na 10 Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 gredici prvo leto gojili korenasto kulturo, bo naslednje leto najlepše uspevala listnata kultura, za njo cvetnica, katere glavni del je cvet, nazadnje pa pride na vrsto še plodovka (glej Tabele 1-5). Tabela 1: Legenda petletnega kolobarja Trebnje Barva v tabeli Del rastline KORENINA CVET LIST PLOD/SEME Vir :Lastno načrtovanje, 2014. Tabela 2: Petletni kolobar za visoko gredo - 1., 2. in 3. leto 1.leto Del 2.leto Del rastline rastline PARADIŢNIK Plod KORENČEK Korenina NIZEK FIŢOL Plod RDEČA PESA Korenina POR List ŢAMETNICA Cvet REPA Korenina KUMARA Plod ZELJE List SOLATA List RDEČA PESA Korenina KORENČEK Korenina SONČNICA Seme KUMARA Plod VISOKI Plod FIŢOL PAPRIKA Plod OHROVT List BUČE Plod ROŢE Cvet ŢAMETNICA Cvet KAMILICA Cvet Vir: Lastno načrtovanje, 2014. 3.leto POR ČEBULA KAMILICA ŢAMETNICA ZELJE SOLATA KUMARA RDEČA PESA KORENČEK List Korenina Cvet Cvet List List Plod Korenina Korenina SOLATA POR VISOK FIŢOL ŢAMETNICA ZELJE PAPRIKA BUČE KAMILICA ROŢE KORENČEK OHROVT SOLATA REPA ŢAMETNICA REPA NIZEK FIŢOL PARADIŢNIK SONČNICA Korenina Cvet Korenina Seme Seme Seme POR NIZEK FIŢOL ZELJE PARADIŢNIK KUMARA BUČE 11 Del rastline List List Seme Cvet List Seme Seme Cvet Cvet Korenina List List List Seme List Plod Plod Plod Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 Tabela 3: Petletni kolobar za visoko gredo - 4. in 5. leto 4.leto Del rastline 5. leto ŢAMETNICA Cvet NIZEK FIŢOL KAMILICA Cvet LAN KUMARA Plod KORENČEK VISOK FIŢOL Seme PAPRIKA ŢAMETNICA Cvet SONČNICA PAPRIKA Plod RDEČA PESA NIZEK FIŢOL Plod REPA SONČNICA Seme PARADIŢNIK PARADIŢNIK Seme BUČE SOLATA List ŢAMETNICA ŢAMETNICA Cvet VISOK FIŢOL KAMILICA Cvet KUMARA ROŢE Cvet NIZEK FIŢOL BUČE Plod REPA ROŢE Cvet BUČE RDEČA PESA Korenina OHROVT REPA Korenina POR KORENČEK Korenina SOLATA Vir: Lastno načrtovanje, 2014. Tabela 4: Petletni kolobar na kupu zemlje 1.leto 2.leto – gnojenje MELONA (plod) KROMPIR Prvo leto ni bilo pridelka, (korenina) saj je melona velik porabnik hranil, zemlje pa nismo dognojili. (glej Priloga 6p) Vir: Lastno načrtovanje, 2014. 3.leto SOLATA (list) Tabela 5: Petletni kolobar na kupu gnoja 1.leto 2.leto 3.leto LUBENICA (plod) KORENJE KOLERABICA Prvo leto je RDEČE (list) lubenica zelo dobro (korenina) rodila (glej Priloga 6o) Vir: Lastno načrtovanje, 2014. 12 Del rastline Seme Seme Korenina Plod Seme Korenina Korenina Plod Plod Cvet Seme Seme Seme Korenina Seme List List List 4.leto BROKOLI (cvet) 4.leto KAPUCINKE (cvet) 5.leto SONČNICA (seme) 5.leto NIZEK FIŢOL (seme) Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 3.2 OSNOVNA ŠOLA DRAGATUŠ Na osnovni Šoli Dragatuš so se odločili za ureditev klasičnega vrta. O načrtovanju in izdelavi pa si bomo prebrali v naslednjih podpoglavjih. 3.2.1 Načrt zelenjavnega vrta Nosilka vrta, s katero sem sodelovala, mi je poslala načrt, kako velik in kje naj bi bil nov vrt (glej Slika 19). Glede nanj sem 2.5.2013 napravila skico (glej Slika 20) v programu Microsoft Office Word. Oštevilčila sem gredice, napisala tudi mere in celotno skico narisala v pravilnem razmerju. Po predlogu naj bi vrt bil dolg 30 metrov in širok 10 metrov. Med gredicami sem načrtovala steze široke 0,5 metra z namenom, da bi jih lahko kosili s kosilnico in travo uporabili za zastirko na gredah. Grede sem načrtovala široke 4,75 metra in dolge 5,5 metra, tako da nastane 10 gredic za uspešno kolobarjenje. 3.2.2 Setveni načrt Na tem vrtu je bil poudarek na mešanih posevkih, saj je prostora za setev dovolj. V načrt sem vključila kulture z ministrstva ter jih, s pomočjo tabele dobrih in slabih sosedov na vrtu iz prej omenjene knjige Biovrt uskladila z vrtninami, ki tem pravilom ustrezajo (Bruns, 2005, str. 59). Osnovni šoli Dragatuš so z ministrstva poslali semena fiţola češnjevca, belokranjske čebule, korenja rumeno ljubljansko, ajde Darja, kolerabe in kumar. Poleg sem vključila kulture, ki jih po vrtovih ne gojijo več tako pogosto in so premalokrat na naših jedilnikih. Načrtu (glej Priloga 8) sem dodala zelišča in cvetnice, ki dobro vplivajo na ostale kulture. 3.2.3 Izdelava vrta Vrt so na šoli uredili sami. Učenci šestega razreda so z učiteljem 6.5.2013 pripravili prvotno travno površino, ki so jo namenili za vrt in jo pognojili s hlevskim gnojem. Naredili so bistveno manjšega, kot je bil v načrtu. V naravni velikosti pa je ţe vrt, ki so ga napravili, več kot dovolj velik za dodatno delo na šoli. Dolg je11,5 metra, širok pa 5,6 metra (glej Slika 21). Ker niso imeli na razpolago vsega semenskega materiala s setvenega načrta in ker mešani posevki danes marsikomu niso več znani, so tudi setev opravili, kakor so jim dopuščale moţnosti. Zato so naredili dve gredi, segajoči po vsej dolţini vrta in levo od njih še eno, razdeljeno na 9 manjših gredic. Od zadruge Dobrine in Bela krajina so prejeli in uporabili sadike paradiţnika, paprike, kumar, buč, peteršilja, melone, semena redkvice, solate in rdeče pese ter zastirko za obe gredi s cevjo za kapljično namakanje. 3.2.4 Rast Na celo desno gredo so 16.5.2013 učenke 6. razreda posadile paradiţnik (glej Priloga 9a), (glej Priloga 9b) na sredinsko gredo kumare (glej Priloga 9d), buče (glej Priloga 9e), melone, 13 Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 lubenice (glej Priloga 9f) in paprike (glej Priloga 9c), na gredice na levi strani pa 22.5.2013 še druge kulture. Na prvo gredico so posadili peteršilj (glej Priloga 9g), na drugo so skupaj posejali redkvico in ljubljansko rumeno korenje (glej Priloga 9h), saj redkvica hitreje vzkali in označuje, kje raste korenje. Na tretjo gredico so posadili belokranjsko čebulo in posejali solato (glej Priloga 9i), saj solata zastira tla in zmanjšuje zapleveljenost grede, na naslednje tri gredice so posejali nizki fiţol češnjevec (glej Priloga 9j), na sedmo gredo so posejali rdečo peso. Zadnji dve gredici sta začasno ostali prazni. V 25. tednu, torej med 17. in 23. junijem so učenci okopali vrt in zasejali še preostali zadnji dve gredici z endivijo in kolerabo. Ta teden je paradiţnik ţe cvetel in so ga zato privezali k lesenim opornim količkom, da bodo lahko nosili teţo plodov. Redkvico so ţe pobrali, tako je ostalo na drugi gredici še korenje. Čez počitnice so za pletev, zalivanje in pobiranje pridelkov poskrbeli usluţbenci šole. Številne in zdrave plodove so obrodile kumarice, paradiţniki in paprike. Uspešno so zrasle tudi redkvice in fiţol, jedilne hokaido in okrasne buče, v začetku septembra pa je za obrati ostalo še nekaj zelenih paradiţnikov ter še čebula. 3.2.5 Škodljivci S solato so imeli teţave, saj so jo ţe kar v zgodnji stopnji rasti zelo poškodovali ptiči, prav tako pa se je zaradi nove vrtne površine, ki je bila prej travnik, pojavil problem trdovratnih travnih plevelov (glej Priloga 9k). 3.2.6 Kolobar Kolobar (glej Tabele 6-9) temelji na običajnem štiriletnem kolobarju in upošteva nekaj osnovnih zakonitosti dobrih sosedov skupaj na gredah. Dobri sosedi pa so poimenovani tako, saj v tla s koreninami izločajo snovi s katerimi topijo hranila v tleh, ki jih potrebujejo in z njimi tudi vplivajo na rast sosednjih rastlin. Vpliv teh snovi pa je lahko za rast ugoden ali pa zaviralen. To se kaţe tudi v koreninskem sistemu. Koreninski sistem neugodnih sosedov teţi z rastjo drug od drugega, medtem ko se koreninski sistem ugodnih sosedov lahko prepleta. Tabela 6: Prvo leto kolobarja na vrtu - 2013 Leva greda Sredinska greda Gredici 8, 9 Endivija, koleraba Gredica 7 Rdeča pesa Gredice 4, 5, 6 Nizki fiţol češnjevec Gredica 3 Čebula, solata Gredica 2 Redkvica, korenje Gredica 1 Peteršilj Vir: Lastni vir, 2013. Kumare, buče hokaido, bučke jedilne, lubenice, melone Paprika 14 Desna greda Paradiţnik Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 Tabela 7: Drugo leto kolobarja na vrtu in sprememba lokacije vrta - 2014 Leva greda Sredinska greda Desna greda Gredica 9 Gredica 8 Gredica 7 Gredica 6 Gredica 5 Gredica 4 Gredica 3 Gredica 2 Gredica 1 Kumare (sadike), česen Buče hokaido (sadike) Bučke jedilne (sadike) Paradiţnik (sadike) Bazilika (sadike) Paprika (sadike) Česen Korenje Nizek fiţol, blitva Nizek fiţol, rukola Nizek fiţol, blitva Korenje, motovilec Čebula, motovilec Peteršilj (sadike) Sivka origano (sadike) Vir: Lastno načrtovanje, 2014. Tabela 8: Tretje leto kolobarja na vrtu - 2015 Leva greda Sredinska greda Gredica 9 Gredica 8 Gredica 7 Gredica 6 Paradiţnik (sadike) Gredica 5 Bazilika (sadike) Gredica 4 Gredica 3 Gredica 2 Gredica 1 Vir: Lastno načrtovanje, 2014. Česen Korenje Nizek fiţol, blitva Nizek fiţol, rukola Nizek fiţol, blitva Korenje, motovilec Čebula, motovilec Peteršilj (sadike) Sivka origano (sadike) Tabela 9: Četrto leto kolobarja na vrtu - 2016 Leva greda Sredinska greda Gredica 9 Gredica 8 Česen Korenje Gredica 7 Nizek fiţol, blitva Gredica 6 Nizek fiţol, rukola Gredica 5 Nizek fiţol, blitva Gredica 4 Korenje, motovilec Gredica 3 Čebula, motovilec Gredica 2 Peteršilj (sadike) Gredica 1 Sivka origano (sadike) Vir: Lastno načrtovanje, 2014. Desna greda Kumare (sadike), česen Buče hokaido (sadike) Bučke jedilne (sadike) Paprika (sadike) Desna greda Buče hokaido (sadike) Kumare (sadike), česen Paprika (sadike) Bučke jedilne (sadike) 15 Paradiţnik (sadike) Bazilika (sadike) Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 4 MOJE DELO IN REZULTATI V poglavju moje delo in rezultati si bomo pogledali gradivo, ki sem ga morala napraviti in tistega, ki je nastalo tekom leta kot pregled ali rezultat dela. 4.1 UČNI VRT NA OSNOVNI ŠOLI TREBNJE Spodaj vidimo načrt permakulturne visoke grede, ki sem ga pripravila preden smo začeli z njeno ureditvijo. Pred izdelavo grede so ta načrt pregledali na šoli Trebnje in si pripravili vse potrebno, kar so lahko dobili. Vse, kar je napisano spodaj, sem napisala v času, ko sem izdelovala načrt. Takrat še nisem imela in razumela vseh ustreznih informacij, kar lahko ugotovimo kasneje v nalogi. Slika 2: Legenda in postopek izdelave visoke permakulturne grede Barva in razlaga barve Debelina GROBI RASTLINSKI ODPAD, KI GA GOSTO PREPLETEMO 50 cm (SLUŢI KOT DRENAŢA) IZREZANI KOSI TRATE, KI JO OBRNEMO S TRAVO NAVZDOL * POVRŠINO PORAVNAMO IN OBLIKUJEMO GOMILO NAPRAVIMO PLAST VLAŢNEGA MEŠANEGA LISTJA 15-20 cm PREKRIJEMO GA S PLASTJO ZEMLJE 5 cm POTLAČIMO Z VSEH STRANI NAPRAVIMO PLAST GROBEGA KOMPOSTA S ČIM VEČ DEŢEVNIKI 5 cm PREKRIJEMO Z NEKAJ ŠOTE <5 cm GREDO PREKRIJEMO S PLASTJO VRTNE ZEMLJE, 15-20 cm KI SMO JI PRIMEŠALI DROBNI KOMPOST ZAŠČITNA PLAST (VRTNI ODPADKI/LISTJE/SLAMA/LUBJE) OPORA ZA STABILNOST ROBOV OKOLI GREDE (DESKE/KAMNI/OPEKA) Izrezane kose trate dobimo, ko delamo prostor za visoko gredo kjer odstranimo plast s travo, da greda pride v direkten stik z zemljo Vir: www.slonep.net/vrt-in-okolica/zelenjava/visoke-grede, 18.4.2013. Slika 3: Skica visoke grede TRAVNA RUŠA TRAVNA RUŠA Opomba: barve v legendi si sledijo od najbolj notranjega do najbolj zunanjega loka na skici Vir: www.slonep.net/vrt-in-okolica/zelenjava/visoke-grede, 18.4.2013. 16 Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 Visoka greda bo topla, saj se bo v notranjosti pri razgradnji tvorila toplota, zato je primerna za toploljubne rastline. V sušnih mesecih je gredo potrebno na 3-4 dni izdatno zaliti (15L/m2 grede), saj rastline zaradi vmesnih »sušnih obdobij« tvorijo globlje korenine, kar je v teh mesecih zaţeleno. Kadar je sušno vreme zalivamo zvečer zato, da imajo čez noč rastline in greda čas da vodo vsrkajo, saj je čez dan močno sonce. Spomladi in jeseni pa ob potrebi po dodatni vodi zalivamo zjutraj. Vrste glede na gredo sadimo vzdolţno ter visoke rastline na vrh, nizke pa ob strani, saj bi nas visoke rastline sicer ovirale pri doseganju višje posajenih rastlin. Na naslednji sliki (glej Slika 4) vidimo model vrta s ptičje perspektive na satelitski podlagi. Vsebuje vse elemente vrta, razen hotela za ţuţelke in sončne ure, saj teh ob izdelavi slike še ni bilo. V legendi na levi strani pa lahko preberemo kaj predstavlja katera barva elementov vrta. Slika 4: Celotni vrt z legendo Vir: Google maps, 3.12.2013. Naslednja slika (glej Slika 5) prikazuje model vrta s ptičje perspektive na satelitski podlagi, kjer se nahaja šola z okolico. S puščico in napisom sta označena osnovna šola in vrt. 17 Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 Slika 5: Šola Trebnje z vrtom in okolico Vir: Google maps, 3.12.2013. Na naslednji sliki (glej Slika 6) vidimo desno polkroţen zelenjavni vrt z devetimi gredicami. Vsak razred obdeluje eno gredico. V sredini pa vidimo ovalno zeliščno gredico. Slika 6: Desno polkrožen že obstoječ zelenjavni vrt Vir: Lastni vir, 2013. Na naslednji sliki (glej Slika 7) vidimo zeliščno gredico, ki smo jo opazili ţe na prejšnji fotografiji. Zanjo celo leto skrbijo učenci pod vodstvom mentoric. 18 Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 Slika 7: Delo na že obstoječem zeliščnem vrtu ovalne oblike Vir: Lastni vir, 2013. Na naslednji sliki (glej slika 8) lahko vidimo izkopavanje leţišča, predhodno s količki označene grede. Izkopano zemljo pa smo polagali na stran, saj smo jo kasneje uporabili za nalaganje na veje. Slika 8: Izkopavanje ležišča predhodno s količki zarisane permakulturne visoke grede Vir: Lastni vir, 2013. Na naslednji sliki (glej slika 9) vidimo nalaganje vej v predhodno izkopano leţišče grede. Spodaj so naloţene debele veje, vedno višje pa vedno tanjše. Slika 9: Nalaganje različno debelih vej Vir: Lastni vir, 2013. Naslednja slika (glej sliko 10) prikazuje nalaganje travne ruše, ki smo jo ob izkopavanju leţišča grede polagali na stran. To je prva plast. Travo smo ob polaganju nag redo obračali navzdol, da več ne bo rasla in bo s časom iz nje nastala rodovitna zemlja. 19 Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 Slika 10: Prva plast; travna ruša, s travo obrnjeno navzdol Vir: Lastni vir, 2013. Ko nam je zmanjkalo travne ruše smo za prekritje grede uporabili zemljo, ki so nam jo pripeljali z druge lokacije (glej Slika 10). Naslednja fotografija (glej Slika 11) predstavlja nalaganje prve plasti gnoja. To plast smo naloţili po tem, ko smo na gredo naloţili travno rušo in zemljo. Slika 11: Druga plast - plast gnoja Vir: Lastni vir, 2013. Na plast gnoja smo naloţili plast zemlje, ki je tretja plast, kar lahko vidimo na naslednji sliki (glej Slika 12). Slika 12: Tretja plast - plast zemlje Vir: Lastni vir, 2013. 20 Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 Na tretjo plast smo naloţili še četrto plast, to je plast gnoja. Vmes smog redo še potlačili tako, da smo po njej hodili (glej Slika 13). Slika 13: Četrta plast; plast gnoja Vir: Lastni vir, 2013. Na koncu smo naloţili še zadnjo plast, to je plast zemlje, na katero smo kasneje naloţili še slamo (glej Slika 14). Slika 14: Zadnja plast; plast zemlje Vir: Lastni vir, 2013. Gredo in okolico smo poškropili s pripravkom po Mariji Thun, kot vidimo na naslednji fotografiji (glej Slika 15). Šopke slame smo namočili v pripravek in z njimi škropili. Slika 15: Škropljenje grede s pripravkom po Mariji Thun Vir: Lastni vir 2013. 21 Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 Po škropljenju smo na gredo razgrnili še balo slame, ki smo jo imeli in jo poškropili z vodo, da je ne bi odpihnil veter (glej Slika 16). Slika 16: Prekrivanje s slamo in oblaganje s kamenjem Vir: Lastni vir, 2013. Vrta medonosnih rastlin tokrat nismo delali, saj imajo na šoli ţe posajene medonosne rastline, ker imajo čebelnjak. V bliţini pa raste tudi lipa, ki je prav tako medonosna rastlina. Na levi strani naslednje fotografije (glej Slika 17) lahko ob klopeh vidimo nasad jagodičevja, ki je posajen v vrsto. V nasadu so maline, rdeča kosmulja, borovnica, črni ribez, aronija in rdeči ribez. Vsak grm ima zaščito iz vrbovih vej ter tablico z napisom v slovenskem in latinskem jeziku. Slika 17: Obstoječi nasad jagodičevja Vir: Lastni vir, 2013. 4.1.1 Drugi elementi učnega vrta Elementi učnega vrta so: Klopi,namenjene za sedenje otrok, kadar delajo na vrtu, malicajo, rešujejo kakšne naloge ali poslušajo učitelje. Kompostnik, kamor se odlagajo deli rastlin z vrta in drugi rastlinski odpadki. Ptičja hranilnica, kamor pozimi nasujejo ptičjo hrano. 22 Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 Hotel za ţuţelke, ki daje bivališče mnogim koristnim organizmom v vrtu in jih tako pomaga ohranjati in zadrţati tam, kjer jih potrebujemo. Tako se ohranja tudi biotska pestrost na vrtu. Sončna ura, ki otroke spodbuja k opazovanju naravnega ritma sonca. Pipe v bliţini vrta za umivanje rok, orodja in zalivanje ni,zato ima šola v načrtu ureditev mlake, ki bo sluţila tako zalivanju kot vzdrţevanju biotske pestrosti ob vrtu. V mlako se namreč naselijo ţabe, ki se prehranjujejo s polţi in ţuţelkami, kačji pastirji, ki jedo komarje in druge majhne ţuţelke, ki prav tako ţivijo ob vodi ter še drugi organizmi. Ob vodi se napajajo čebele in druge koristne ţivali. Vsi ti elementi lahko izpopolnijo idealno učilnico v naravi in tako otroci ne rabijo sedeti le med štirimi stenami, temveč se učilnica razširi v prostranost narave, kjer se je moţno učiti od matematike, slovenščine, spoznavanja narave in druţbe, fizike, kemije in drugih predmetov. 4.1.2 Potrebno orodje in pripomočki za oskrbovanje vrta Za oskrbovanje vrta imajo motiko za okopavanje, sajenje in druga dela. Lopato za lopatanje, kopanje morebiti potrebnih lukenj in podobno. Kovinske grablje za ravnanje gredic, neţno zagrebanje po setvi, za grabljanje ostalih površin na vrtu, listja in drugega. Plastične grablje za grabljanje listja, pokošene trave in drugega. Kramp za kopanje na trši podlagi, izkopavanje kamnov in druga dela, ki jih z motiko in lopato ne moremo opraviti. Macolo za zabijanje kolov, kadar je potrebno. Zalivalko ter agrokopreno za vrt, za zaščito kalečih in mladih rastlin pred pozebo, izsušitvijo in vetrom. 4.1.3 Okvirni investicijski načrt Orodje (glej Priloga 6b) so ţe imeli na šoli, saj so ţe prej z učenci vestno oskrbovali njeno okolico. Ker jim je za gredo manjkalo rodovitne zemlje, so jo prejeli od bliţnjega kmeta, ki jim jo je pripeljal, dokupiti pa so morali tri vreče vrtne zemlje. Prav tako so dobili tudi delno uleţan gnoj in slamo ter veje od obrezovanja vinske trte, s pomočjo katerih smo naredili visoko gredo. Nekaj semen za sejanje na gredo so pridelali na šoli, saj to znanje in leto star vrt ţe imajo, nekaj sadik pa so še dokupili. 4.1.4 Rezultati opazovanj in zbiranja informacij s strani zaposlenih na šoli Z informacijami s strani zaposlenih na šoli sem ugotovila, da sta predvsem mentorici vrta gonilna sila za načrtovanje, delo na vrtu. Povsem ju podpira tudi ravnatelj šole in tako skupaj ustvarjajo prihodnost otrok. Mentorici imata dolgoletne izkušnje z gojenjem na vrtu, kar je pri tovrstnem delu prednost, saj je tako načrtovanje in motiviranje otrok laţje. Ugotovili smo da majhen vrt povsem zadostuje za dodatno delo, da lahko učitelji z učenci dohajajo dogajanje na njem. Da je vedno lepo oskrbljen, oplet, zalit, da na njem vedno nekaj raste in rodi okusne 23 Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 sadove, ki jih otroci nato rade volje odnesejo domov, saj so sami prispevali k vrtnarjenju. V primeru da bi to hrano ţeleli uporabljati v kuhinji, pa bi bilo potrebno voditi še dodaten HACCP dnevnik. V njem bi bilo zapisano, kaj in kdaj se na vrtu dela, kaj se vnaša v zemljo ali nanaša na rastline, da ne bi prišlo do nekontrolirane uporabe strupenih škropiv in bi bilo v primeru morebitnih teţav s hrano moţno pogledati v te zapiske in ugotoviti vzrok. Mentorice organizirajo tudi razstave (glej Slika 18) z dela na vrtu na katerih so tudi najlepši primerki pridelkov, fotografije z dela, risbe in drugi izdelki učencev. Slika 18: Razstava o izdelavi visoke grede in o celotnem vrtu Vir: Lastni vir, 2013. 4.2 UČNI VRT NA OSNOVNI ŠOLI DRAGATUŠ Na spodnji skici vidimo načrt osnovne šole Dragatuš, ki ima dodatno narisan predviden prostor za vrt. Načrtovana dolţina je bila 30 metrov, širina pa 10 metrov. Slika 19: Informativni načrt vrta iz šole za izdelavo podrobnejšega načrta za vrt Vir: Lastni vir, 2013. 24 Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 Na naslednji sliki (glej Slika 20) vidimo načrt vrta, ki sem ga po predvidenih dimenzijah napravila, preden so na šoli začeli z izdelavo. Slika 20: Načrt zelenjavnega vrta Vir: Lastno načrtovanje, 2013. Na naslednji sliki (glej Slika 21) vidimo model vrta s celotno realno zasaditvijo in realno lego glede na smeri neba. Na vsaki gredi je zapisano, kaj tam raste, v legendi pa so pojasnjene barve uporabljene na vrtu. 25 Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 Slika 21: Model vrta in celotna zasaditev v letu 2013 Vir: Lastni vir, 2013. Na naslednji sliki (glej Slika 22) vidimo model s puščico označenega zelenjavnega in sadnega vrta, z legendo uporabljenih barv, na satelitski podlagi, kjer je označena še osnovna šola Dragatuš. Slika 22: Model vrta s šolo z nepopolno zasaditvijo v letu 2013 Vir: Google maps, 3.12. 2013. Na spodnji fotografiji vidimo zelenjavni vrt na začetku vegetacije. Sredinska in desna greda pa sta, tako kot je prikazano ţe na slikah prej, prekriti s zastirko pod katero je napeljano kapljično namakanje. 26 Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 Slika 23: Zelenjavni vrt Vir: Lastni vir, 2013. Vrt ni narejen po načrtu, saj je bil načrt narejen po predhodni ideji, ki so mi jo poslali iz šole. Tako so nato ugotovili, da bi bil prevelik in so naredili manjšega in prilegajočega se kulturam, ki so jih imeli (glej Slika 23). Letos pa so ga zaradi ugodnejše, bolj sončne lokacije in bolj z organskimi snovmi bogatih tal preselili vrt na lokacijo drugega vrta (glej Priloga 10a), ki se prav tako nahaja v neposredni bliţini šole (glej Priloga 10b), vendar je večji, kar menim da bo predstavljalo relativno velik izziv za mentorja vrta in vse, ki bodo na njem delali, saj bo potrebne precej organizacije in dodatnega dela. Zeliščnega vrta posebej ni, zato je nekaj zelišč posajenih na zelenjavnem vrtu. To sta peteršilj in bazilika. Letos bodo posadili tudi sivko. Permakulturna greda je bila ena izmed ponujenih moţnosti in idej za izdelavo vrta, za katero pa se še niso odločili, saj je ţe klasičen vrt predstavljal kar velik zalogaj za mentorico, ki ga vodi. Vrt medonosnih rastlin je na šoli bil ţe obstoječ v majhnem obsegu, v bliţini čebelnjaka, vendar je bil vmes pomotoma pokošen. Ker imajo na šoli čebelnjak, pa bodo skrbeli, da se bodo medonosne rastline kljub vsemu ohranjale. Tudi sadni vrt na šoli ţe imajo. Imajo nasad ribeza, ki jim vsako leto obrodi okusne sadeţe. 4.2.1 Drugi elementi učnega vrta Obstoječ element na vrtu je kompostnik, kamor se odlagajo deli rastlin z vrta in drugi rastlinski odpadki. V načrtu pa so še: Klopi, namenjene za sedenje otrok, kadar delajo na vrtu, malicajo, rešujejo kakšne naloge ali poslušajo učitelje. 27 Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 Ptičja hranilnica, kamor pozimi nasujejo ptičjo hrano in ptičje gnezdilnices katerimi lahko pomagajo ohranjati ptice. Hotel za ţuţelke, ki daje bivališče mnogim koristnim organizmom v vrtu in jih tako pomaga ohranjati in zadrţati tam, kjer jih potrebujemo, tako se ohranja tudi biotska pestrost na vrtu. Vsi ti elementi lahko izpopolnijo idealno učilnico v naravi in tako otroci ne rabijo sedeti le med štirimi stenami, temveč se učilnica razširi v prostranost narave, kjer se je moţno učiti od matematike, slovenščine, spoznavanja narave in druţbe, fizike, kemije in drugih predmetov. 4.2.2 Potrebno orodje in pripomočki za oskrbovanje vrta Za oskrbovanje vrta imajo motiko za okopavanje, sajenje in druga dela. Lopato za lopatanje, kopanje potrebnih lukenj in podobno. Kovinske grablje za ravnanje gredic, neţno zagrebanje po setvi, za grabljenje ostalih površin na vrtu, listja in drugega. Plastične grablje za grabljanje listja, pokošene trave in drugega. Kramp za kopanje na trši podlagi, izkopavanje kamnov in druga dela, ki jih z motiko in lopato ne moremo opraviti. Macolo za zabijanje kolov kadar je potrebno. Napeljane imajo cevi z majhnimi luknjicami, ki sluţijo za kapljično namakanje. Cevi so izpeljane iz plastičnega soda v katerem se zbira padavinska voda. 4.2.3 Okvirni investicijski načrt V šoli Dragatuš niso nakupovali orodja, saj ga toliko za začetek imajo. Nekaj motik, lopat in grabelj. Ko pa so izpeljali kakšen naravoslovni dan z učenci, so si nekaj orodja izposodili. Tudi semena, sadike, kapljično namakanje in folijo, ki sluţi za zastirko,jim je podarila zadruga Dobrine in Bele krajine. 4.2.4 Rezultati opazovanj in zbiranja informacij s strani zaposlenih na šoli Na osnovi informacij s strani učiteljev na šoli sem ugotovila, da je v projekt vpet celotni kolektiv, in sicer od učiteljev, hišnika, kuharic vključno z močno ravnateljevo podporo, saj si med seboj vsi pomagajo. Mlada mentorica vrta ima malce manj izkušenj o vrtnarjenju, vendar aktivno dela, da jih pridobi in da se dogajanje na šoli aktivno odvija. Z vrtnarskimi izkušnjami si pomagajo učiteljice med seboj, saj nekatere doma ţe dolga leta obdelujejo vrt. Prav tako na vrtu pomaga hišnik s teţjimi deli in tudi s svojimi izkušnjami. Tudi kuharice pripomorejo k ţivljenju na vrtu. In kadar so počitnice, je vedno kdo v bliţini, ki za osnovno poskrbi. To je zalivanje, pletev, pobiranje plodov in podobno. Tudi otroci šestega razreda delajo na vrtu pod vodstvom mentorice v okviru vrtnarskega kroţka, kar je spodbudno za nadaljevanje vrtnarjenja na šoli. Nekaj semen za sejanje so lani dobili na šolo z ministrstva, sadike in zastirko s kapljično namakalno cevjo pa od zadruge. Izkušenj s pridelavo semen še nimajo in zato bodo tudi letos pridobili semena in sadike od drugod. 28 Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 4.3 MODELNI NAČRT UČNIH VRTOV V OSNOVNIH ŠOLAH NA DOLENJSKEM Modelni načrt vsebuje osnovne grobe napotke in informacije, ki jih osnovne šole in vrtci, in prav tako kdorkoli drug, lahko uporabijo za ureditev vrta v svoji okolici ter za nadaljnje raziskovanje v tej smeri. Lahko načrtujemo povsem različne tipe vrtov, ki so navedeni spodaj. To zahteva za vsako vrsto vrta posebej različen pristop, ki zadovolji potrebe rastlin, ki bodo tam rasle. Zelenjavni vrt je lahko povsem klasičen, v obliki pravokotnika, lahko pa naredimo vrt v različnih poljubnih oblikah, kot so polkrog, kjer si gredice sledijo ena za drugo ali pa se prepustimo domišljiji, le da pomislimo tudi na praktičnost. Lahko naredimo tudi vsako gredico posebej, če imamo res veliko prostora in nam je to všeč. Lahko so tudi okrogle. Pri obliki, naklonu in vrsti zemlje moramo paziti na odcednost zemlje in na drugi strani prav tako na oskrbo vrta z vodo. Zeliščni vrt načrtujemo na najbolj osončeni legi, saj večina zelišč potrebuje sonce. Gredo dvignemo ali naredimo niţji skalnjak, v katerega kamne se bo akumulirala toplota sonca in tako bo zemlja toplejša tudi ponoči, pozimi pa se bo sneg tam prej stalil. Skalnjak ali greda lahko ima čisto klasično ali pa poljubno obliko. Zelišča pa so dobrodošla tudi v kombinaciji z zelenjavo na zelenjavnem vrtu in tudi v sadovnjaku. Če delamo permakulturno gredo,imamo prost izbor. Greda je načeloma široka do metra in pol zaradi načina obdelave. Če bi bila preširoka, bi bilo moţno, da ne bi segli do vrha oziroma do sredine. Obliko pa lahko izberemo ravno, v obliki podkve, v obliki ključa v lesenih kalupih, v loncu, v koritu, kamor koli jo postavimo, ima vedno enako sestavo, kot je navedeno pri opisu (glej poglavje 3.1.4). Vrt medonosnih rastlin je lahko zelo pester. Praktično pa je vrt medonosnih rastlin ţe zeliščni vrt, lipa če raste v bliţini šole ter sadni vrt. Če pa ga ţelimo imeti namensko v bliţini čebelnjaka, pa naj bo urejen podobno kot zeliščni vrt. Ko načrtujemo sadni vrt, pazimo, da v razdaljo med sadikami in od objektov računamo velikost, to je obseg in višino odrasle krošnje. Pri izbiri lokacije pazimo tudi, kam nam bo padala senca saj si vrta ne ţelimo zasenčiti. Pozorni smo, kam bodo odpadali plodovi in listje ter da bo lokacija za obiranje primerna tudi za otroke in moţnost dostopa s kakšnim strojem, če bo to potrebno. Na zelenjavnem vrtu gojimo zelenjavo, ki jo moramo vsako leto kolobariti. To pa pomeni, da moramo imeti zadostno število gredic, razen če bomo vsako leto gojili le eno ali dve vrsti in jih tekom sezon rasti in let menjavali. Torej če imamo petletni kolobar, kar je za zadostitev naravne teţnje rastlin po oblikovanju različnih delov rastline, najbolj optimalno, je potrebnih 29 Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 najmanj 5 gredic, ki so dovolj ozke, da lahko seţemo brez teţav do sredine, to je načeloma 120 centimetrov. Stezice med njimi pa naj bi bile široke najmanj 30 centimetrov. Grede naj bodo vsaj malce dvignjene, da izboljšamo odcednost tal in tako rastline ob večjem deţevju ne stojijo neposredno v vodi. Čez celo leto je dobro, da nekaj raste na gredi, nikoli ne sme biti prazna, saj takrat začnejo aktivno rasti pleveli, ker je to naravni proces pokritja in zaščite tal. Če ne bodo rasle kulture, ki jih ţelimo mi, bodo rasle rastline, ki jih ne ţelimo. Zeliščni vrt je pri vsakem vrtnarju nepogrešljiv, saj skrbi za naše zdravje in za zdravje naših rastlin in drugih organizmov. Običajno lepo diši, tako se lahko ob njem sprostimo, naberemo in posušimo si lahko zelišča za čaje, ki nam koristijo ob različnih obolenjih. Ali pa jih uporabljamo v kuhinji za začinjanje jedi. Običajno zelišča potrebujejo veliko sonca ter malo do srednje rodovitno zemljo. Gredice naj bodo dvignjene ali na takšni legi, kjer voda ne zastaja. Poznamo pa trajnice ter enoletnice. Trajnice rastejo na enem mestu več let in se običajno tudi razraščajo in jih vsako leto vsaj enkrat poreţemo. To so na primer meta, melisa, šetraj, majaron, materina dušica, sivka. enoletnice pa sejemo vsako leto posebej. To pa so na primer ognjič, ţametnica in kamilica. Permakulturna greda je greda, ki zahteva minimalno oskrbovanje čez leto, saj je sestavljena tako, da kar najbolje izkoristi naravne danosti. Če ţelimo narediti visoko gredo, moramo najprej narediti izkop v zemljo, ki je lahko globok dvajset centimetrov do pol metra. Nato v izkop naloţimo najprej debele veje, lahko tako preperele kot tudi sveţe, nanje pa čim bolj skupaj še vedno tanjše veje. Ta plast je lahko debela toliko, kot je globok izkop, lahko pa se naloţi še višje. Sluţi pa kot drenaţa in pljuča grede, saj se med vejami zadrţi zrak, ki kasneje pomaga rahljati zemljo. Na plast vej naloţimo časopisni papir in karton, ki zadrţi drobce iz zgornjih plasti, da se ne bi sipali med veje, saj bi tako zamašili zračne pore, prav tako pa deţevniki oboţujejo karton in tako jih boste zagotovo imeli v svoji gredici. Torej moramo uporabiti dovolj papirja, da naslednje plasti ostanejo zgoraj. Na plast časopisa in kartona naloţimo okoli dvajset centimetrov debelo plast ovčje volne ali delno preperelega mešanega listja, ki sluţi za zbiralnik in zadrţevalnik vode. Voda skozi prhke zgornje plasti zemlje hitro priteče do volne ali listja, ki to vodo vsrka in jo zadrţuje v sebi in tako tudi ob suši zelo ublaţi pomanjkanje vode, saj jo volna ali listje počasi oddaja koreninam rastlin, ki jo potrebujejo. Zato permakulturne grede tudi ni potrebno zalivati. Na plast volne ali listja naloţimo plast zemlje, ki smo jo izkopali, s travno rušo navzdol, na to plast pa lahko damo tudi še rodovitnejšo prst, morda tudi pomešano s kompostom, ki bo poskrbela za dober pridelek. Na zadnjo plast zemlje pa naloţimo seno. Če imamo balo sena, jo za kakšen teden pustimo na prostem, najbolje če takrat deţuje in se bala lepo namoči. Takšno seno pod sabo hitro ustvarja novo prhko prst, obenem pa preprečuje plevelom, da bi rasli. Seno mora biti vlaţno tudi zato, da nam ga ne odpihne veter. Namesto sena lahko uporabimo tudi uvelo pokošeno travo. Ko pa zastirko le dopolnjujemo, populimo večje plevele in jih poloţimo na rob grede, da se posušijo ter jih suhe uporabimo za zastirko, majhne pa le prekrijemo s senom in tako propadejo. Zastirke ne dajemo preveč na debelo, saj bi tako lahko ustvarili pogoje za plesni. Na permakulturne grede običajno sadimo sadike in ne sejemo semena, saj se mlada rastlinica nebi 30 Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 prebila skozi zastirko. Slame v ta namen ne uporabljamo zato, ker ne zadrţuje vlage, saj jo ravno zaradi tega uporabljamo za prekrivanje streh ali zastirke v nasadu jagod, kjer morajo plodovi ostati na suhem. Permakulturno gredo lahko napravimo tudi brez izkopa ali pa celo v večjem koritu. To napravimo tako, da napravimo lesen okvir, ki je visok toliko, da se lahko na njegov rob udobno usedemo. Širok pa naj toliko da brez teţav doseţemo najmanj sredino grede. Nato postopek plastenja ponovimo s tem da izpustimo izkopavanje zemlje in nalaganje plasti travne ruše na volno ali listje in namesto nje naloţimo drugo zemljo. Tovrstne visoke grede so zelo priročne in udobne, saj se za obdelavo ni potrebno pripogibati, zemlja je vedno prhka in je ni potrebno prekopavati, saj le dodajamo zastirko. In tudi zalivamo je načeloma ne, saj je akumulator vlage v gredi dovolj učinkovit, da rastline normalno rastejo. Olajša nam tudi kolobarjenje, saj so grede načeloma ločene, kar pa tudi ni pravilo. Če imamo nerodovitno zemljo, lahko naredimo kartonsko gredo. Na tla naloţimo vlaţen karton, ki naj bo čim manj obarvan. Nanj nasujemo zemljo in posadimo, kar ţelimo. Kot sem ţe prej omenila, deţevniki oboţujejo karton in mi jim ga tako damo na voljo veliko. Za deţevnike pa vemo tudi, da izboljšujejo rodovitnost zemlje, jo prezračijo, saj v tleh naredijo navpične kanale in tako postane prst po relativno kratkem času prhka in rodovitna. Vrt medonosnih rastlin je aktualen predvsem na šolah, ki čebelnjak imajo ali pa ga ima bliţnji kmet, katerega čebele se pasejo v bliţini šole. V takšen vrt lahko vključimo rastline, kot so bazilika, bela detelja, drobnjak, facelija, komarček, koriander, marjetica, melisa, ognjič, rdeča detelja, sončnica, spominčica in timijan. To jih je le nekaj, poznamo jih še mnogo več in med njih spadajo tako iglasta kot listnata drevesa in prav tako sadna drevesa. Čebele nam namreč oprašijo veliko večino cvetočih rastlin in zato lahko imamo bogato letino. To vedenje nas spodbuja, da moramo prispevati k ohranjanju čebel, saj so nepogrešljivi del narave. Velikokrat je na šoli ţe prisotno nekaj sadnega drevja ali grmičevja, kar je zelo dobrodošlo. To je bivalni prostor za mnoge organizme in hrana za čebele in druge koristne ţuţelke. Sadje imajo otroci radi in v primeru da vidijo celoten postopek pridelave, si ţe zgodaj širijo znanja in občutek za samooskrbo ter naravno pridelavo hrane. Dobro je da posadimo tudi sadje, ki ga bodo potem uporabili. Pomembno pri izbiri sort pa je, da izberemo lokalne stare odporne sorte, vajene podnebja in drugih vplivov. Sicer lahko imamo večje teţave s škodljivci, kot sicer 4.3.1 Drugi elementi učnega vrta Drugi elementi učnega vrta so: Klopi, namenjene za sedenje otrok, kadar delajo na vrtu, malicajo, rešujejo kakšne naloge ali poslušajo učitelje. Kompostnik, kamor se odlagajo deli rastlin z vrta in drugi rastlinski odpadki. 31 Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 Ptičja hranilnica, kamor pozimi nasujejo ptičjo hrano. Gnezdilnice, s katerimi se pomaga ohranjati različne vrste ptic. Hotel za ţuţelke, ki daje bivališče mnogim koristnim ţuţelkam v vrtu in jih pomaga zadrţati tam, kjer jih potrebujemo, tako se ohranja tudi biotska pestrost. Sončna ura, ki otroke spodbuja k opazovanju naravnega ritma sonca. Pipa v bliţini vrta za umivanje rok, orodja, zalivanje. Ali pa mlaka, ki bi sluţila tako zalivanju kot vzdrţevanju biotske pestrosti ob vrtu. V mlako se namreč naselijo ţabe, ki se prehranjujejo s polţi in ţuţelkami, kačji pastirji, ki jedo komarje in druge majhne ţuţelke, ki prav tako ţivijo ob vodi ter drugi organizmi. Ob vodi se napajajo čebele in druge koristne ţivali. Vsi ti elementi lahko izpopolnijo prijetno učilnico v naravi in tako otroci ne rabijo sedeti le med štirimi stenami, temveč se učilnica razširi v prostranost narave, kjer se je moţno učiti od matematike, slovenščine, spoznavanja narave in druţbe, fizike, kemije in drugih predmetov. 4.3.2 Potrebno orodje in pripomočki za oskrbovanje vrta Za oskrbovanje vrta potrebujemo motiko za okopavanje, sajenje in druga dela. Lopato za lopatanje, kopanje morebiti potrebnih lukenj in podobno. Kovinske grablje za ravnanje gredic, neţno zagrebanje po setvi, za grabljenje ostalih površin na vrtu, listja in drugega. Plastične ali lesene grablje za grabljanje listja, pokošene trave in drugega. Kramp za kopanje na trši podlagi, izkopavanje kamnov in druga dela, ki jih z motiko in lopato ne moremo opraviti. Večje kladivo za zabijanje kolov kadar je potrebno. 4.3.3 Okvirni investicijski načrt Najprej naj povem, da je večinoma nekaj od te opreme ţe na šoli, saj jo vsaj hišnik ali še kdo potrebuje za osnovno oskrbovanje okolice šole. Začetki so običajno manjši in postopni, da potem vrt sčasoma polno zaţivi. Cene in izbor orodja, ki sem jih navedla (glej Tabela 10), so le okvirnega značaja. Ponudba je sicer aktualna, ni pa najbolj ugodna na trţišču, saj raziskave o cenah in kakovosti ponudnikov nisem delala. Število potrebnega orodja je odvisno od velikosti vrta in števila otrok, ki bodo na vrtu delali hkrati. Nekatere šole imajo tudi sponzorje, ki jim pomagajo z različnimi sredstvi. 32 Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 Tabela 10: Okvirni investicijski načrt Orodje, Cena (€) Ponudnik oprema Motika 13,99 Merkur dolenjska Kovinske 10,49 Merkur grablje Kramp 2 kg 18,49 Merkur Lopata 11,99 Merkur prekopna ravna Vile za 14,49 Merkur prezračevanje zemlje Plastične 4,99 Merkur grablje Macola 1000g 20,49 Merkur Zalivalka 5l 5,80 Vrtni center Kalia Agrokoprena 4,80 Vrtni center 2 letna 21m Kalia 105,53 Skupaj Vir: www.merkur.si, 1.5.2014, www.kalia.si, 1.5.2014 33 Količina (kos) Znesek (€) 7 97,93 3 31,47 1 2 18,49 23,98 2 28,98 7 34,93 1 2 20,49 11,60 1-4 4,80-19,20 26-30 252,67-267,07 Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 5 SKLEPNE UGOTOVITVE Ob zaključku naloge ugotavljamo, da je tovrsten projekt, ki smo ga izvedli, zahtevna naloga. To zahtevnost pa odtehta zadovoljstvo ob zavedanju, da smo prispevali k vračanju otrok in šolnikov k naravi, saj se nov svet gradi prav na njih. Tako pa jim lahko privzgojimo vrednote in skrb za svoje okolje, hrano in naravo ter pišemo zgodovino. Obdelujejo se namreč vrtovi, ki so nekoč ţe obstajali in so pred pribliţno tridesetimi leti bili opuščeni zaradi prepovedi uporabe pridelkov v šolski kuhinji. Ugotavljamo, da je med ljudmi vedno več govora o lastni pridelavi hrane. Nekateri ljudje ţivijo v blokih in vrta nimajo, bi ga ţeleli obdelovati in si tako pridelati nekaj svoje hrane. Pa morda nimajo znanja. Verjamemo, da bi jim bilo v veselje, če bi se njegov otrok naučil vrtnariti kar v šoli. Domov bi prinesel znanje, ki so ga v mestu nekateri ţe skoraj pozabili. In na podlagi tega bi se morda tudi mestni vrtovi razširili in poskrbeli za nekaj dodatne samooskrbe s hrano. Mesto omenjamo zato, ker smo dopis poslali tudi mestnim šolam in vrtcem, kjer se šolajo tamkajšnji otroci. Šole in sploh vrtci imajo običajno okoli šole še povsem dovolj prostora, kjer se lahko uredi kakšna gredica. Ni nujno, da je velika ali klasično oblikovana. Lahko je pisana in dišeča zeliščna ali pa visoka permakulturna gredica v lesenem okvirju, kjer bodo otroci veselo opazovali razvijanje sadik, ki so jih vzgojili v lončkih na okenskih policah. V tem primeru tudi ni moţnosti, da bi kdo po gredici hodil, saj je dovolj visoka. In manjšo gredico je veliko laţje ročno obdelovati kot velik vrt, tako da to tudi za mentorja vrta na šoli ne bi bil prevelik zalogaj. Brez večletnih aktivnih izkušenj v vrtnarstvu je namreč zahtevno načrtovati setev in kolobar, saj je moţnosti za načrtovanje zelo veliko in moramo iz kupa informacij izbrati le tiste, ki jih nujno potrebujemo za osnovo, kar sem spoznala tudi sama med delom. Tekom naloge se mi je izoblikovala predstava tudi o tem, daje permakulturni vrt sestavljen iz plasti, od katerih ima vsaka svojo nalogo in so zato skupaj učinkovite. Ena kakovostno narejena permakulturna visoka greda naj bi ob pravilnem kolobarju in ravnanju namreč rodila do sedem let. Zato, ker smo na začetku to gredo poznali premalo, se je tudi zgodilo, da smo na osnovni šoli Trebnje naredili takšno, ki ne zadrţuje dovolj vode, da bi jo rastline ob suši lahko črpale. Vse, kar sem ugotovila o tem, pa sem sporočila mentorici vrta, ki bo moje informacije lahko uporabila. Ugotovili pa smo tudi, da teţava glede pridelave nastane takrat, ko gre za finančna sredstva. Ministrstvo šolam za tovrstne aktivnosti ne namenja denarja in tako ne more biti plačano niti dodatno delo zaposlenih niti orodje, semena, sadike in druge potrebščine. Mentorice vrtov pa delo opravljajo z občutkom, da lahko na tak način otrokom, ki jih vzgajajo in učijo, dajo največ. Delajo pa tudi z veseljem do dela na vrtu. Tudi na tem področju upamo, da se bo sčasoma uredilo plačilo. Glede na to pa, da smo poslali pozive 68 šolam in 5 vrtcem, smo pričakovali večji odziv. Povratno komunikacijo je vzpostavilo le 12 šol in 2 vrtca. Povpraševanja, zakaj se ostale šole niso odzvale, nismo opravili. Z ene izmed šol, ki so se odzvale, pa so sporočili, da se za 34 Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 projekt sicer zanimajo, vendar nanj tisto leto niso bili pripravljeni, zato so se priporočili za drugič. Letos, ko sem pisala diplomsko nalogo z naslovom Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem jaz, sem skrbela za vse potrebne informacije in komunikacijo s šolama, ki sem jih še obvladovala. Da pa projekt ne bi zamrl, bo za mano moral priti študent z naslednjo diplomsko nalogo ali pa dijak z zaključnim projektom. Tisti bo lahko aktivno sodeloval s šolo Trebnje, saj tam načrtujejo ureditev mlake, kar pa je za kakovostno projektno ali diplomsko nalogo dovolj obširna naloga. Gre namreč za dobro načrtovanje izkopa, materialov, investicije in ostalih elementov mlake. Drugi študent ali dijak pa bi lahko izbral šolo Dragatuš, kjer bi se projekt še razširil in izpopolnil. Izvedla bi se morda postavitev visoke grede ali pa kakšnega drugega elementa vrta. Če bi na zavodu Grm Novo mesto – centru biotehnike in turizma našli še koga, pa bi ta lahko začel projekt s kakšno naslednjo šolo iz seznama (glej Priloga 2). Ugotovila sem namreč, da je za učinkovito delo dovolj le ena šola, ki se ji lahko polno posvetim, sicer se zlahka zgodi, da z eno izmed šol sodelujem vsaj za odtenek manj aktivno. Če bi se temu projektu pridruţilo vsako leto nekaj maturantov ali diplomantov, bi s tem lahko ustvarili vedno širše področje šol in vrtcev z vrtovi. Ko bi bile šole, ki so z vrtovi začele lansko leto, dovolj samostojne, ne bi več potrebovale neposredne podpore, bi jim pa bili na Zavodu Grm Novo mesto – centru biotehnike in turizma vedno na voljo za nasvete in pomoč. Novi dijaki in študentje pa bi se ukvarjali z novimi šolami. Pomembna stvar, ki je prej še nisem omenjala je tudi medsebojna komunikacija in povezovanje med samimi šolami, ki bi bila zanje nepogrešljiva, saj imajo različne šole izkušnje, ki so drugim šolam lahko v korist. Osnovni šoli Dragatuš on Trebnje sem ţe pozvala na medsebojno sodelovanje in poskrbela sem tudi da imajo vse potrebne kontakte druga od druge, vendar komunikacija še ni stekla. Vzrok bi lahko bil v tem, da pomoč z druge šole še ni bila toliko potrebna, da bi kontakt vzpostavili, nekaj pa je k temu verjetno lahko prispevalo nepoznavanje pol med seboj, kjer bi se ustvarilo zaupanje. Zanimivi bi lahko bili ogledi vrtov med samimi šolami, ki v projektu sodelujejo. To pa zato, da bi videli, na kakšen način delajo druge šole. Tako bi prišlo do aktivnega sodelovanja, saj bi se mentorji vrtov na posameznih šolah med seboj spoznali in bi tako lahko laţje sodelovali. 35 Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 LITERATURA 1. 2. Bruns Annelore, Bruns Susanne: Biovrt: Ilustriran priročnik za sonaravno vrtnarjenje. Ljubljana: Viharnik, 2005, 139 str. Thun Maria: Praktično vrtnarjenje, Biološko-dinamična metoda v vrtnarski praksi. Ljubljana: Društvo Ajda, 1997, 125 str. VIRI 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. Google Chrome. (URL: www.drevored.si /nasvet/permakulturna-delavnica-visokagreda/), Microsoft, 13.11.2013. Google Chrome. (URL: www.napovednik.com/galerija/), Microsoft, 18.4.2013. Google Chrome. (URL: www.slonep.net/vrt-in-okolica/zelenjava/visoke-grede), Microsoft, 18.4.2013. Google Chrome. (URL: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L: 2008:250:0001:0084:SL:PDF), Microsoft, 8.5.2014. Google Chrome. (URL: www.ajda-vrzdenec.si/l1.asp?L1_ID=6&LANG=slo), Microsoft, 8.5.2014 Google Chrome. (URL: www.ajda-vrzdenec.si/l3.asp?L1_ID=8&L2_ID=82&L3_ID= 211&LANG=slo), Microsoft 8.5.2014. Google Chrome. (URL: www.demeter.si/index.php?option=com_content&view=article &id=18&Itemid=20), Microsoft, 13.11.2013. Google Chrome. (URL: www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJ8H60I7/?query=' keywords%3DPouk'&pageSize=25&fyear=1926&sortDir=ASC&sort=date&language= eng), Microsoft, 6.11.2013. Google Chrome. (URL: www.google.si/maps/), Microsoft, 3.12.2013. Google Chrome. (URL: www.kalia.si/), Microsoft, 1.5.2014. Google Chrome. (URL: www.merkur.si/), Microsoft, 1.5.2014. Google Chrome. (URL: www.permakultura.si/images/datoteke/mollison_uvod_v_ permakulturo_0-19.pdf), Microsoft, 13.11.2013. Google Chrome. (URL: www.slovenija-co2.si/co2/index.php/dobre-prakse/ ekolokokmetovanje/olski-ekovrtovi.html), Microsoft, 3.12.2013. Google Chrome. (URL: www.solskiekovrt.si), Microsoft, 3.12.2013. Google Chrome. (URL: www.solskiekovrt.si/index.php/aktualno), Microsoft, 8.5.2014. Google Chrome. (URL: www.um.si/kakovost/trajnostno-in-druzbeno-odgovornauniverza/Seje%20sveta%20%20knjinica/T%C4%8C.3_01_Karta_Dole.pdf), Microsoft, 8.5.2014. Google Chrome. (URL: www.zveza-ekokmet.si/zzeks/regionalna-zdruenja), Microsoft, 13.11.2013. Ivanović Ines: Geografske zasnove uvajanja ekološkega kmetijstva na Gorenjskem (URL: http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_201005_ines_ivanovic.pdf), 8.5.2014. 36 Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 PRILOGE PRILOGA 1: Časopis Učiteljski tovariš iz leta 1926, članek o šolskih vrtovih A Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 PRILOGA 2: Realizacija komuniciranja s šolami SEZNAM OSNOVNIH ŠOL Realizirano: -22. januar2012 - dopis vsem šolam in vrtcem na seznamu -pogovori z 14 inštitucijami o vključitvi do 6. februarja 2012 Št . ŠOLA NASLOV KRAJ OŠ LOKA Adlešiči 15 1 2 3 OŠ ARTIČE OŠ BOŠTANJ OŠ Milke Šobar Nataše Artiče 39 Boštanj 54 a Kurirska steza 8 8341 ADLEŠIČI 8253 Artiče 8294 Boštanj 8340 Črnomelj 4 OŠ Cerklje ob Krki Cerklje ob Krki 3 5 OŠ ŠMIHEL Šmihel 2 OŠ Šmihel Birčna vas 1 6 OŠ BRŠLJIN 7 OŠ Dragotin Kette Kočevarjeva ulica 40 Šegova ulica 114 8 OŠ CENTER Seidlova cesta 7 9 OŠ DRSKA 10 OŠ GRM Ulica Slavka Gruma 63 Trdinova ulica 7 11 OŠ OB RINŢI 12 OŠ Zbora odposlancev 13 OŠ Ljubo Šercer izobrazbeni standard OŠ ŠMARTNO 14 Niţji Cesta v Mestni log 39 Trg Zbora odposlancev 28 Reška cesta 6 17 18 Šolska cesta 20 Gubčeva cesta 4 Trebelno 43 Cesta na Fuţine 1 Gorjanska cesta 2 19 OŠ Dolenjske Toplice Pionirska cesta 35 20 21 OŠ ŠKOCJAN OŠ Mirna Peč Škocjan 51 Trg 8 22 OŠ Ane Gale Sevnica 23 OŠ Savo Kladnik Cesta na Dobravo 28 Trg svobode 42 Govoril z go. Darinko Jerman, svetovalno delavko Zainteresirani za vključitev; ga. Majda Dobravc Klic-so zainteresirani; ga. Darja Delač Felda 1330 Kočevje 1330 Kočevje 1275 Šmartno pri Litiji 8222 Otočec 8230 Mokronog 8231 Trebelno 8233 Mirna 8311 Kostanjevica na Krki 8350 Dolenjske Toplice 8275 Škocjan 8216 Mirna Peč Pungrt 9 OŠ OTOČEC OŠ MOKRONOG OŠ Mokronog OŠ MIRNA OŠ Joţeta Gorjupa 15 16 8263 Cerklje ob Krki 8000 Novo mesto 8000 Novo mesto 8000 Novo mesto 8000 Novo mesto 8000 Novo mesto 8000 Novo mesto 8000 Novo mesto 1330 Kočevje REALIZIRANO 8290 Sevnica 8290 Sevnica B Klic-so zainteresirani; ga. Joţica Pečnik Zainteresirani za vključitev, g. Danijel Brezovar Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 OŠ TREBNJE Kidričeva ulica 11 8210 Trebnje OŠ Trebnje 8210 Trebnje OŠ Trebnje OŠ Trebnje Dolenja Nemška vas 21 Dobrnič 2 Šentlovrenc 17 25 OŠ Šmarjeta Šmarjeta 1 26 27 OŠ Dr. Pavla Lunačka OŠ TRŢIŠČE Šentrupert 57 Trţišče 47 8232 Šentrupert 8295 Trţišče 28 OŠ Milan Majcen Šentjanţ Šentjanţ 58 a 8297 Šentjanţ 29 30 31 32 OŠ Krmelj OŠ Podbočje OŠ Vavta vas OŠ Brusnice 8296 Krmelj 8312 Podbočje 8351 Straţa 8321 Brusnice 33 OŠ Veliki Gaber Krmelj Podbočje 82 Vavta vas 1 Velike Brusnice 101 Veliki Gaber 41 34 OŠ Ţuţemberk Baragova cesta 1 35 OŠ Stopiče Stopiče 37 36 OŠ Velika Dolina Velika Dolina 30 37 OŠ Dr. Sodraţica 38 OŠ Ferda Vesela 39 OŠ Stara Cerkev 40 41 42 43 44 OŠ Vinica OŠ Podzemelj OŠ Maksa Pleteršnika OŠ Prevole OŠ Senovo 45 OŠ Stari trg ob Kolpi 46 47 OŠ Raka OŠ Leskovec pri Krškem Raka 36 Pionirska cesta 4 48 49 OŠ Komandanta Staneta OŠ Globoko OŠ Ţuţemberk-podruţnica OŠ Koprivnica OŠ Jurija Dalmatina Dragatuš 48 Globoko 9 Dvor 16 Koprivnica 2 Šolska ulica 1 24 50 51 Ivan Prijatelj 8210 Trebnje 8212 Velika Loka 8220 Šmarješke Toplice 8213 Veliki Gaber 8360 Ţuţemberk So ţe obiskali vzorčni eko vrt in so zainteresirani Klic in email, ga. Irena Zupančič-so zainteresirani za vključitev V tem trenutku jih ne zanima, ker nimajo časa, pokliče se jih avgusta. Govoril z go. Ravnateljico 26.2.13 8000 Novo mesto 8261 Jesenice na Dolenjskem 1317 Sodraţica Cesta Notranjskega odreda 10 Šentvid pri Stični 46 Stara Cerkev 21 1296 Šentvid pri Stični 1332 Stara Cerkev 8344 Vinica 8332 Gradac 8255 Pišece 8362 Hinje 8281 Senovo Vinica 50 Podzemelj 11 a Pišece 34 Prevole 32 Trg XIV. Divizije 3 Stari trg ob Kolpi 7 8342 Stari trg ob Kolpi 8274 Raka 8273 Leskovec pri Krškem 8343 Dragatuš 8254 Globoko 8361 Dvor 8282 Koprivnica 8270 Krško C So zainteresirani za vključitev, g. Vinko Hostar Klic-so zainteresirani za vključitev, imajo ţe obstoječ vrt, g. Peter Klun vodi projekt Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 52 OŠ Dr. Mihalja Rostoharja Cesta 4. julija 33 8270 Krško 53 54 OŠ Metlika OŠ Šentjernej OŠ Šentjernej 8330 Metlika 8310 Šentjernej 8310 Šentjernej 55 56 OŠ Dobova OŠ Dobova-podruţnica OŠ Polšnik Šolska ulica 7 Orehovica 14 Prvomajska cesta 9 Kapelska cesta 25 Kapele 4.a Polšnik 25 57 58 OP Dr. Franceta Prešerna OŠ Stična 59 60 OŠ Gabrovka OŠ Mirana Jarca 1310 Ribnica 1295 Ivančna Gorica 1274 Gabrovka 8340 Črnomelj 61 62 OŠ Loka OŠ Breţice 63 64 65 66 OŠ Adama Bohoriča Brestanica OŠ Blanca OŠ Bizeljsko OŠ Belokranjskega odreda Šolska ulica 2 Cesta 2. grupe odredov 40 Gabrovka 30 Ulica Otona Ţupančiča 8 Kidričeva ulica 18 Levstikova ulica 18 Šolska cesta 29 Blanca 13 Bizeljska cesta 78 Šolska ulica 1 8283 Blanca 8259 Bizeljsko 8333 Semič 67 68 OŠ Gradec OŠ Litija 1270 Litija 1270 Litija 69 70 Vrtec Pedenjped, Novo mesto Vrtec Ciciban Novo mesto Bevkova ulica 3 C. Komandanta Staneta 2 Šegova ulica 22 71 72 Vrtec Čebelica Vrtec Jana d.o.o. Trubarjeva c. 3 Pod Trško goro 13 73 Društvo Ringa Raja Ragovo 2 8257 Dobova 8258 Kapele 1272 Polšnik ŠT. OSNOVNIH ŠOL ŠT. Vrtcev SKUPAJ odgovori 68 12 5 73 2 14 Zainteresirani za vključitev, ga. Katerina Juvan 8280 Brestanica 8000 Novo mesto 8000 Novo mesto 8310 Šentjernej 8000 Novo mesto 8000 Novo mesto Ragovska ul. 18 Predstavitve (kolegij ravnatelja, aktiv) 3 za 8340 Črnomelj 8250 Breţice Naloge na projektu, stanje na dan 6. Februar 2012 Dopisi Klic-so zainteresirani vključitev, ga. Meta Habinc Izvedba 2 1 D Zainteresirani za vključitev, ga. Silva Jančan Zainteresirani za vključitev, ga. Olga Zainteresirani za vključitev, javiti termin obiska Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 PRILOGA 3: Prvi obisk na izbranih šolah - stanje lokacij, predvidenih za vrt Slika: Mirna Peč Slika: Dragatuš Slika: Vrtec Ciciban Novo mesto E Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 Slika: Trebnje PRILOGA 4: Trebnje Slika: Priloga k načrtu permakulturne visoke grede, poslanemu na šolo F Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 PRILOGA 5: PLAN ZASADITVE VISOKE GREDE Semena iz ministrstva: Čebula belokranjka Fiţol češnjevec (nizki) Korenje ljubljansko rumeno Repa kranjska okrogla Ajda darja SKICA: ZAHOD JUG KUMARICE + GOMOLJNA ZELENA KOLERABA + REPA + KOLERABICA KODROLISTNI OHROVT ČRNA REDKEV KUMARE + RDEČA PESA KORENJE + ČEBULA VZHOD LEGENDA: POSEVEK A + POSEVEK B + POSEVEK X MEŠANI POSEVEK G SEVER Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 SEZNAM KULTUR ZA VISOKO GREDO: Kumarice Gomoljna zelena Koleraba (rumena maslena) Repa (kranjska okrogla) Kolerabica (dunajska bela) Kodrolistni ohrovt Črna redkev Kumare Rdeča pesa Korenje (ljubljansko rumeno) Čebula (belokranjka) PRILOGA 6: Trebnje - Izdelava visoke permakulturne grede a) Kompostnik v bliţini vrta, narejen iz desk, kamor se odlagajo deli rastlin, kompost se uporabi za gnojenje vrta b) Nekaj orodja, ki smo ga uporabljali pri postavitvi visoke grede H Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 c) Začrtali smo obliko visoke grede s količki in izkopali leţišče zanjo d) V leţišče grede smo naloţili najprej debele veje e) Na debele veje smo naloţili vedno tanjše dračje f) Na dračje smo naloţili še veje vinske trte ki so ostale od obrezovanja I Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 g) Čez dračje smo naloţili s travo navzdol obrnjeno rušo, ki je ostala pri izkopu h) Čez rušo smo namesto listja naloţili srednje preleţan gnoj i) Na gnoj smo naloţili pripeljano zemljo, nanjo pa namesto komposta ponovno gnoj j) Za peto plast na gredi smo uporabili isto pripeljano zemljo kot prej in to ponovili še enkrat J Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 k) Pripravek po Mariji Thun, ki nahrani mikroorganizme v tleh, smo zmešali z vodo v glineni posodi l) Pripravek po Mariji Thun mešamo 20 minut tako, da se na sredini naredi velik lijak m) Na gnoj, ki je ostal od postavitve grede, smo posadili lubenice, ki so bogato obrodile K Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 n) Na zemljo, ki je ostala pa smo posadili še melone, od katerih skoraj ni bilo pridelka o) Visoka permakulturna greda, posejana po izkušnjah in znanju nosilk vrta p) Škodljivci na visoki permakulturni gredi L Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 PRILOGA 7: Trebnje - Kolobar prvo leto PRILOGA 8 :Dragatuš - Setveni načrt na podlagi dobrih sosedov KOLERABA REPA ČESEN RDEČA PESA SOLATA KORENČEK KOPER ČEBULA KORENJE (RUMENO) SOLATA BERIVKA ŠPINAČA(poposevek) ZELENA JAGODE PETERŠILJ DROBNJAK OGNJIČ/ŢAMETNICA KROMPIR OGNJIČ NIZKI FIŢOL (ČEŠNJEVEC) KOLERABA AJDA SONČNICE LAN GRAH BROKOLI REDKEV PARADIŢNIK, bazilika KUMARICE (zavetrje paradiţniku) ZELJE M Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 PRILOGA 9: Dragatuš - Izdelava vrta in delo na njem a) Desna greda, na katero so učenke šestega razreda posadile paradiţnik b) Rastoč paradiţnik ob količkih c) Paprike na sredinski gredi N Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 d) Kumare na sredinski gredi e) Buče na sredinski gredi f) Lubenice, melone in buče na sredinski gredi O Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 g) Peteršilj na prvi gredici leve grede h) Redkvica in ljubljansko rumeno korenje na drugi gredici leve grede i) Belokranjska čebula in solata na tretji gredici leve grede P Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 j) Nizki fiţol češnjevec na četrti, peti in šesti gredici leve grede k) Pojav trdovratnih travnih plevelov PRILOGA 10: Dragatuš - Premik vrta na ugodnejšo, rodovitnejšo in bolj sončno lego v bliţini šole a) Delo na novi lokaciji vrta Q Rebernik B.: Modelni načrt učnih vrtov v osnovnih šolah na Dolenjskem. Diplomska naloga. Novo mesto, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola, 2014 b) Lega vrta Nova lokacija vrta R
© Copyright 2024