1. No category

V O G R I N
I
v a n
Zgornja Voličina 34,
2232 Voličina, Slovenija
E-mail: [email protected]
Mobilni telefon: 00386 51 632-547
Okrajno sodišče v Lenartu
Gospa Tanja HUSAR, okrajna sodnica
Datum: 15.12. 2014
Cafova ulica 1,
2000 Maribor
Zadeva: Pisni ZAGOVOR, V K 38336/2014-19
V zvezi z vabilom na glavno obravnavo bi želel pojasniti dogodek, ki se je pripetil.
Približno tri(3) tedne pred kritičnim dogodkom je gospa Zdenka VOGRIN demontirala
dvokrilna dvoriščna vrata. Pred tem me je klicala v Ljubljano in zahtevala, da jaz
demontiram vrata. Kot razlog je navedla, da je vhod preozek za prehod kombiniranega
vozila, ki bo vršilo enkratno dostavo. Poskušal sem ji dopovedati, da jaz z kombiniranim
vozilom brez težav pridem skozenj, toda neuspešno.
Prosil sem jo, da v kolikor bo izvršila demontažo vrat poskrbi tudi, da bodo zmontirana
nazaj. Vrata so bila pred leti kupljena pri nemškem proizvajalcu VEKA GmbH s
specialnim okovjem, ki se s Sloveniji ne dobi v primeru izgube kakršnega koli dela.
Potem sem v približno štirinajstih dni gospo Zdenko VOGRIN klical najmanj pet(5) krat in
jo prosil naj se vrata zmontirajo nazaj. Vendar se po približno treh(3) tednih to še ni
zgodilo.
V soboto, kritičnega dne, sem prosil soseda Jožeta FEKONJA za pomoč pri montaži vrat
nazaj na tečaje oziroma stebre. Eno krilo vrat je bilo vrženo na eni strani ograje, drugo
krilo vrat pa na drugi strani ograje. Poskušal sem najti tečaje in vijake za ponovno montažo
vrat toda neuspešno. Oba s sosedom sva jih iskala pa jih ni bilo. Gospa Zdenka VOGRIN
je ležala na ležalniku pred hišo in se sončila. Poklical sem jo in jo poprosil, da pride
pokazati kam je odložila vijake in okovje saj, tako je zatrdila, je sama demontirala vrata in
bi torej morala vedeti kje je montažni material. Odgovorila je: »Tam nekje pri vratih,
poišči si sam«. Iskala sva naprej toda neuspešno. Po približno petih minutah klicanja naj
vendarle pride pokazati kam je odložila material za ponovno montažo vrat se je odločila
zapustiti ležalnik in je prišla na mesto kjer so bila vrata. Toda materiala za montažo tudi
ona ni našla. Na mojo prigovarjanje naj vendarle poišče manjkajoči material za montažo je
z jezo odgovorila, da ga je odložila pač »tam nekje«, da ga sedaj ne najde in naj ga
poiščem jaz ter odšla proti hiši. Seveda sem se razjezil in začele so padati obojestransko
neprimerne in nespodobne besede, ki se jih morava oba sramovati. Gospa je v jezi
pograbila plastično vedro pri hiši in z veliko ihto prihitela do mene ter me z vedrom
udarjala iz strani po rami. Mahala je okoli sebe jaz pa sem v jezi zavpil, da če je tako bom
pa vrata odpeljal na deponijo saj jih očitno ne potrebujemo pa tudi montažnega materiala ni
tako, da jih tako ne morem zmontirati nazaj. Pograbil sem vrata ter jih v ihti odložil na
prikolico, ki je stala priključena na traktor ob ograji. Gospa Zdenka VOGRIN je še mahala
z vedrom nakar je odšla proti hiši. Čez približno deset(5) minut je prišla nazaj in rekla, da
si je pri tem suvanju poškodovala glavo. Res je pokazala majhno rano in odšla. Z sosedom
sva dokončno naložila vrata na prikolico in jih odpeljala na deponijo.
Bilo mi je neprijetno glede njene poškodbe zato sem pustil soseda pri deponiji sam pa sem
odšel v hišo in se gospe Zdenki VOGRIN opravičil zaradi neprimernih besed in tudi izrazil
sem obžalovanje, da sva se sprovocirala do te mere, da se je po nesreči poškodovala. Tudi
vrata niso vredna duševnih in telesnih ran, ki so se pripetile. Imel sem občutek, da je
opravičilo sprejela ter, sicer žalosten, odšel.
Delal sem naprej na spodnjem delu kmetije pri konjih nakar sem videl, da je na dvorišče
pripeljal avto. Prišla je »svetovalka«, ki ji je očitno svetovala »kako naprej«. Po približno
eni uri je prišla še policija, ki je napravila rutinski postopek.
In sedaj smo na sodišču!
V zvezi z omenjeno zadevo želim pojasniti tudi naslednje:
1. Gospe Zdenki VOGRIN sem se opravičil za kritični dogodek še preden sem vedel,
da je sploh poklicala policijo. Opravičil sem se ji, ker sem resnično obžaloval kar se je
zgodilo. Ne bi se smelo. Kriva sva bila oba.
2. Očitno jo je na prijavo nagovorila svetovalka, ki pa je res imela v preteklosti hude
travme in alkohol v družini.
3. Z gospo Zdenko VOGRIN sem živel dobrih deset let, do leta 1999. Ne takrat, ne do
tega dogodka se ni zgodilo nič kritičnega. Vse stvari glede premoženja in otrok sva
strpno reševala ves čas in najbrž bova tudi še naprej.
4. Skoraj dvajset let sva imela skupno podjetje v katerem sva bila oba zaposlena. Takrat
je pač bilo lažje glede vseh stvari, ker je bilo kljub trdemu delu več blagostanja. Po
dokončnem bankrotu podjetja leta 2013 pa so se zadeve drastično spremenile.
Enostavno nimam več kje vzeti denar za pokrivanje potreb tudi moje bivše družine in
2
to ljudje težko razumejo. Zato je veliko nervoze, ki je najbrž vsaj delno pripeljala tudi
do neprimernega obnašanja, obeh, v tem primeru.
5. Ni dvoma, da je bila gospa Zdenka VOGRIN poškodovana. Toda poškodoval jo nisem
jaz, še najmanj namenoma ampak se ne najbrž poškodovala, ko je z vedrom mahala
proti meni jaz pa sem v jezi sunkovito dvignil vrata, da jih odložim na prikolico. Da
ima poškodbo je očitno tudi sama ugotovila šele, ko je prišla v hišo saj je šele čez čas
prišla to tudi povedati.
6. Na kraju dogodka smo bili navzoči trije, midva in gospod Jože FEKONJA. Predlagam
sodišču, da izvede zaslišanje priče.
Ivan VOGRIN
3