Od mrt vic do reke E k o l o š k o - u č n a p o t LIFE06NAT/SI/000066 Varstvo biodiverzitete reke Mure v Sloveniji Conservation of biodiversity of the Mura river in Slovenija OD MR T VIC D O R E K E Ekološka učna pot BioMura Tekst: Milan Vogrin in Lidija Globevnik Skice in zemljevidi: Iztok Kavčič Hidrografski model: Andrej Vidmar Fotografije: Matjaž Bedjanič, Lidija Globevnik, Milan Vogrin, Jože Pojbič Grafično oblikovanje in priprava za tisk: Danijel Sušnik Prevod v angleški jezik: Henrik Ciglič Tiskano v 5000 izvodih Tisk: Birografika Bori Izdal: Inštitut za vode Republike Slovenije, 2010 Knjižica je narejena v okviru akcije E9 projekta “Varstvo Biodiverzitete reke Mure v Sloveniji - BIOMURA” (LIFE06NAT/SI/000066). Nosilec projekta: Inštitut za vode Republike Slovenije, Hajdrihova 28c, Ljubljana Finančna podpora: LIFE NATURA in Republika Sloveniija Ministrstvo za okolje in prostor Odgovorna voditeljica projekta: dr. Lidija Globevnik Informacije in dogovor za vodenje po Ekološko učni poti BioMura: Goran Ohman, tel.: +386 41 372 313 Informacijski center BioMura (Ribiški dom Trnek na Moti) Prleška razvojna agencija Ljutomer, direktor: Goran Šoster tel.: +386 41 797 613 Priporočamo dobro nepremočljivo obutev in zaščito pred krvi željnimi žuželkami. Odveč ne bosta daljnogled in fotoaparat. w w w . b i o m u r a . s i »Od mrtvic do reke« Reka Mura z ohranjeno rečno krajino je na evropski ravni prepoznana kot neprecenljivo naravno bogastvo in kot taka sodi v omrežje Natura 2000. Poplavni gozdovi, vlažni in močvirni travniki, mrtvice in rečni rokavi, erodirane strme stene, prodišča in vijugavi tok reke so prepoznavni elementi pokrajine ob Muri. To so tudi najvrednejši življenjski prostori, ki dajejo zatočišče in prebivališče tisočim rastlinskim in živalskim vrstam. Omenimo le nekaj suhoparnih številk: na območju reke Mure je bilo v Sloveniji ugotovljenih prek 600 vrst rastlin, prek 200 vrst ptic, 30 vrst sesalcev, 15 vrst dvoživk, 45 vrst rib, 50 vrst kačjih pastirjev, prek 1000 metuljev in hroščev in še bi lahko naštevali. Izjemna biotska pestrost je deloma posledica ugodne geografske lege, predvsem pa različnih življenjskih prostorov, od rokavov, mrtvic, prodišč in poplavnih gozdov do kulturne krajine. Ekološko-učna pot »Od mrtvic do reke« vam želi pričarati košček v mozaiku čarobnega sveta reke Mure. Seznaniti vas želi predvsem z mrtvicami, njihovim nastankom ter skrivnostnim živim svetom, ki mimoidočemu sprehajalcu vse prepogosto ostane skrito. Mura Foto: Jože Pojbič Pot je dolga 2200 m in opremljena z informativnimi tablami. V celoti je prehodna večji del leta, le v času poplav je za nekaj dni nedostopna. Mrtvica Foto: Lidija Globevnik Skica območja z informativnimi točkami DOF-digitalni ortofoto posnetek; Geodetska uprava RS Nasta janje in umir anje mr t vic Mrtvice nastajajo in tudi izginjajo po naravni poti ob vseh rekah. Najbolj značilne so ob nižinskih rekah. Takšna reka je Mura v Sloveniji. Nižinske reke imajo široko »ovinkasto« strugo (z okljuki ali meandri) ali pa bolj razvejen sistem glavne (matične) struge in rokavov (stranskih strug) z vmesnimi otoki. Mrtvica nastane iz okljuka matične struge ali rokava. Ob večjih pretokih voda spodjeda zunanjo stran okljuka. Zajeda je vedno večja, okljuk pa vedno daljši. Zavoja na začetku in koncu okljuka se sčasoma zbližata. Voda nato prebije ožino in steče po krajši poti. Tako iz okljuka nastane rokav reke. Voda kmalu začne zasipavati spodnji del rokava, zatem tudi zgornjega. Nastane mrtvica, od glavne struge odrezan rokav. Mrtvice nastajajo tudi na daljših, z matično strugo skoraj vzporednih rokavih, in sicer tako, da voda pri poplavah začne zasipavati vtočni del rokava (mesto na glavni strugi, kjer se odcepi stranska struga). Proces nastajanja mrtvic lahko traja več desetletij. Dolgoročno obstoj mrtvic brez občasnih poplav, ki prinesejo svežo vodo in novo življenje v mrtvico, ni mogoč. Voda v mrtvico sicer priteče tudi iz tal. Pravimo, da mrtvico napaja podzemna voda. Če vode v mrtvici večino časa ni, se začne zaraščati z drevjem. Skica nastajanja mrtvic Nadmorske višine (metri) V današnjem času, ko Mura nima več proste poti, mrtvice le še izginjajo. Še pred nekaj desetletji je bilo mrtvic ob reki bistveno več kot dandanes. Ostanke starih mrtvic reke Mure najdemo tudi za visokovodnimi nasipi, vendar jih poplave Mure več ne dosežejo. Take so bolj podobne jezerom in ribnikom kot mrtvicam. Mrtvice še dodatno ogrožajo namerno zasipavanje, urbanizacija in intenzivno kmetijstvo. Hidrografski model terena znotraj visokovodnih nasipov, kjer je lepo viden razvejan sistem rokavov in mrtvic. Avtor: mag. Andrej Vidmar M r t vice so ze lo žive Za številne živali so mrtvice in rokavi pravi raj. Med žuželkami največjo pozornost vzbujajo kačji pastirji, ki pa kljub zastrašujočemu imenu niso človeku prav nič nevarni. Najbolj živahni so v najbolj vročem delu dneva. Letajo samo od spomladi do jeseni, prek zime so njihove ličinke na varnem na dnu voda. Ob Muri je bilo ugotovljenih prek petdeset vrst. Po mrtvici je slovensko ime dobil tudi eden izmed njih, mrtvični spreletavec Leucorrhinia caudalis, ki v Sloveniji velja za kritično ogroženo vrsto. V mrtvicah ob Muri živi medicinska pijavka Hirudo medicinalis, o čemer se bomo lahko prepričali, če v vodo pomočimo vsaj roko. Tudi ribe so doma v mrtvicah, med njimi tudi velika senčica Umbra krameri, evropsko ogrožena vrsta. Svoj prostor v mrtvicah najdejo tudi dvoživke. Med najpogostejšimi pa tudi najglasnejšimi so zelene žabe, in to vse tri vrste, ki živijo pri nas. Zelo glasna je še ena zeleno obarvana žaba, ali bolje rečeno žabica. To je zelena rega Hyla arborea, ki lahko preglasi tudi precej večje sorodnice. Tu živijo tudi rjave žabe, med njimi je najzanimivejši plavček Rana arvalis, ki je pravi maneken med žabami, saj si samci za svatovanje »nadenejo« pražnje oblačilo modre barve. Za Muro sta značilna tudi nižinski urh Bombina bombina, ki izbira plitve zarasle mrtvice, ter redka in ogrožena česnovka Pelobates fuscus, ki je ponočnjakinja, saj dan preživi zakopana v pesku ali mehki zemlji. Omeniti moramo še pupke, predvsem velikega pupka Triturus carnifex, evropsko ogroženo vrsto. Večje mrtvice so zanimive tudi za ptice. V zaraščenih bomo skoraj zagotovo videli črno lisko Fulica atra in zelenonogo tukalico Gallinula chloropus. Če v mrtvici raste tudi trst, lahko pričakujemo rakarja Acrocephalus arundinaceus, glasnega pevca, ki pa ga že močno ogroža izginjanje takšnih življenjskih prostorov. Rakarju lahko družbo dela tudi čapljica Ixobrychus minutus, katere pa zavoljo njene skrivnostnosti skoraj zagotovo ne bomo videli. Žal čapljica dela družbo rakarju tudi pri ogroženosti; je še bolj ogrožena in manj številčna hkrati. Čapljica - Ixobrychus minutus; Foto: Milan Vogrin Če mrtvice ne nastajajo več, če umetno zasipavamo rokave in mrtvice ter v to okolje vnašamo tujerodne živali, se manjša število naših avtohtonih vrst živali. Nekatere vrste lahko tudi izginejo. Mrtvični spreletavec Leucorrhinia caudalis; Foto: Matjaž Bedjanič Plavček - Rana arvalis; Foto: Milan Vogrin Velika senčnica - Umbra krameri; Foto: Janez Gregori Črna liska - Fulica atra; Foto: Milan Vogrin Botanični vr tovi ob Mur i Mrtvice so pravi botanični vrtovi, kjer na majhnih površinah najdemo številne rastlinske vrste. Prav mrtvice so dom nekaterih najbolj značilnih močvirskih rastlin, ki so pri nas v večini primerov tudi redke in ogrožene. Le kdo ne pozna belega lokvanja Nymphaea alba ter nekoliko manj znanega, a pogostejšega rumenega blatnika z manjšimi rumenimi cvetovi? V mrtvicah rasteta še dve izredno zanimivi rastlini, ki imata prav tako bele cvetove, vendar pozornost vzbujata predvsem zaradi zanimivo oblikovanih listov. Streluša Sagitaria sagittifolia ima kar tri vrste različnih listov, eni so potopljeni, drugi plavajoči, tretji, nadvodni, pa so zagotovo najzanimivejši. Oblikovani so v obliki puščice, tako da je rastlino mogoče z lahkoto prepoznati. Škarjica Stratiotes aloides ima ozke suličaste liste, ki so na robovih še nazobčani in prej spominjajo na kakšno agavo kot pa na vodno rastlino. Druge značilne rastline mrtvic so še žabji šejek Hydrocharis morsus-ranae, vodni orešek Trapa natans, kobuljasta vodoljuba Butomus umbellatus, plavajoča praprot plavček Salvinia natans ter seveda leče. V mrtvicah ob Muri bomo srečali vse štiri pri nas pojavljajoče se vrste. Mrtvica je obkrožena s trdimi listavci, predvsem hrasta doba Quercus robur in velikega jesena Fraxinus excelsior, na nekaterih mestih pa tudi s poljskim Ulmus minor in dolgopecljatim brestom U. laevis. So tipični obrečni gozdovi nižin. Vse bolj se v sestoje vrašča tudi tujerodna robinija Robinia pseudoacacia. Sibirska perunika - Iris sibirica; Foto: Milan Vogrin Mrtvica; Foto: Matjaž Bedjanič Rumeni blatnik - Nuphar luteum; Foto: Milan Vogrin Mrtvica ; Foto: Lidija Globevnik Vodni orešek - Trapa natans; Foto: Milan Vogrin Vodna škarjica - Stratiotes aloides; Foto: Matjaž Bedjanič Beli lokvanj - Nymphaea alba; Foto: Milan Vogrin Plavček - Salvia natans; Foto: Milan Vogrin Živl jen je na produ Na samo reko ni ravno vezano veliko živali in rastlin, slednje se bolje počutijo na bregovih in mrtvicah kot pa v hitri vodi. Se pa v vodi izvrstno počutijo ribe, prek štirideset vrst jih je bilo ugotovljenih v Muri in njenih pritokih. Zaradi nespametnega ravnanja v preteklosti danes v Muri živi tudi več vrst neavtohtonih, tujerodnih vrst rib, ki jih je sem zanesel človek. Z zadnjih letih se je na Muri naselil tudi bober, pričakovati je, da se bo širil in postal številčnejši, saj mu reka z rokavi to omogoča. Že dolgo Muro naseljuje vidra Lutra lutra, s katero pa se skoraj zagotovo ne bomo srečali, kar velja tudi za bobra. Čeprav so prodišča nestanovitna – vsako leto jih ob visokih vodah reka prestavi, počisti, tudi odnese – na njih vendarle teče življenje, vidno tudi našim očem. Posebnež, ki živi na prodiščih in ga bomo s pozornim opazovanjem verjetno videli, je mali deževnik Charadrius dubius. Tukaj preživi vse življenje, od veselega svatovanja do jajca in mladičev, le jeseni se odseli nekoliko južneje. Zelo zanimive vrste ptic naseljujejo strme erodirane bregove, ki jih vsako leto na novo ustvari deroči tok reke. Med te sodijo vodomec Alcedo atthis, breguljka Riparia riparia in veliko redkejši in izredno pisani čebelar Merops apiaster. Vsem je skupno, da si rove, v katerih si na koncu naredijo gnezdo, izkopljejo v obrežne stene s primernim materialom. Strma erodirana brežina Foto: Lidija Globevnik Na redno poplavljenih mestih, večinoma na sedimentnih plasteh proda, peska in mivke najbolje uspeva vrbovje, med katerim prevladujeta bela vrba Salix alba in krha vrba S. fragilis. Takšna rastišča ustrezajo tudi belemu topolu Populus alba in vse bolj ogroženemu črnemu topolu Populus nigra. Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehki listavci), obrečni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi (trdi listavci) in ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi sestavljajo poplavni gozd, ki postaja vse redkejši na evropski ravni. Te življenjske prostore smo dolžni varovati ne samo zaradi evropskih predpisov, pač pa in predvsem zavoljo živih bitij, ki tukaj prebivajo. Jesenovje Foto: Milan Vogrin Prodišče Foto: Matjaž Bedjanič Strma erodirana brešina Prodišče Vrbovje - Salix alba Foto: Matjaž Bedjanič Začetek oblikovanja okljuka, Rečni rokav-otok Skica prečnega prereza Mure z značilnimi habitati: strmi erodiran breg, prodišče in rečni rokav Zelena krastača Pseudepidalea viridis; Foto: Milan Vogrin LIFE06NAT/SI/000066 Varstvo biodiverzitete reke Mure v Sloveniji Conservation of biodiversity of the Mura river in Slovenija Inštitut za vode Republike Slovenije Hajdrihova ulica 28c 1000 Ljubljana www.izvrs.si Inženiring za vode d.o.o. Pot za Brdom 102 1000 Ljubljana www.izvo.si MURA – VGP, d.d. Lipovci 256 B, 9231 Beltinci www.sgp-pomgrad.si/si Regionalna razvojna agencija Mura Lendavska 5a 9000 Murska Sobota web.rra-mura.com Prleška razvojna agencija GIZ Prešernova 2 9240 Ljutomer www.prlekija.com ZVN območna enota Maribor Pobreška c. 20 2000 Maribor www.zrsvn.si Društvo za proučevanje ptic in varstvo narave Ptujska c. 91 2327 Rače www.dppvn.eu World Wide Fund Nature Austria WWF Austria Ottakringerstrasse 114-116 Vienna, Austria www.wwf.at