revija za evangelijsko duhovnost evangelijsko duhovnost

vode
počitka
Letnik 29, številka 5-6/2013
revija za evangelijsko duhovnost
2
Vode počitka
kazalo
UVODOMA
4
Kdo t i zagotavlja, da te Bog ljubi?
DO KONČNO
6
Bog me ljubi in pika.
SPROŠČUJOČE
8
Gospodova večer ja — veseli obed
gr ešnikov
DALJNOVI DNO 14 Cerkev, veličastno delo živega Boga
GROZLJIVO 20 Kako so um irali apostoli
RAZG ALJENO 24 Upor niki, nist e plesali nit i jokali
3
VI HARNO 30 DO VOLJ MI JE
IRO NIČNO 34 Kr eda
NAVDUŠUJOČE 36 Odkr ivam o darove Božje nar ave
EKSKLUZI VNO 40 Izlet »grešnikov«
TRAGI KOMIČNO 44 Humor v slikah
AKTUALNO 46 Pr edsednik Svet ovne binkošt ne zveze
na ustoličenju papeža Frančiška
Vode počitka
uvodoma
4
Jezus je največji prijatelj grešnikov.
Jezus je namreč živel in posvetil svoje
življenje grešnikom. Prisluhnil jim je,
jim pomagal, družil se je z njimi, z
njimi obedoval. Z grešniki je tkal
zaupne prijateljske vezi. Iskal jih je
povsod, kjerkoli je hodil, in ko je
Peter Golob,
kakšnega našel, je postal njegov
urednik
prijatelj. Sprejel in vzljubil je vsakogar,
Kdo ti
zagotavlja, da te
ki je priznal, da je grešen, in
vsakogar, ki mu je bilo hudo, da je
grešil,
je
potolažil.
Biti Jezusov
prijatelj je privilegij, da ni večjega! Biti
Bog ljubi?
razumljen,
Jezus. Kako?
pravi prijateljski odnos z nekom, ki je
Ker je tvoj
tvoje življenje. Ali ni to to? Ni to
prijatelj.
ljubljen,
sprejet,
ne
obsojen, ampak slišan, zaželen, imeti
iskren in dober in ki se zanima za
bistvo? Aleluja, to je to!
Zakaj?
Svetopisemski evangeliji, ki opisujejo
Ker je prijatelj
dogodkov, ko se je Jezus družil in
grešnikov.
mogoče izluščiti veliko. Vsakič, ko je
Jezusovo življenje, navajajo vrsto
pogovarjal z grešniki. Iz teh zapisov je
Jezus srečal greh, je srečal tudi
grešnika. In vsako takšno srečanje je
Kakšna sreča!
bilo priložnost za novo prijateljstvo.
5
Kdo vse so bili Jezusovi prijatelji?
Zelo rad se je Jezus pogovarjal z
Gobavci, za katere bi danes rekli, da
ljudmi, ki so živeli nemoralno in so
so ljudje, ki so bili izključeni iz
doživljali sramoto. Se prepoznaš v
skupnosti. Se počutiš izključenega oz.
tem? Delaš kaj nečastnega, nekaj, za
izključeno iz družbe? Imaš nasploh
kar veš samo ti, nekaj, česar se
težave z vključevanjem v družbo?
sramuješ, vendar si ne moreš poma-
Potem si na Jezusovi »top listi«
gati? Jezus se noče le srečati s tabo,
prijateljev. Jezus se hoče srečati s
hoče se začeti s tabo družiti. Noče le
tabo. Rad bi postal tvoj prijatelj. Zakaj,
kratkega pomenka, hoče zgraditi
ne vem. Najbolje da se s tem
trajno prijateljstvo. Ne bo ti dal miru,
vprašanjem obrneš nanj. Potem so
dokler ne spoznaš, da te ljubi, tam,
bili tam pogani, za katere bi danes
kjer si, in takšnega oz. takšno kot si.
rekli, da so ljudje, ki ne priznavajo
V vsakem času je mogoče najti ljudi,
Jezusa za Boga, ki ne verjamejo v
ki jih kakršnakoli cerkvena institucija
Boga in nimajo vere. Če ne verjameš
označi za neprimerne, nevredne. Tudi
ali če si do vsega tega ravnodušen,
Jezus jih je. Ne zato, da bi jim
se Jezus kljub temu zavzema zate,
povedal, kakšni so, ampak da jim
ker bi se rad s tabo spoprijateljil.
prisluhne. Ni se opredeljeval, ampak
Jezus je vzljubil tudi cestninarje, ki bi
jim je ponudil svojo roko. Z njimi je
jim danes rekli davkarji, cariniki in
gojil prijateljstvo, tudi če so se mu
razni drugi uradniki. Niti sanja se mi
kdaj izneverili. Jezus je ostal prijatelj.
ne, zakaj. Še posebej, ko pomislim,
da uradniki danes tako radi zlorabljajo
Si se morda kje prepoznal? Potem bi
svojo službo in krivično bogatijo. A
bil Jezus rad tvoj prijatelj. Nagovarja
Jezus je nor na te ljudi. Neverjetno!
te z besedami: »Glej, stojim pred vrati
Če Jezus tako ljubi davčne usluž-
in trkam. Če kdo sliši moj glas in
bence ... Jaz sem še večji grešnik od
odpre vrata, bom stopil k njemu in
njih, kadar kaj plačam brez računa ...
večerjal z njim, on pa z menoj.«
Vode počitka
dokončno
6
dr. Daniel Brkič
pastor Evangelijske cerkve »Dobrega
pastirja« Novo mesto, superintendent
Evangelijske Cerkve v Sloveniji in
profesor na protestantski Teološki
fakulteti Univerze v Zagrebu
Bog me ljubi in
pika.
Bistvo Boga je ljubezen, kajti Bog je
(Avguštin) Kajti če smo grešili in nam
ljubezen. (1 Jn 4,8b) Zato ni greha, ki
je zaradi tega žal, greh ni več greh,
bi bil prevelik za Božjo ljubezen. Bog
ampak nas je pripeljal k Bogu. Večji in
nima niti priložnosti greh videti, ker ne
težji kot so grehi, pa jih Bog raje in
vidi
od-
hitreje odpušča. Zato je zgodnja
puščánje. Le tako lahko razumemo,
Cerkev vzklikala: » O, srečen greh,
kar pravi Sveto pismo, da tistim, ki
kako velikega Odrešenika si nam
ljubijo Boga, vse pripomore k do-
dal!« (Ciril Jeruzalemski)
drugega,
razen
lastno
bremu. (Rim 8,28) Če res » vse« , potem je v to vključen celo greh.
Kadarkoli nekdo reče, da me ljubi, bi
7
to moralo pomeniti, da me ljubi za
ljubi z večno ljubeznijo in obljubo tudi
vedno in brezpogojno, ne pa iz
drži. ( Jer 31,3 ) Nismo se mi odločili
interesa. Kajti ljubezen, ki je lahko
za Boga, ampak se je Bog odločil
umrla, sploh nikoli ni bila prava
prav za vsakega izmed nas. Vsi smo
ljubezen. Kako ponižuješ sočloveka,
izvoljeni od Boga, Bog pa nam v daru
če ga ljubiš drugače! Vsaka ločitev je
svobode omogoča, da sami izbiramo
izdaja tistega – za vedno. Bog nas
in se s tem izvolimo.
Z Božjo ljubeznijo pa ni tako:
Bog me ljubi,
Bog me ne ljubi ...
Kajti Bog vedno samo ljubi.
Vode počitka
sproščujoče
8
Gospodova
večerja –
veseli obed
grešnikov
česar on noče. ( Tertulijan) Pri tem
Božja moč ne potrebuje človeške moči,
ampak samo človekovo vero. Kajti vera
je tista, ki premika gore.
Cerkev obhaja Gospodovo večerjo
zato, ker je to zapovedal Kristus. Kajti
Cerkev dela evharistijo in evharistija
dela Cerkev.
( Henri de Lubac )
Obliko in način Gospodove večerje
Adamu
je
raju
Cerkev spreminja in znova določa
prepovedano jesti od drevesa življenja.
glede na čas in prostor, a to ni
Jezus, novi Adam, pa ne govori o
zveličavno, saj gre za osebno vero in
prepovedi, ampak nas pri Gospodovi
poslušnost. Jezus ni zapovedal, naj pri
večerji celo vabi k drevesu večnega
Gospodovi večerji jemo »tisti« kruh in
življenja, ko nam pravi: »Vzemite in
naj pijemo iz »tistega« keliha, ker je to
jejte!«
Gospodova
nemogoče, ampak naj delamo »to« v
večerja je največje znamenje občestva
njegov spomin, ker tako in tako
celotne
Pri
nimamo tistega istega kruha in istega
evharistiji pravzaprav Cerkev postane
vina iz časa zgornje izbe. Če bi
Cerkev. Žal pa nas ravno skupna miza
Gospodovo večerjo celo sam Jezus
največkrat razdvaja. Kristus nam je v
ponovil čez nekaj minut z istimi učenci
kruhu in vinu zapustil viden znak
na istem mestu in z istim kruhom in
svojega
Te
vinom, večerja ne bi bila več ista. Čas
spremenitve ne naredi človek. Ne gre
bi bil drug, kruh in vino bi bila že
za nikakršen trik ali za kemično-
nekoliko
fiziološki proces. Spremenitev je Božje
podeljevanja ne bi bil več isti in
skrivnostno delo, je zakrament, kajti
razpoloženje učencev bi bilo drugačno.
Bogu ni nič nemogoče, razen tisto,
Zato se je nesmiselno spraševati o
( S.
bilo
v
Fausti )
Cerkve.
prvem
( O r i gen )
nevidnega
učinka.
spremenjena,
način
9
veljavnosti
in
oblike,
smo je deležni po veri. Tako kot je
sestave, okusa, barve in načina
Jezus prisoten v Božji besedi in v
podeljev anja
element ov
občestvu Cerkve, je živi in pravi Jezus
Gospodove večerje. Očitno norost
prisoten med nami tudi pri obhajanju
farizejskega
in
Gospodove večerje. ( Avguštin ) Kajti
svetohlinstva nima razumne meje. V
Gospodova večerja se mora razlikovati
resnici gre pri tem za duha uporništva
od hranjenja s kruhom doma ali pa v
in
pa toliko za
restavraciji in od pitja vina v zidanici,
prepričanje, sicer bi takšni svojo
gostilni ali pa na veselici. Zato sam
načelnost izkazovali povsod. Sveto
Jezus pravi: »To je moje telo.« In: »To
pismo ne daje recepta za sestavo
je moja kri.« ( Mt 26,26-27)
kljubovanja,
pravilnosti
v idnih
dlakocepstva
ne
obhajilnega kruha in vina. V postavi
stare
zaveze
so
bila
zapisana
Neuki posamezniki, ki ne razumejo
natančna navodila o sestavi in uporabi
narave
vseobsežne
bogoslužnih olj, kadil, daritev in jedi,
Kristusove Cerkve odrešenih ( njeno
nova zaveza pa to ukinja. Oblika, okus,
k atolišk ost ) ,
barva in način Gospodove večerje so
sprašujejo o pravovernosti in čistosti
se v dolgi zgodovini Cerkve že
vernikov v krajevni ( lokalni ) Cerkvi,
mnogokrat spremenili in se še bodo, a
ko presojajo, ali so nekateri dovolj
duhovno sporočilo ostaja vedno isto.
vredni in dostojni, da bi skupaj z njimi
Kajti ne gre za ponavljanje, ampak za
sodelovali pri mizi Gospodove večerje.
ponavzočanje Kristusove daritve v
Žal pa pozabljajo, da je Kristusova
vseh kulturah in časih. Zato pri
Cerkev
obhajanju Gospodove večerje Boga
predstave Cerkve kot »majhne črede«
prosimo, da po skrivnostnem delovanju
in od njim znanih vernikov krajevne
Svetega Duha posveti simbola kruha in
Cerkve in da Kristusovo Cerkev
vina
( epikleza ) , znamenji nove in
sestavljajo tudi drugi verniki, npr. na
večne zaveze, da se v občestvu
Kitajskem, v Kanadi, Franciji, Braziliji
Cerkve ponavzoči Kristusova daritev, ki
… a njihovega življenja ne morejo
se
univerzalne
neopravič eno
obsežnejša
od
njihove
10
presojati, ker ne živijo z njimi. Glede na
zaradi tega ne obsodijo in ne zavržejo.
njihovo kritično opredelitev ne bi mogel
nikoli nihče sodelovati pri Gospodovi
Krščanski
večerji, zato je pošteno presojati in
neosebnih božanstev. Je drugačen od
soditi samo sebe, ne pa drugih. Pa še
Boga filozofov. Je drugačen kot Bog
to ne na osnovi Pavlovega svarila
judovskih legalističnih pobožnjakarjev.
Cerkvi v Korintu ( 1 Kor 11,27-34 ) ,
Je Bog brezbožnih, oče izgubljenih.
kajti kontekst govori o drugačnem in
Gre za novost, ki je brez primere.
specifičnem
nevredne
Sprememba v novosti je tako velika in
udeležbe pri njihovi Gospodovi večerji,
korenita, da jo je moral izvesti sam Bog
ne pa kot se običajno zgrešeno tolmači
in zato priti med nas. Zato Gospodova
znotraj
večerja
problemu
neoprotestantskih
krogov.
ni
Bog
je
žalni
obred
večerje
prav ič nih,
se bo pregrešil vsak, ki bo nevredno
grešnikov. ( H. Küng ) Ko govorim, da
jedel »ta« kruh in pil »ta« Gospodov
je Gospodova večerja veseli obed, se
kelih, torej tisti isti kruh in tisti isti kelih,
je smiselno vprašati, zakaj se je pri tem
ki so ga takrat uporabili pri bogoslužju
Jezus skril ravno pod podobo vina? Eni
v Korintu, ki pa ga mi danes več
verjamejo, da mora biti vino rdeče
nimamo in niti ne bi mogli hkrati vsi po
barve, ker predstavlja kri. Ampak pri
svetu jesti od tistega istega kruha in piti
tem
iz tistega istega keliha. To je le še en
sporočilo. Vino je v Svetem pismu znak
dokaz
in
veselja. Jezus je pomnožil kruh, da
krivoverni so verniki, ki živijo po črki, ne
poteši potrebo ljudi, v Kani galilejski pa
pa po Duhu, in precejajo komarje,
je naredil vino njim v veselje. Vino je
medtem ko v svoji dvoličnosti požirajo
biblični znak vesele mesijanske gostije.
velblode. Ko nečesa ne razumejo, to
Če bi Jezus izbral za podobo kruh in
avtomatično obsodijo, namesto da bi
vodo, bi s tem izrazil strogost, pokoro
vprašali in se dali poučiti. Tudi Svetega
in post. Tako pa vino kot znamenje krvi
pisma ne razumejo v celoti, pa ga
enkrat predstavlja trpljenje, drugič pa
več,
kako
slaboumni
odločilna
v eseli
od
Poleg tega pa apostol Pavel pravi, da
ni
ampak
drugačen
barva,
obed
ampak
11
veselje, kajti brez trpljenja ni pravega
( H . Küng ) Tisti svetohlinci, ki hočejo
veselja v ljubezni. ( E. Mozetič ) Naj
grešne ude izključiti iz Cerkve, da bi v
spomnim, da tako in tako večina
njej
današnjega
brezgrešnih, čistih in svetih,
evangelijskega
( b i n k oš t nega )
samo
duhovna
elita
ne
za
poznajo prave Kristusove narave in so
Gospodovo večerjo uporablja grozdni
sektaški. Kdo jim bo po vseh čistkah
sok, ne pa vina, za kruh pa kakršenkoli
sploh še preostal? Tudi oni morajo
kruh
izstopiti.
iz
trgovine.
k r š č anstv a
ostala
Svetohlinci
pa
Kajti
svetost
Cerkve ni
zahtevajo, da smejo k mizi Gospodove
utemeljena z njenimi udi in z njihovo
večerje pristopiti samo tisti, ki ustrezajo
moralnostjo, ampak Cerkev posvečuje
njihovim ozkim, sektaškim kriterijem.
glava, ki je Kristus. Tudi Gospodova
Usmerjeni so na črko, ne pa na Duha,
večerja ni sveta sama po sebi,
ki
na
avtomatično, saj ne proizvaja magične
ravnovesje med milostjo in resnico.
svetosti. ( H. Küng ) Niti krst ni svet.
Poudarjajo samo resnico, ki vodi v
Nova zaveza ne govori o institucionalni
moraliziranje, drugi pa samo milost, ki
zakramentalni
vodi v poceni odrešenje. Ki obljublja
posvečujoči Kristusovi svetosti po
odpuščanje grehov brez kesanja,
Svetem Duhu. Cerkev je sveta in
spreobrnjenje brez novega rojstva po
grešna obenem, ker Cerkev ( še ) ni
Duhu, nebesa brez pekla, Gospodovo
Božje kraljestvo. Cerkev je bojišče med
večerjo brez strahospoštovanja Božje
Božjim duhom in zlim duhom, fronta pa
svetosti. Ko Bog ljubi grešnika, to
ne poteka med Cerkvijo in svetom,
pomeni, da grešnika brezpogojno ljubi,
ampak sredi človekovega srca. ( H.
obsoja pa njegova početja. Kajti Bog je
Küng )
pravičen in ljubeč hkrati.
Cerkev, ki ljudem zbuja občutke krivde,
črko
oživlja.
Pozabljajo
je
z greš ila
svetosti,
s v oje
Sporočilo
ampak
o
evangeljs k o
Sveta Kristusova Cerkev je v resnici
poslanstvo.
Cerkve
ni
grešna Cerkev, ker jo sestavljamo
obsodba in oznanjevanje kazni, ampak
grešni, zmotljivi ljudje, a pomiloščeni.
terapevtski evangelij – spreobrnjenje
12
od napačne, grešne poti. Povabilo k
vreden takšne gostije? Samo tisti, ki
spreobrnjenju pa velja predvsem
prizna, da je grešnik. Brez tega ni
pobožnim
kesanja.
in
pravičnim
starejšim
sinovom ( farizejem in pismoukom ) ,
Naš
največji
greh
je
pravzaprav ta, da nočemo biti grešniki.
ki menijo, da ne potrebujejo kesanja,
ne pa zgolj grešnim mlajšim sinovom,
Bog nam noče biti v nadlego niti v
ki se skesani vračajo k Očetovi mizi
nadlogo, noče postati naša obveznost
sprave. Ne pozabi: Kadarkoli te hudič
in dolžnost, ampak želi biti naša sreča,
spomni na tvojo grešno preteklost, ga ti
naša ljubezen kot dar. Zato je užitek
spomni na njegovo strašno prihodnost.
sodelovati na bogoslužju, kajti to ni
( E ddy Fabiyanic )
prisila,
navada,
dolžnost
ali
pa
kupovanje Božje naklonjenosti in
Gospodove večerje ne obhajamo kot
zasluženja. Vsakič smo poklicani k
da gre za pogrebno procesijo, kajti ne
spreobrnjenju, ne pa samo h kesanju
gre za ponovitev ali pa za dodatek
kot čustvu. Kajti pravo kesanje je
Jezusove daritve na križu, ker je le-ta
dejanje razumske odločitve.
enkratna, popolna in veljavna za vse
Moody )
čase. To ni obed poražencev, ampak
načinu mišljenja in življenja, ne pa k
gostija zmagovalcev. Zato je to slavje
moraliziranju. O morali lahko govorijo
zahvaljevanja, evharistija. Bog ni tako
tudi druge ustanove, o milosti pa lahko
zahteven
govori samo Cerkev. Moraliziranje vodi
partner,
kakršnega
( D. L.
Poklicani smo k novemu
predstavljamo ljudje, in ne zahteva
v
naše
in
svetohlinstvo. Zato smo poklicani k
pripravljenosti, ampak potrebuje naše
Jezusu, ki je hkrati pravični in tisti, ki
grehe. Kajti vsaka Gospodova večerja
nas opravičuje. ( Rim 3,21-26 ) Zato
odzvanja Kristusove besede: »To je
nam vsaka Gospodova večerja pove,
namreč moja kri nove zaveze, ki se
kaj
preliv a
odpušč anje
Samopravični ljudje verjamejo, da se
Kdo pa je
mora grešnik najprej spokoriti, preden
popolne
grehov.«
za
vas
pozornosti
v
( Mt 26,28 )
frustracije
si
Bog
in
misli
v
farizejsko
o
grešniku.
13
je lahko Bog usmiljen do njega. Jezus
proizvod
slepega
slučaja
kot
v
pa uči, da se ne spokorimo zato, da bi
kozmologiji, niti ni istoveten mrtvim
nas Bog lahko ljubil, temveč da nam
božanstvom kot v mitologiji.
Bog razodeva svojo ljubezen zato, da
bi se lahko spokorili. Ni se nam treba
Lahko si na bogoslužju, a bogoslužje
spremeniti zato, da bi nas imel Bog
zamudiš, če z občestvom ne obhajaš
raje. Nasprotno, spremeniti bi se morali
tega zakramenta milosti. Sprejeti Boga
zato, ker nas ima Bog tako rad. Še
vase pa se »splača«. ( L. Marc ) Kajti
drugače povedano: Jezus ne sprejema
Jezus pravi: »Kdor jé od tega kruha, bo
vsakogar, ampak samo grešnike! Ne
živel vekomaj …« ( Jn 6,51a ) Zato je
pozabimo, da so naši grehi »gorivo« za
Ignacij Antiohijski učil vernike, naj se
Božjo ljubezen. Zato je Ciril Jeru-
ne varajo, ampak naj prihajajo na
zalemski vzkliknil: »O, srečen greh,
Gospodovo večerjo zahvale, kajti
kako velikega Odrešenika si nam dal!«
»kdor ne sodeluje pri tem občestvu, je
že dal prostor hudiču in je postal
V Gospodovi večerji je Bog tako očitno
ošaben in prevzeten, s tem pa je
izpostavil svoje srce in se zavzel za
obsodil samega sebe.«
človeka,
da večjega,
lepšega in
boljšega bogoslužja od tega ni. Zato ne
Gospodovo večerjo je Kristus ustanovil
čakajmo večjih čudežev in ne tekajmo
zato, da ne bi nikoli pozabili žrtve, ki je
za čudodelniki. Kajti največji čudež
bila darovana za naše odrešenje. Kaj
lahko doživimo v podobi kruha in vina.
pa je kristjanova žrtev pri Gospodovi
S tem nam Bog na viden način govori,
večerji zdaj, ko je naša odkupitev
da on veruje v grešnika. Krščanstvo je
enkrat za vselej dokončana? »Biti vsi
Božja vera v človeka. Bog je zaljubljen
skupaj eno, nerazdeljeno telo v Jezusu
v grešnika in se ves daruje grešniku.
Kristusu.«
Zakaj pa Bog toliko ljubi človeka? Zato
mestu, 10,6 )
( Avguštin,
O
Božjem
ker je Bog edino človeka ustvaril zaradi
sebe. Obstaja po Božji volji in ni
dr. Daniel Brkič
Vode počitka
daljnovidno
14
Marija Barborič
evangelijska pastoralna delavka in
voditeljica molitvene skupine v
Evangelijski Cerkvi v Novem mestu
Cerkev,
ozremo, v nebo, zemljo ali neviden
veličastno delo
strmimo nad vsem Božjim stvarstvom.
živega Boga
in tudi danes je vse, kar dela, dobro,
svet, nam zastane dih in lahko samo
Ko je Bog ustvarjal, je bilo vse dobro
mogočno in veličastno.
Želim, da malo pokukamo v vesolje in
Ali Bog tudi danes dela? Kaj dela?
človekovo telo, da bi mogli vsaj malo
Poglejmo si, kaj Bog, Stvarnik neba in
doumeti, kako velik je Bog in kako
zemlje, čigar dela so nedoumljiva,
silna in mogočna so njegova dela.
dela tudi danes. Slutimo, da vsi
Samo tako bomo lažje razumeli veli-
znanstveniki, kar jih je kdaj premogel
čino tega, kar Bog dela v tem času.
ta svet in jih še bo, ne morejo
»V začetku je Bog ustvaril nebo in
raziskati, še manj doumeti veličino
zemljo. Rekel je: 'Bodi svetloba' in bila
Božjega
je svetloba.« (1 Mz 1:1,3)
stvarstva.
Kamorkoli
se
15
To je bil fenomenalni trenutek, kajti
jo poimenovali Canis Majoris. Veste,
svetloba, ki je potovala iz Božjih ust,
koliko
je potovala s hitrostjo 300.000 km/s.
preverite na spletu. V to zvezdo bi
Ko gledamo v vesolje, ki ga sestavlja
lahko spravili 7 trilijonov Zemelj. 7
nešteto galaksij in naša galaksija je
trilijonov! Nedoumljivo! Meni je ta
samo ena od stotih milijard drugih
številka tako ogromna, da je niti ne
galaksij v znanem vesolju, ki ga je
razumem, morda jo kdo od vas. Mi pa
ustvaril Bog, lahko kmalu ugotovimo,
zelo veliko spregovori. Kajti temu
da se v Božji soseski – galaksijah,
Bogu, ki je vse to ustvaril, je bilo toliko
vesolju, ki ga je ustvaril Bog, ne
mar za ljudi, toliko nas je vzljubil, da
uporabljajo kilometri, ravnilo, metri itd.
je dal svojega edinorojenega Sina, da
Uporablja se mera, ki se ji reče
je umrl na križu Golgote in je s svojo
svetlobno leto, ki je dolgo malo manj
smrtjo plačal ceno za naše grehe, nas
kot deset bilijonov kilometrov.
odkupil in rešil večne pogube. Nas
Masa naše galaksije znaša okoli
posinovil in nas hoče imeti za vso
bilijon Sončevih mas in vsebuje 200
večnost ob sebi. Zato je razumljiv
do 400 milijard zvezd.
vzklik Božjega služabnika Davida, ko
je
velika?
Vse
to
lahko
je gledal v nebo: »Ko gledam nebo,
Ko se ponoči ozremo v nebo, posuto
delo tvojih prstov, luno in zvezde, ki si
z zvezdami, se nam še sanja ne, da
jih utrdil: Kaj je človek, da se ga
zremo v neskončno nebo in kako
spominjaš?« in vzklik naše duše:
oddaljene so te zvezde, ki so videti le
»Velik
kot drobne pikice, a so mnoge tako
neprimerljivega,
ogromne, da njihova svetloba, ki jo
Boga, Boga vse moči, mogočnosti in
vidimo,
slave v vsem. Aleluja! Zato pripada
potuje
do
nas
milijone
svetlobnih let. Ob tem človek obnemi.
je
Bog!«
Kajti
slavimo
nepremagljivega
samo njemu vsa slava in čast.
Da bomo lažje razumeli, si poglejmo
do zdaj odkrito največjo zvezdo, ki so
Pogledali smo v vesolje, zdaj pa
16
poglejmo
še
Prenekateri
v
človekovo
znanstvenik
bi
telo.
vam
povedal, da je do tega trenutka najbolj
tehnološko razvita stvar na Zemlji
naše oko. In s temi očmi lahko
gledamo čudovita in mogočna Božja
dela. Ta Bog, ki je vse ustvaril, nas
ljubi in se razodeva vsakemu, ki ga
želi spoznati, ter želi imeti z nami
pristen odnos. Kakšna milost! Kakšna
slava! Aleluja.
Zdaj pa si poglejmo to, kar Bog dela
danes. Kajti to, kar Bog zdaj dela, je
nekaj tako veličastnega in nedoumljivega, da nad tem strmijo in se
pripravljajo vsa nebesa. Celo zemlja
strmi, medtem ko ves pekel besni nad
tem in poskuša vse, da bi to Božje
delo uničil. Kaj je to, kar Bog dela
danes? Kaj je to, da so vsa nebesa v
takem pričakovanju? Kaj je to, da ves
pekel tako strašno besni nad tem?
Vsa nova zaveza govori o tem. Bog,
Stvarnik neba in zemlje, gradi svojo
Cerkev. Cerkev, ki jo pričakujejo vsa
nebesa. Cerkev, za katero je sam
Gospod Jezus umrl na križu, jo
17
odkupil in očistil v svoji sveti krvi.
Za nami so krščanski prazniki, ko se
spominjamo Jezusovega trpljenja in
slavnega vstajenja na velikonočno
jutro,
novo
izgubljenega,
upanje
za
padlega,
grešnega
človeka.
Zaradi česar se že dva tisoč let dviga
iz mnogih src vzklik: Aleluja! Jezus
živi! Spominjali so se Jezusovega
vnebohoda in praznovali binkošti.
Dan, ko je bila rojena Cerkev.
Cerkev, ki jo bo Gospod Jezus, ko bo
pripravljena, vzel s te zemlje v svojo
večno slavo v nebesa in ki bo za vso
večnost ostala z njim in ko bo vse
drugo,
nebo
kakor
tudi
zemlja,
uničeno. To, kar naš Gospod Jezus
Kristus po svojem Duhu dela danes,
je našim očem prikrito. Vidimo, kakor
zavito v meglico, le delček tega, kar
Bog gradi.
Zakaj je to delo, ki ga Gospod Bog
gradi, tako veličastno in nedoumljivo?
Ker se gradi nekaj tako čistega in to
sredi tako pokvarjenega, umazanega
18
in izprijenega sveta. To je njegova
precizen. Njegovim očem nič ne uide.
Cerkev, razkropljena po vsem svetu
Lahko mu zaupamo, da bo njegovo
in ki je nevidna temu svetu. To
delo obstalo in tudi ostalo za vso
Cerkev ne gradijo človeške roke,
večnost.
ampak sam Gospod Jezus Kristus po
svojem Duhu. To je Cerkev, ki je ne
Dragi bralec, kdorkoli si, zate imam
vodi
eno
človek,
ampak
jo
oblikuje,
posvečuje in vodi le Sveti Duh.
vprašanje.
Si član
njegove
Cerkve? Ne sprašujem te, ali si član
katerekoli denominacije in ali imaš
Če
smo
iskreni,
verniki
vse zakramente. Sprašujem te, ali si
obupujejo/obupujemo, ko gledamo
član te Jezusove Cerkve? To ti lahko
stanje Cerkva. Obupujemo, ker se
odkrije Sveti Duh. Če si si odgovoril
nam zdi da se vse ruši in da je stanje
pritrdilno in imaš to gotovost, potem
po
porazno.
se veseli in slavi Boga. Morda si v
Pozabljamo pa na Jezusove besede,
situaciji, ko ne vidiš izhoda, ko se ti
ko je rekel, pravzaprav obljubil, da niti
vse ruši, ko ne veš, kako preživeti iz
peklenska vrata ne bodo zrušila
meseca v mesec, ker ni plače, računi
njegove
se
pa prihajajo. Morda ti je umrl nekdo
Rebeke, ko se je odločila za Izaka.
od ljubljenih ali zbolel za neozdravljivo
Kako dolgo, naporno in dolgo pot,
boleznijo in je sedaj preizkušena tvoja
polno
morala
vera in se bojiš, da ne bi izgubil
prepotovati, da je prišla do Izaka. Na
zaupanja v Boga ali pa si preganjan
cilj je prišla dostojanstveno.
zaradi vere v Gospoda Jezusa.
mnogih
mnogi
Cerkvah
Cerkve.
Spomnimo
nevarnosti,
je
Karkoli je tvoja bolečina, imaš vseeno
Jezus gradi svojo Cerkev in že celih
razlog za veselje. Si del Kristusove
dva tisoč let bedi nad njo. On ni tako
Cerkve in prihaja dan, ko ti bodo
površen pri svojem delu kot mnogi
obrisane vse solze in odvzeta vsa
gradbeniki danes. Je zelo natančen in
žalost. Če pa nimaš te gotovosti,
19
potem te prosim, pridi pod njegov križ,
p o d ob n eg a ,
da
bo
sv et a
pridi h Gospodu Jezusu. Še je čas.
brezmadežna.« (Ef 5,25-27)
in
Bog te kliče. Gospod Jezus gradi
samo eno Cerkev in edino po to
»Zdaj pa vas je Bog spravil s seboj po
Cerkev tudi prihaja. Maranata!
njegovem telesu iz mesa prek smrti,
»Možje ljubite svoje žene, kakor je
da bi vas privedel pred svoje obličje
Kristus vzljubil Cerkev in dal zanjo
svete, brezgrajne in neoporečne, če
sam sebe, da bi jo posvetil, ko jo je
le ostanete utemeljeni v veri in trdni
očistil s kopeljo vode z besedo, tako
ter se ne pustite odtrgati od upanja
da bi sam postavil predse veličastno
evangelija, o katerem ste slišali.« (Kol
Cerkev brez madeža, gube ali česa
1,22-23a)
Vode počitka
20
Kako so
umirali
apostoli
grozljivo
kar je bilo kot reakcija na njegovo
neustrašno pridiganje.
Janez
Soočen je bil z mučeništvom med
valom preganjanja v Rimu, ko so ga
skuhali v velikanski posodi vrelega
Trpljenje, ki ga doživljamo v svojem
olja. Kakorkoli, čudežno je preživel.
osebnem ali poklicnem življenju, je
Janez je bil obsojen na zaporniško
včasih lahko videti neznatno, če ga
delo v rudnikih na otoku Patmosu.
primerjamo s hudim preganjanjem in
Tam
strašno krutostjo, s katero so bili
Razodetje. Kasneje je bil izpuščen in
soočeni apostoli in Jezusovi učenci v
se je vrnil v današnjo Turčijo z
svojem času zaradi njihove neumrljive
namenom, da služi škofu v mestu
vere.
Edesa. Umrl je v starosti kot edini
je
napisal
preroško
knjigo
apostol, ki je umrl spokojno.
Matej
Mučeniško smrt je utrpel v Etiopiji,
Peter
ubit je bil s helebardo ( tj. z orožjem v
Bil je križan z glavo navzdol. Po
obliki sulice s široko sekiro in kavljem,
mnenju cerkvene tradicije se je to
op. ured. iz SSKJ ) .
zgodilo
na
mučiteljem,
njegovo
prošnjo
češ
se
da
čuti
Marko
nevrednega, da bi umrl na isti način,
Ubit je bil v Aleksandriji, v Egiptu,
kot je umrl Jezus Kristus.
potem ko so ga s konji vlačili po
mestnih ulicah, dokler ni bil mrtev.
Jakob, Alfejev sin
Luka
Čeprav voditelj Cerkve v Jeruzalemu,
V Grčiji je bil obešen na oljčno drevo,
je bil vržen iz jugovzhodnega stolpiča
21
judovskega
templja
kakšnih
30
njegovega pridiganja ga je doletelo
metrov globoko, ker se ni hotel odreči
mučeništvo v Armeniji, kjer so ga z
svoji veri v Kristusa. Ko so ugotovili,
bičem pretepli do smrti.
da je preživel padec, so ga do smrti
pretepli s kijem. To je bil isti kraj na
Andrej
vrhu templja, kamor je satan odvedel
V mestu Patras v Grčiji so ga križali
Jezusa med t. i. skušnjavami.
na križu z obliko X. Ko ga je sedem
vojakov hudo prebičalo, so njegovo
Jakob, Janezov brat
telo na križ privezali z vrvjo, da bi tako
Zebedejev sin Jakob je bil po poklicu
podaljšali njegove muke. Njegovi
ribič, ko ga je Jezus poklical v
sledilci so poročali, da ko so ga peljali
duhovniško službo.
Kot cerkveni
do križa, jih je Andrej pozdravljal s
vodja je bil Jakob v Jeruzalemu pod
temi besedami: »Dolgo sem hrepenel
kraljem Herodom obglavljen. Rimski
in pričakoval to uro. Križ je posvečen
stražnik, ki je pazil nanj, je bil osupel
zaradi Kristusovega telesa, ki je viselo
nad tem, kako je Jakob na sodnem
na njem.« Nadaljeval je s pridiganjem
procesu
svojim mučiteljem, in to še dva dneva,
zagovarjal
svojo
vero.
Kasneje je ta stražnik spremljal
dokler ni izdihnil.
Jakoba na kraj usmrtitve. Prevzet od
njegovega
pričevanja
je
pred
Tomaž
sodnikom razglasil svojo novo vero in
Na enem izmed njegovih misijonar-
pokleknil poleg Jakoba, da ga kot
skih potovanj v Indiji, kjer je ustanav-
kristjana obglavijo hkrati z njim.
ljal Cerkve, so ga zabodli s kopjem.
Bartolomej
Juda, Jakobov sin
Poznan je bil tudi pod imenom
Pogosto imenovan tudi Tadej. Ubit je
Natanael. Deloval je kot misijonar v
bil s puščico, ko se ni hotel odreči
Aziji. Za Jezusa je pričeval na
svoji veri v Jezusa.
območju današnje Turčije. Zaradi
22
Matija
Janez Krstnik
Apostol, ki je nadomestil izdajalca
Obglaviti ga je dal kralj Herod.
Judo Iškarijota, je bil kamnan in nato
obglavljen.
Filip
Mučeništvo ga je doletelo v mestu
Pavel
Hierapolis,
v
pokrajini
Frigija
v
Bil je mučen in nato obglavljen pod
današnji Turčiji. Bil je grobo pretepen,
vladavino hudobnega cesarja Nerona
zaprt in kasneje križan.
v Rimu, leta 67. Po drugih virih naj bi
ga v areni raztrgale divje zveri. Pavel
Simon Gorečnik
je
Potoval je daleč; domneva se, da je
bil
dolgo
omogočilo,
Cerkvam,
zaprt,
da
ki
jih
je
je
kar
pisal
mu
je
pisma
ustanovil
bil križan v današnji Veliki Britaniji.
v
Rimskem cesarstvu. Ta pisma, ki
Barnaba
vsebujejo veliko osnov krščanske
Domneva se, da je bil ubit deset let za
doktrine, predstavljajo znaten del
Pavlom.
nove zaveze.
Zapisi,
kako
so
umrli
apostoli,
Štefan
predstavljajo pomembno sporočilo za
Štefanov primer je v Svetem pismu
kristjane
zelo dobro dokumentiran. V splošnem
pričevanje
se
pr v ega
zgodovino. Krščanstvo se na tak
krščanskega mučenca. Ocenjuje se,
način dokazuje kot najbolj ljubeča,
da je v času velikega preganjanja,
dobrotljiva
čigar
veroizpoved, kar jih človeštvo pozna.
Štefana
žrtev
š teje
je
bil
za
tudi
Štefan,
in
testament
vsem
in
vere
ljudem
globoko
v
skozi
zvesta
mučeništvo doletelo okoli dva tisoč
kristjanov, skupaj z Nicanorjem, ki je
bil eden izmed sedmih diakonov.
Prevod: Peter Golob
vir: http://www.inspire21.com/
http://www.keyway.ca/
23
Vode počitka
razgaljeno
24
Uporniki, niste
»hudoben in prešušten«, ker ni zvest
plesali niti
misli na tiste, ki se imajo za pobožne,
jokali
da Jezus tega ni povedal v odnosu do
Bogu, ampak se mu izneverja. Pri tem
svete in pravične. Sobesedilo pravi,
poganov ali grešnikov, ampak do
farizejev in učiteljev postave, ker so
»S kom naj torej primerjam ljudi tega
se uprli namenu, ki ga je imel Bog z
rodu? Komu so podobni? Podobni so
njimi. ( Lk 7,30 )
otrokom, ki posedajo na trgu in kličejo
drug drugemu: ›Piskali smo vam, pa
Za slikovit odgovor je Jezus uporabil
niste plesali; peli smo žalostinko, pa
prispodobo, v kateri je povedal tedanji
niste jokali.‹ Prišel je namreč Janez
znani izrek, ki so ga otroci recitirali, ko
Krstnik, ki ne jé kruha in ne pije vina,
se drugi otroci niso hoteli pridružiti
pa pravite: ›Demona ima.‹ Prišel je
njihovi igri. ( L. Morris ) Jezus jih
Sin človekov, ki jé in pije, pa pravite:
primerja s prepirljivimi, razvajenimi in
›Glej, požrešnež je in pijanec, prijatelj
trmastimi
cestninarjev in grešnikov.‹ In modrost
oporekajo,
je bila opravičena po vseh svojih
izpodbijajo in odklanjajo vsak predlog,
otrocih.« (Lk 7,31-35)
medtem ko zdolgočaseni, otopeli in
otroki,
ki
ugovarjajo,
nasprotujejo,
se
upirajo,
brezvoljni posedajo na trgu. So gluhi,
Jezus postavlja pred nas vprašanje, ki
trmoglavi in trdosrčni. Nočejo se niti
velja za vse čase in kraje: »S kom naj
veseliti niti žalovati. Nočejo sodelo-
torej primerjam ljudi tega rodu? Komu
vati, ampak izmed dveh ponudb
so podobni?« V Svetem pismu je
vedno izberejo svojo, tretjo. Iz gole
izraz
izrazu
trme, brez razloga in dokaza. Njihova
»ljudstvo«, kajti po Jezusovi besedi je
igra je nasprotovanje. ( S. Fausti )
ta rod »požrešen in grešen« ter
Ker so nezainteresirani, pasivni in
»rod«
nasprotje
25
presiti vsega, ne prepoznajo trenutka
prispodobo igro otrok tistega časa, da
Božjega
bi s tem izrazil povsem nasprotna
obiskanja
in
svojega
odrešenja. Prigovarjajo in kljubujejo,
razpoloženja dveh skrajnosti.
namesto da bi izkoristili svojo edino
priložnost in se kot otroci Boga
Kateri
otroci
odzvali Modrosti. ( P. G. Müller )
Razposajeni,
se
tako
obnašajo?
poredni,
razvajeni,
samosvoji in uporni otroci; z eno
Tedanji otroci so se igrali poroko ali
besedo »scrkljanci«. Nič jim ni po volji
pogreb, a so se na povabila brez-
in z ničimer niso zadovoljni. Nobena
čutno odzvali. Gre za opis upiranja,
hrana jim ni všeč in vsake igre in
ko človek namerno dela drugače, kot
igrače se hitro naveličajo, ker so
se pričakuje in zahteva.
( R. H.
nezainteresirani. Vedno hočejo nekaj
Stein ) Gre za trmasto, nepopustljivo
novega. Živijo za spektakel, senzacijo
vztrajanje pri kakem stališču, ravnanju
in za kratko zabavo. Če ni po njihovo,
in mnenju, kljub dokazom o neustre-
kritizirajo in kljubujejo.
znosti takšnega obnašanja in mišljenja. Jezus takšne primerja z osebno-
Oznanilo Janeza Krstnika je govorilo
stno in duhovno nezrelimi otroki.
o askezi in spreobrnjenju, oni pa so to
imeli za norost. Oznanilo Jezusa
Če bi njihovi prijatelji piskali na piščali,
Kristusa pa je govorilo o veselju in
da bi se lahko oni veselili in plesali kot
ljubezni, a so to imeli za razuzdanost.
na svatbi, bi to zavrnili. Potem bi
( S.
njihovi prijatelji, da bi jih zadovoljili in
upirajo, ne vedoč, da s tem kljubujejo
jim ugodili, vse spremenili in bi peli
Bogu.
žalostinke kot na pogrebu, da bi lahko
demonski uporniški duh. Takšnim
oni v znak žalovanja jokali, a bi tudi to
trmoglavcem ne more ugoditi nihče,
zavrnili
ker je problem v njih samih. Zato ne
in
odklonili.
Komentatorji
pravijo, da je Jezus uporabil za
Fausti )
So
Takšni
trdosrčni,
prepoznavajo
se
vodi
milostnega
nalašč
pa
jih
trenutka
26
Božjega obiskanja in svojega odreše-
da zgori v ognju Božje sodbe. Pa
nja. Sami se zapisujejo smrti, ko za-
vseeno ni zadostil njihovim »svetim«
vračajo edino možnost in priložnost.
pričakovanjem. Ni bil sprejet, ampak
so mu kljubovali, se mu upirali, mu
Ali se to dogaja tudi danes? Kaj se
nasprotovali
in
mu
ugovarjali
z
lahko iz tega naučimo? Glede Janeza
besedami: »Demona ima!« Kdo je to
Krstnika so se tisti, ki so se imeli za
govoril? Grešniki, množice iz vse
najbolj svete in pobožne, pritoževali in
pokrajine, cestninarji, vojaki ...? Ne!
prigovarjali, da ni nikoli dovolj vesel in
Oni so se spreobrnili in so priznali
da je preveč žalosten. Ko pa je prišel
Božjo pravičnost. Obsojali so ga
Jezus, so zgodbo obrnili in ga obtožili,
trdosrčni in uporni farizeji, ki so se
da ni dovolj resen in spoštljiv. V
imeli za svete in pravične.
resnici pa niso hoteli sprejeti niti
Janeza Krstnika niti Jezusa Kristusa,
Potem pa je prišel Jezus, ki ni živel v
ker takšni zadostujejo sami sebi.
puščavi kot Janez Krstnik. Vršil je
Očetovo voljo. Bil je med ljudmi in
Krstnik je bil puščavnik. Ni jedel
jedel je skupaj z grešniki. Pil je vino,
kruha, ampak kobilice in divji med. Ni
posedal je v družbi in se veselil.
imel lepe, posebne obleke brez šiva
Pogovarjal se je z ženskami, dotikal
kot Jezus, ampak je nosil obleko iz
se je slepih, gobavih in hromih, da bi
kamelje dlake. Ni pil vina ter se ni
spoznali, da je Bog blizu ljudem in
družil in jedel skupaj s cestninarji in z
njihovim
grešniki. Ni se dotikal gobavih, slepih
človeka ne glede na to, kdo in kakšen
in hromih. Živel je ločeno od sveta. Ni
je. Vse je delal drugače kot Janez
se pogovarjal z ženskami, ne s
Krstnik in pošteno bi bilo, da mu ne bi
prešuštnicami in ne z otroki. Pridigal
očitali, ga obrekovali in kritizirali,
je o pokori, o Božji srditi jezi in o
ampak bi se odzvali in Božje povabilo
sekiri, ki poseka vse, kar ni popolno,
sprejeli. Pričakovali bi, da mu ne bodo
stiskam.
Da
Bog
ljubi
27
nasprotovali in oporekali, se upirali in
žalovanju na pogrebu, a vseeno ni
mu ugovarjali. Pošteno bi bilo, da bi
nikakršnega odziva.
»sveti pravičneži« ravnali drugače. A
so ga ravno tako odpisali kot nevero-
V čem je torej problem tistih, ki se
dostojnega in govorili: »Glej, požreš-
imajo za pravične, popolne in svete?
než je in pijanec, prijatelj cestninarjev
V njih samih. Duhovno mrtvi so. Ni
in grešnikov.« Kdo je to govoril?
problem niti v Janezu Krstniku niti v
Grešniki, množice iz vse pokrajine,
Božjem Sinu Jezusu Kristusu, čeprav
cestninarji, vojaki ...? Ne! Oni so se
takšni za svoje stanje vedno krivijo
spreobrnili
druge in za svoja početja najdejo
in
so
priznali
Božjo
pravičnost. Obsojali so ga trdosrčni in
nešteto
uporni farizeji, ki so se imeli za svete
resnici imajo trdosrčno in demonsko
in pravične.
uporniško
Upornik ostane vedno upornik, ker je
kljubovanja. Takšni ljudje se v resnici
uporen v srcu! Lahko s prižnic grmi o
nočejo in ne želijo spremeniti, ker ne
Božji srditi sodbi, peklu, svetosti,
vidijo, da je z njimi kaj narobe. Nočejo
popolnosti, zakonih in postavi, a se v
se poučiti, ker so samozadostni in
trdosrčnem in upornem srcu nič ne
ošabni. Takšnih se je modro izogibati,
zgodi. Lahko se s prižnic milo in
da z njimi ne zgubljamo dragocenega
sočutno govori o Božji milosti in
časa in energije. Sveto pismo pravi,
brezpogojni ljubezni, o odpuščanju,
naj ne mečemo biserov pred svinje,
nebesih, svobodi v Kristusu, pa se v
kajti takšni še niso umrli stari meseni
trdosrčnem in upornem srcu spet nič
naravi,
ne zgodi. Nobene spremembe ni.
moramo sovražiti in obsojati, njih kot
Zato Jezus govori o dveh povsem
grešnike pa ljubiti. S tem, ko rečemo,
različnih zasnovah; govori o piskanju,
da svoje sovražnike ljubimo, pomeni
vriskanju, prepevanju in plesu na
le
svatbi ter o stokanju, jokanju in
spreobrnejo.
to,
opravičil in izgovorov. V
srce,
egoizmu.
da
jim
polno
Njihova
želimo,
trme
in
početja
da
se
28
Končno, kako takšni ošabni uporneži
Uporniki
označujejo
Vsak
nasprotovanje. Izmed dveh ponudb, ki
pridigar na nek način vznemirja vest,
ju Bog predstavi eno za drugo in sta
zato se ga je treba rešiti, ga utišati.
namenoma drastično nasprotni, iz
Treba
ga
gole trme in demonskega sovraštva
podceniti. Treba mu je vzeti ugled,
izberejo svojo, samo da ne bi igrali
integriteto in avtoriteto. Za enega je
njegove igre. Z Janezom Krstnikom
rečeno,
je
Bog kliče k strogosti in pravičnosti,
krivoverec in odpadnik, za drugega
vendar pravijo, da ima demone in da
pa, da je kot požrešnež in pijanec,
je nor. Z Jezusom Kristusom pa Bog
bogokletnik in grešnik. Kajti »njihov«
kliče k veselju in plesu, pa spet
sveti Bog tega ne počne. Če pa je
nočejo, ker hočejo strogega Boga.
pridigar še vedno uporen in se ga ne
Samo da nasprotujejo, pa četudi sami
dá utišati, potem pa ga je treba
ne vedo, zakaj. Janez Krstnik govori o
umoriti. In prav to je bilo storjeno v
askezi in spreobrnjenju, pa imajo to
obeh primerih. Prvega so obglavili,
za norost. Jezus Kristus pa govori o
drugega pa križali.
veselju in ljubezni, pa se jim to zdi
ga
da
oznanjevalce?
je
ima
razvrednotiti,
demona,
da
so
strokovnjaki
za
29
preveč
Takšni
razuzdano.
ljudje
razpoloženje,
( S.
hitro
ker
Fausti )
druži z grešniki. Krstnik je za njih
spreminjajo
preresen, Jezus pa premilosten, saj
nimajo
svojih
preveč govori o Božji ljubezni.
stališč. Obnašajo se, kakor jih je volja
in kakor jim paše, odvisno od tega, s
Hvala Bogu, da ima zadnjo besedo
kom se družijo. Zdaj so tu, zdaj so
modrost, ki pooseblja Boga. Njegov
tam. Zdaj so s tabo, zdaj so proti tebi.
načrt odrešenja je modrost. Vsi načrti
So kot ptice selivke. Pride Janez
upornikov pa se vedno prekrižajo.
Krstnik
– človek iz divjine, grob,
Vse se jim zruši in zaman čakajo, ker
oster, možat, žaljiv, neolikan, glasen,
ima Bog vedno zadnjo besedo. Čas
direkten, brez dlake na jeziku, pa je
vse pokaže. Sad Duha potrdi vse, kar
zavrnjen. Pride Jezus
–
je od Boga, ker Bog sam opravičuje.
človek iz mesta, mehak, olikan, mil,
Človek lahko slepi samega sebe,
blag, nežen, ljubeč, usmiljen, ponižen,
lahko utiša svojo vest in spretno igra
sočuten, prijazen, obziren, pa je ravno
pobožnost, ali pa s hinavščino in
tako zavrnjen.
priliznjenostjo vara druge, a ne za
Kristus
dolgo. »Kajti modrost je bila opraviUpornikom ni nikoli nič prav. Nihče jim
čena po vseh svojih otrocih.« ( Lk
ne ustreza, ker so polni demonskega
7,35 ) Resnični spreobr-njenci, Božji
sovraštva in zagrenjenosti. Ni jim
otroci, opazijo in spoznajo Božjo
všeč Krstnikova strogost, ker njegove
modrost v Janezu Krstniku in v
pridige odbijajo in žalijo. Ni pa jim
Jezusu Kristusu. Oni ne spadajo v
všeč niti Jezusova popustljivost, ker
tabor tistih, ki se imajo za pravične,
njegove pridige obljubljajo »poceni«
ampak med tiste, ki jih Božja modrost
milost.
opravičuje, oni pa njo pred svetom s
Krstnikovo
pridiganje
je
utrujajoče in odvečno, Jezusov Bog
svojim novim življenjem.
pa nič ne stane, saj je tak, kot da je
vera na razprodaji. Pa še preveč se
dr. Daniel Brkič
Vode počitka
30
viharno
Lea Brkič
evangelijska pastoralna delavka,
animatorka in moderatorka na
področju družbenih dejavnosti
Evangelijske Cerkve v Novem mestu
DOVOLJ MI JE!
Elija je doživel nekaj čudovitega z
možno še kakšno večje doživetje
Bogom. Vpričo vsega
Božje moči v življenju posameznega
Izraela in
Baalovih prerokov je bil priča dogodka
človeka?
Elija
je
dobil
takojšen
na gori Karmel, ko se je sam Bog
odgovor na svojo molitev. Vsem, ki so
razodel kot vsemogočni in resnični.
to videli, je bilo v trenutku jasno, da je
Na Elijevo molitev je odgovoril z
Jahve edini resnični Bog.
ognjem. Vsi Baalovi preroki so bili
osramočeni in kasneje tudi ubiti. Po
Elija je po Božji milosti doživel veliko
tem dogodku je Bog po dolgem
zmago. Tudi sam se je ponovno lahko
sušnem obdobju poslal tudi dež in s
prepričal o Božji veličini in vsemoči.
tem pokazal svojo avtoriteto. Ali je
Kaj pa je Elija počel po tem dogodku?
31
Je razmišljal o Božji veličini? Je slavil
Kako se Elija odzove na to? Sam,
Boga? Se je o tem pogovarjal s
brez služabnika, se odpravi v samoto,
svojimi prijatelji?
v
puščavo.
Služabnika
pusti
v
Beeršebi. Mar je v puščavi varen pred
Kmalu za tem dogodkom je dobil od
Jezabelo? Zakaj se z omajano vero
Jezabele neprijazno sporočilo. Grozila
raje ne ustavi v Davidovem mestu,
mu je s smrtjo. To je popolnoma
kjer je skrinja zaveze kot znak Božje
razumljivo, saj je pobil
Baalove
navzočnosti? Ali pa v Hebronu, kjer
preroke, kar je bilo za njo bogokletno.
so pokopani patriarhi, očetje vere?
Jezabela, ki je bila žena kralja Ahaba,
Elija beži, ker se hoče rešiti pred
je uvedla kult Baala. Zaradi tega je
Jezabelinim maščevanjem. V tem
ljudstvo Izrael od zvestobe in vdanosti
primeru puščava prav gotovo ni kraj,
Bogu padlo v kultski razvrat. Ravno
kamor bi ga Bog pošiljal. Sedel je pod
proti temu se je prerok Elija boril in v
brinov grm. Kajti v malodušje, strah in
tej bitki tudi zmagal. Kakšno je
krizo lahko padejo še tako močni
pravzaprav sporočilo, ki ga je Elija
heroji. Triumf na Karmelu je tako
dobil od Jezabele? Glede na to, kdo
končal pod brinom. Ali je pod njim res
je bil pošiljatelj sporočila, bi moralo
lahko počival? Poln frustracij je začel
biti zanj sporočilo popolnoma nično,
Bogu ukazovati: »Dovolj je, zdaj,
saj je bila Jezabela »premagana« z
Gospod, vzemi moje življenje …
dogodkom na Karmelu. V tem sporo-
nisem boljši od svojih očetov.« Je to
čilu so omenjeni bogovi. Kateri? Tisti,
res? Bog ga je uporabil na edinstven
za katere je Elija dokazal, da sploh ne
način. Po dogodku na Karmelu ga
obstajajo, da so izmišljeni. To spo-
lahko primerjamo z Mojzesom. Tudi
ročilo je sicer bila grožnja: »Elija, umrl
na gori preobrazbe v novi zavezi sta
boš.« Ali je imel potemtakem dogodek
omenjena
na Karmelu sploh kak pomen, če se
Mojzesova smrt je bila posebna. Ni
je Elija tako ustrašil njene grožnje?
bila pod bodičastim grmom. Tudi
prav
Mojzes
in
Elija.
32
Elijevo vnebovzetje je bilo posebno, z
naj ga vzame. Očitno pa v teh novih
ognjenim vozom. Ali z vso to držo
okoliščinah,
izčrpani in zlomljeni Elija daje videz
Jezabelina grožnja, ne ve, kako mu
velikega zmagovalca vpričo vsega
sedaj vera lahko pomaga. Pravzaprav
Izraela
ne ve, kaj naj sedaj počne. Najmanj
in vpričo
svoje največje
nasprotnice Jezabele?
ki
jih
je
povzročila
trije razlogi so, zakaj se je to z njim
zgodilo. Prvi razlog: V nekem trenutku
Ena sama ženska grožnja je bila
je postala v njegovih očeh človeška
dovolj, da je Elijo duhovno popolnoma
moč tako velika, da je popolnoma
razorožila, da je postal nekoristen.
zameglila
Legel je in zaspal pod bodičastim
vsemogočnost. V resnici pa je bila še
grmom z bridkostjo ( bodičevjem ) v
tako velika Jezabelina grožnja nična v
svojem srcu. Je imel za to tehten
primerjavi z Božjo močjo, ki se je
razlog? Zmaga, ki jo je doživel, se ni
razodela na Karmelu. Drugi razlog:
zgodila v njegovem otroštvu, torej v
Morda je bil Elija ob tem, ko ga je Bog
neki davni preteklosti, da bi jo lahko
uporabil vpričo vsega Izraela, tako
tako hitro pozabil. Zmaga se je
vzhičen
zgodila malo prej. Ni bila majhna,
razmišljal le to: »Naj sedaj vsi vidijo,
ampak prav nasprotno zelo velika.
kdo je pravi Bog.« Ni pa vzel tega
Prav gotovo je čutil Božjo bližino, ko
dogodka
je ogenj padal z neba in použil žgalno
življenje, ker se mu je pač zdelo
daritev, drva, kamen, prst in celo
samoumevno, da on ve, kdo je pravi
vodo. Ravno tako je čutil dež, ki je po
Bog. Kot da je ta dogodek le posebno
treh letih in pol ponovno osvežil
pričevanje za ostale ljudi, ne pa tudi
izsušeno zemljo.
zanj osebno. In tretji razlog: Duhovni
Elija je v tej situaciji kot človek, ki
veruje v Boga, sicer ga ne bi prosil,
pogled
nad
tudi
na
dogodkom,
za
svoje
Božjo
da
je
osebno
sovražnik hoče po vsaki duhovni
zmagi kristjanu onemogočiti, da bi
rasel v spoznanju Božje veličine.
33
Nekdo je glede tega povedal: »Zmaga
ozdravljenja. Morda smo bili deležni
je dobljena, Bog pa pozabljen!« Zato
posebnega
nam nasprotnik grozi z različnimi
poslušanju ali branju Božje besede.
grožnjami. Njegov namen je, da izniči
Morda pa v molitvi. Da, to je bilo
to, kar je posameznik doživel z
včeraj. Danes, le nekaj ur od takrat,
Bogom. Velike zmage želi spremeniti
pa
v velike poraze. Vsaki veliki zmagi
katastrofa. Grozi nam sovražnik in
tako sledijo preizkušnje, ki so včasih
uporablja različne načine in taktike.
zelo težke in boleče.
Okoli nas je razdejanje, uničenje,
je
v
Božjega
našem
dotika
življenju
ob
prava
škoda, propad in nesreča. Lahko so
Vendar je Bog poskrbel za Elijo tudi v
to neprijetni dogodki, ki nas spravijo v
tem
pod
obup in strah. Lahko so to naši
bodičastim grmom je dobil hrano in
prijatelji, ki nam nenadoma postanejo
pijačo
je
sovražniki. Se bomo tudi mi umaknili
dvakrat prebudil iz spanja in mu jasno
v duhovno puščavo in legli pod
povedal, da
bodičast grm? Kakšen je naš pogovor
primeru.
V
pravočasno.
puščavi
Angel
njegova
ga
pot še
ni
končana. V moči hrane, ki jo je zaužil,
z
je hodil štirideset dni in štirideset noči
»Gospod, dovolj mi je, vzemi me!«
do Božje gore Horeb. Pred tem pa je
Naša pot še ni končana. Vendar bi
hodil le en dan, da je prišel v puščavo
bila tudi za nas pot predolga, če se ne
in je bil na smrt utrujen. Kakšna
bi okrepčali z močjo Božje besede, ki
razlika
je nebeški kruh, in z močjo Svetega
je
sledila
po
vnovičnem
Bogom? Ali
tudi
mi rečemo:
Božjem dotiku!
Duha, ki je izvir žive vode.
Kaj pa se dogaja z nami? Smo
Ne recimo: »Gospod, dovolj mi je,
vzhičeni
vzemi me!« Raje recimo: »Gospod,
nad
posebnim
Božjim
razodetjem v našem življenju? Morda
smo
včeraj
doživeli
čudež
uporabi me!«
Vode počitka
34
KREDA
Na neki fakulteti je poučeval profesor
filozofije, ki je bil odločen ateist.
Njegov glavni cilj je bil, da je svoje
študente
cel
semester
skušal
prepričevati, da Boga ni. Študenti se
zaradi njegovih dovršenih argumentov
nikoli niso upali prepirati z njim. V
dvajsetih letih njegovega poučevanja
ni imel nihče dovolj poguma, da bi mu
nasprotoval. Seveda so se nekateri
med
odmori
pogovarjali
o
tem
vprašanju. Ni pa bilo nikogar, ki bi si
upal pred njim javno izraziti svoje
prepričanje o obstoju Boga, saj je bil
profesor dobro poznan po svojem
odnosu do verujočih. Zadnji dan na
koncu vsakega semestra je pred
vsemi tristotimi študenti rekel: »Če je
tu kdo, ki še vedno veruje v Jezusa,
naj vstane!«
ironično
35
V dvajsetih letih ni nihče vstal. Vsi so
rekel: »Če je tu kdo, ki še vedno
vedeli, kaj bo sledilo temu vprašanju.
veruje
»Kdorkoli verjame v Boga, je neumen.
Profesor in vsi študenti so bili izjemno
Če bi Bog obstajal, bi preprečil, da bi
presenečeni, ko so videli, da si je
se ta kreda razbila. Tako enostavna
nekdo upal vstati. Profesor je z
naloga za Boga, vendar je ne more
močnim glasom rekel: »Ti bedak!!! Če
opraviti.« In vsako leto je nato takoj
bi Bog obstajal, bi preprečil, da bi se
za tem vrgel kredo na tla, tako da se
ta kreda razbila!«
v
Jezusa,
naj
vstane!«
je zlomila v majhne koščke. Vsi
študenti so vedno samo strmeli.
Ko je spustil kredo, je le-ta spolzela iz
Zagotovo je bilo v vsakem letniku
njegove
nekaj kristjanov, vendar si v dvajsetih
naborek njegovih hlač in nato po
letih ni upal vstati nihče.
njegovi nogi do čevljev. Ko je zadela
roke
preko
rokava
na
tla, se je enostavno skotalila, ne da bi
Nekaj let nazaj se je v to šolo vpisal
se zlomila. Profesor je ostal odprtih
nek fant. Bil je kristjan in dobro je
ust. Pogledal je mladeniča in nato
poznal
hitro stekel iz predavalnice.
vse
zgodbe
o
svojem
profesorju. Predavanja pri tem učitelju
so bila del njegovega glavnega
Mlad kristjan, ki se je upal vstati, je
predmeta. Zelo se je bal. Vendar se je
nato pred vsemi sošolci govoril o svoji
odločil, da bo ves semester vsako
veri
jutro molil, da bo imel na koncu
študentov je ostalo v predavalnici in
konference dovolj poguma ne glede
poslušalo o Božji ljubezni do njih in o
na odziv profesorja in sošolcev.
Božji moči.
v
Jezusa
Kristusa.
Tristo
Karkoli bi mu rekli, ni bi moglo omajati
njegove vere … vsaj tako je upal.
Prevod: Ema Vitek
vir: http://urbanlegends.about.com/library/
Končno je prišel ta dan. Profesor je
bl _ dropped _ chalk.htm
Vode počitka
navdušujoče
36
Odkrivamo
se ne bi opekli. Ko smo jih trgali, nas
darove Božje
najbolj zdravilne slovenske rastline.
narave (3)
boleznih
je Lučka spomnila: »Kopriva sodi med
Čaj iz kopriv
pomaga pri vseh
sečnih
poti,
čisti
kri,
pospešuje presnovo in dobro vpliva
na duševno počutje.«
Ali imate svoj najljubši mesec?
Vedela je tudi, kako se pripravi čaj iz
Lučka se je odločila, da sta njena
kopriv: »Kot poparek, kar pomeni, da
najljubša meseca kar dva – maj in
sveža ali posušena zelišča prelijemo
junij. Še raje ju je imenovala s starim
s pravkar zavrelo vodo, premešamo,
slovenskim imenom – veliki traven in
pokrijemo in pustimo stati deset
rožnik. Ali uganete, zakaj si ju je
minut.« Povedala pa nam je, da iz
izbrala za najljubša? Zaradi zelišč
kopriv ne pripravljamo le čaja, ampak
seveda, ki jih največ raste prav v teh
tudi juho in solato, ki je še posebej
dveh mesecih.
priporočljiva za slabokrvne.
Joj,
koliko
nabiranjem
veselja
in
je
izdelavo
imela
z
različnih
Potem smo šli nekajkrat v gozd.
pripravkov iz zdravilnih rastlin. In z njo
Nabirali smo liste robid, malin in
tudi mi vsi, saj smo se pogosto skupaj
jagod. Iz mešanice smo pripravili
podali ven v Božjo naravo.
dober osvežilni čaj. Lučka je vedela
kako: »Ne kot poparek ampak kot
Vas zanima, katera zelišča smo
zavretek. To pomeni, da damo zelišča
nabirali in kaj vse smo pripravljali iz
v hladno vodo in jih premešamo. Čaj
njih v teh mesecih?
p oč as i
Začeli smo s koprivami. Seveda smo
odstavimo in pokrito pustimo stati
se primerno opremili z rokavicami, da
deset minut.«
s e g re j e m o
do
v r et j a ,
37
38
V gozdu smo nabirali tudi smrekove
tinkturo namažemo boleča in srbeča
vršičke. Nekaj smo jih posušili za čaj.
mesta pri pikih žuželk.« Malo smo bili
Lučka nam je povedala, da čaj iz mla-
razočarani, da si s tinkturo nismo
dih brstov iglavcev, ki ga pripravimo
mogli pomagati takoj. »Bo pa za
kot poparek, pomaga pri boleznih
drugič,« smo se tolažili.
dihal in pri spomladanski utrujenosti,
blaži pa tudi revmatične težave.
A Lučki ni dalo miru in je v svoji novi
knjigi o zdravilnih zeliščih, ki jo je
Iz vršičkov je Lučka naredila še sirup.
dobila za rojstni dan, našla še eno
V velik steklen kozarec je dala plast
rešitev. To je bilo mazilo iz ognjiča.
vršičkov in plast sladkorja, pa spet
Tudi te živo oranžne rože so rasle na
plast vršičkov in sladkorja, dokler ni
našem vrtu in tako smo morali
bil kozarec poln. Dobro ga je zaprla in
pripraviti še mazilo. Delali smo ga
ga pustila na soncu za tri tedne. Nato
prvič, a nam je kar uspelo. Naš recept
je sirup odcedila in ga shranila v
je
manjše steklenice. Pila ga bo pozimi,
svinjske masti dodamo dve žlici
ko bo prehlajena.
drobno zrezanih zelišč. Pustimo, da
tak:
Trem žlicam
raztopljene
se mešanica ohladi in strdi. Mešanico
Na enem od naših potepanj po gozdu
ponovno počasi raztopimo in ohla-
so nas prav grdo popikali komarji.
dimo. Postopek ponovimo še dvakrat,
Lučka se je spomnila, da pri pikih
nato mazilo nalijemo v pripravljene
pomaga tinktura iz netreska. Na srečo
lončke. Zdaj smo bili dobro opremljeni
smo ga imeli vsajenega na vrtu in se
zoper pike žuželk in smo sproščeno
takoj lotili priprave tinkture ali izvlečka
nadaljevali z nabiranjem zelišč.
po Lučkinih navodilih: »Sveže liste
netreska narežemo in jih namočimo v
Že je zacvetel bezeg. Čaj iz bezga je
desetih delih alkohola. Po štirinajstih
nepogrešljiv pri prehladih in gripi, saj
dneh alkohol precedimo in si s
znižuje visoko telesno temperaturo,
39
da je šentjanževka odlična zdravilna
r as tl in a
s
š irok im
ob moč j em
delovanja. Nabrali smo jo za čaj, ki
pomirja, pomaga pri migreni in živčni
izčrpanosti. Lučka pa je pripravila tudi
šentjanževo olje. V steklen kozarec je
zato smo cvetove nabrali in posušili
natrgala cvetove, liste in stebla
za zimo. Za žejne poletne dni smo
šentjanževke in vse to prelila s hladno
naredili bezgov sok. Naredili smo tudi
stiskanim olivnim oljem. Kozarec je
sirup, podobno kot iz smrekovih
dobro zaprla. Za tri tedne ga je
vršičkov, le da smo namesto sladkorja
postavila na sončen prostor. Olje bo
uporabili med, ki je bolj zdravilen.
večkrat ga premešala in ko bo dobilo
Lučka pa se je še posebej razveselila
lepo rdečo barvo, ga bo precedila v
bezgovih socvetov, ocvrtih v testu za
temne steklenice. »Šentjanževo olje
palačinke, ki smo jih naredili za
pomaga zdraviti površinske rane,
večerjo.
opekline, ozebline, izvine in revmo,«
Spomnila nas je, da bodo bezgovi
je obnovila svoje znanje.
cvetovi septembra dozoreli v črne
jagode. »Takrat jih bomo prišli nabrat
Tako sta minila Lučkina najljubša
in iz njih skuhali čežano, ki je tudi
meseca. Večino svojega prostega
zdravilna, saj pospešuje potenje in
časa
čisti kri. Nekaj jagod pa bomo posušili
svežem zraku, v gibanju, dobri volji in
za čaj, ki krepi odpornost.«
smehu. Zelo smo ji bili hvaležni, da
je
preživela sproščeno na
smo lahko skupaj z njo odkrivali Božjo
In potem je Lučka prišla še s pova-
naravo
in
uživali
v
njenem
bilom, da gremo nabirat šentjanževke.
neizmernem bogastvu in lepoti.
Šentjanževk smo se res razveselili.
Že dolga leta jih nabiramo, saj vemo,
Mira Grahek
Vode počitka
ekskluzivno
40
Izlet
Primož Trubar se je rodil v Rašici, na
»grešnikov«
in materi Jeri, leta 1508. Leta 1520 je
posestvu grofov Turjaških, mlinarju Mihi
grof Turjaški svojemu mlinarju Mihi dal
dovoljenje, da svojega sina pošlje na
šolanje. Na tak način so Turjaški oz.
22. junija se je zgodila ekskurzija, ki je
Auerspergi kot najvplivnejša plemiška
vključevala: izlet na grad Turjak in
družina
voden ogled njegovih znamenitosti,
Trubarju omogočili izobraževanje in mu
obisk
Primoža
odprli vrata v svet. Primož Trubar je
Trubarja pri Velikih Laščah, sprehod po
nato v svojem življenju doživel kar nekaj
idilični dolini Iški vintgar pod Krimom in
težkih stvari. Poleg tistih bolj znanih bi
sprehod po botaničnem vrtu Univerze v
želel
Ljubljani. Sledi vprašanje: Kaj bi lahko
dogodke: bil je izključen iz Cerkve,
bila rdeča nit, ki bi povezala vse te štiri
izobčen in zavržen iz družbe, bilo mu je
turistične točke? Dovolimo si malo
zaplenjeno vse premoženje, za njim je
svobodomiselnosti.
bila izdana tiralica, zaradi česar so ga
rojstne
domačije
na
Slovenskem
izpostaviti
zlasti
Primožu
naslednje
41
organi pregona iskali kot storilca kazni-
prevod Svetega pisma v slovenščino.
vih dejanj, v odsotnosti je bil obsojen na
Slovenci smo s tem postali 12. narod na
zapor, s prebegom v Nemčijo je postal
svetu s celotnim Svetim pismom v svo-
pobegli obsojenec in deželni odpadnik.
jem jeziku. Večji del prevoda je nastal
Drugače rečeno, bil je verski in politični
skrivaj na turjaškem gradu, v tesni kam-
begunec. Takratna slovenska javnost in
niti celici nad grajsko kapelo, kjer se je
uradna oblast ga je vrhu vsega
Dalmatin skrival pred preganjalci.
stigmatizirala in diskriminirala, torej v
svoji lastni domovini je bil »persona non
Od zgodovine k naravi ...
grata«, to je nezaželena oseba. Kljub
Dolina Iški Vintgar leži pod goro Krim
temu
(1107m), ki se dviguje južno nad
je
Pri mož
Trub ar
post al
ustanovitelj slovenskega naroda in
Ljubljanskim
barjem.
Krim
je
hkrati začetnik narodnega preporoda.
najpomembnejša geodetska točka v
Sloveniji. V Avstro-Ogrski monarhiji je
Podobno kalvarijo je doživljal tudi
predstavljal koordinatno izhodišče pri
protestantski pisatelj in teolog Jurij
nastanku zemljiškega katastra za
Dalmatin, ki je leta 1578 dokončal
deželo Kranjsko, Koroško in Primorsko
42
z Istro. Izmera je bila del velikih davčnih
ustanovil Napoleon. Ilirske province so
in zemljiških državnih reform pod
delovale do leta 1813, so pa tedaj
vodstvom avstrijske cesarice in velike
pomenile pravi narodni preporod zaradi
reformatorke Marije Terezije. Beseda
uvedbe slovenskega jezika v javne
Krim v staročeščini pomeni kadeči se
ustanove. Najodličnejši reformni ukrepi
vrh, tako ime pa naj bi dobil zaradi
francoske oblasti so bili: enakost pred
značilnega oblaka ali t. i. »kape« okoli
zakonom, odprava privilegijev plemstva,
vrha, s čimer spominja na dim iz ognja.
ustanavljanje šol, gimnazij in celo
Ker naj bi ta avreoli podobna značilna
univerze, uvedba civilnega prava in
oblačnost naznanjala tudi
prihod
reforma sodstva, odprava cerkvenih
slabega vremena, je dobil še vzdevek
bratovščin, prepoved procesij in uvedba
ljubljanski vremenski prerok.
civilne poroke. Prvi generalni guverner
Ilirskih provinc maršal Mermont je na
Botanični vrt Univerze v Ljubljani je bil
otvoritvi Botaničnega vrta zasadil lipo, ki
ustanovljen leta 1810, v času ko je bila
v drevesnem delu vrta kraljuje še
Ljubljana prestolnica t. i. Ilirskih provinc,
danes. Botanični vrt Univerze v Ljubljani
države, ki jo je z dekretom leta 1809
(s prvotnim imenom Vrt domovinske
43
flore)
je
najstarejša
kulturna,
znanstvena in izobraževalna ustanova z
spoznali boste resnico in resnica vas bo
osvobodila.«
neprekinjenim delovanjem v Sloveniji.
Skratka, poučen izlet je vseboval
Odgovor na vprašanje, kaj bi lahko bila
spoznavanje kulturno-zgodovinskih in
rdeča nit vseh opisanih znamenitosti, se
naravnih
morda skriva v sloganu francoske
pripomorejo k splošni osebni in duhovni
revolucije, ki se je zgodila leta 1789 in
izobrazbi. Zato hvala za izlet ge. Suzani
se glasi: »Svoboda, enakost, bratstvo
Hočevar in ostalim akterjem.
znamenitosti,
ki
lahko
ali smrt!« Ali pa v prvih besedah v
slovenskem jeziku, kot jih je leta 1550
In zakaj izlet »grešnikov«? Ker Sveto
napisal
»Vse m
pismo pravi: »Dober in iskren je Bog,
Slovencem gnado, mir, milost inu pravu
zato poučuje grešnike na poti.« (Psalm
spoznane božje skuzi Jezusa Kristusa
25,8)
prosim.«
P rimož
Morda
Truba r:
pa
v
Jezusovih
besedah iz 1. stoletja našega štetja, kot
Peter Golob
so zapisane v Svetem pismu: »In
Foto: Rajko Krašovec
44
Vode počitka
tragikomično
»Sem z vlade. Dobili smo poročilo o tem, da
vaša cerkev diskriminira grešnike!«
45
Ne potrebujem hoditi v Cerkev, gospod duhovnik,
krivega in grešnega se počutim že brez nje dovolj.
Oprosti, Bog, ker
jemljem tvojo
ljubezen za
samoumevno ...
Ne! Prosim, jemlji
mojo ljubezen za
samoumevno!
Vode počitka
46
aktualno
Predsednik Svetovne binkoštne zveze na
ustoličenju papeža Frančiška
Dr.
Prince
Guneratnam,
ki
je
predsednik
Svetovne
binkoštne
zveze
( P entecostal World Fellowship ) , kjer so člani odbora med drugim tudi Ingolf
Ellssel, dr. George Wood ( g eneralni superintendent Assemblies of God ) in dr.
Arto Hämäläinen ( novi predsednik Evropske binkoštne zveze, PEF ) , je bil 19.
marca 2013 skupaj z drugimi svetovnimi krščanskimi in nacionalnimi voditelji na
slovesnem ustoličenju papeža Frančiška v baziliki svetega Petra v Vatikanu.
Povabilo za udeležbo na ustoličenju je dr. Guneratnam dobil od Svetovnega
krščanskega foruma ( Global Christian Forum ) , kjer je tudi sam predstavnik
binkoštnikov kot predsednik Svetovne binkoštne zveze. Dr. Guneratnam je ob tej
priložnosti papežu kot verskemu vodji 1,2 milijarde rimokatoličanov izročil
lastnoročno napisano čestitko.
uredništvo Vod počitka, Foto: PWF
47
Letnik 29, številka 5-6/2013
VODE POČITKA
REVIJA ZA EVANGELIJSKO DUHOVNOST
Izdajatelj:
Evangelijska cerkev "Dobrega pastirja" Novo mesto
Trdinova ulica 27, p.p. 47,
8001 Novo mesto
Matična številka: 5811309000
Elektronski naslov: [email protected]
Ureja uredniški odbor.
Urednik: Peter Golob
Odgovorni urednik: dr. Daniel Brkič
Jezikovni pregled: Tabita Jovanović
Fotografija: Manca Hrovat
Oblikovanje in grafična priprava:
Evangelijska cerkev "Dobrega pastirja" Novo mesto
Digitalni tisk:
Špes, grafični studio, d.o.o.
Naslov uredništva in naročila:
Revija Vode počitka
Evangelijska cerkev “Dobrega pastirja” Novo mesto
Trdinova ulica 27, p.p. 47,
8001 Novo mesto
Kontakt (dr. Daniel Brkič):
telefon: 07/334-13-41
gsm: 041/373-505
elektronski naslov:
[email protected]
Informativna vrednost revije Vode počitka je 2€.
Revija se financira s prostovoljnimi prispevki in z
darovi. Prevodi, prispevki, lektura, oblikovanje in
vsa priprava za tisk so brezplačni.
Prostovoljne prispevke za stroške izdelave,
tiskanja, distribucije, promocije in ostalih potreb
lahko prispevate tudi na transakcijski račun pri NLB
št.: 0297 0009 2053 359, prejemnik Evangelijska
cerkev Novo mesto, Trdinova ulica 27, 8000 Novo
mesto, namen – dar za Vode počitka.
ISSN (tiskana izdaja):
1855-2854
ISSN (spletna izdaja):
1855-2862
UDK: 274(497.4)
Revija Vode počitka je na voljo tudi v elektronski
obliki na spletni strani Evangelijske cerkve Novo
mesto:
www.evangelijska-cerkev-nm.si
Svetopisemska besedila so vzeta iz Slovenskega
standardnega prevoda Svetega pisma (SSP). Copyright ©
1996, 2003 Društvo Svetopisemska družba Slovenije, z
dovoljenjem. Vse pravice pridržane. Razen če ni ob
navedku zapisano drugače.
48