hi!tech - Siemens
Revija za inovacije hi!tech www.siemens.com/hitech Na e-avtocesti Vozna mreža za hibridne tovornjake Neskončna energija Energija iz geotermalne toplote Globalna ekonomija Produktna sestavljanka je izziv za logistiko Novi svet dela Povezan, fleksibilen, mobilen in odprt hi!tech – Siemensova revija za inovacije Vsebina Čista voda ................................. 18 Upravljanje vodnih rezerv je ključnega pomena za globalni družbeni in ekonomski razvoj. Zaloge, ki se izplačajo ............... 20 Zaradi nihajočih cen energije in nestanovitne proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov postajajo baterije vse bolj zanimive tudi za industrijo. Močan partner .......................... 23 Siemens z različnimi modeli omogoča financiranje projektov na področju infrastrukture in industrije. 4 hi!future hi!biz Zgodba z naslovnice Novi svet dela ............................. 4 Kolofon IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllll hi!tech – Siemensova revija za inovacije Kontaktna oseba: Martina Merslavič Naslov: Siemens d.o.o., Bratislavska 5, 1000 Ljubljana Založnik in izdajatelj: Siemens AG Austria, Siemensstraße 90, A-1210 Vienna Za založnika: Gerald Oberlik, Communications (CC) Glavna urednica: Elisabeth Dokaupil [email protected] www.siemens.com/hitech Prihodnost mesta ...................... 24 The Crystal v Londonu je novi Siemensov center za mesta in trajnostni urbani razvoj. Novice ....................................... 25 Medicina po meri človeka ......... 26 Komunikacije in informacije določajo naš vsakdan, služba in zasebnost se prelivata. Značilnosti novega sveta dela so projekti in fleksibilnost. Raziskovalci se ukvarjajo s personalizirano medicino prihodnosti, ki bo mogočila zdravljenje pacientov na individualni osnovi. Ekstremni pogoji ...................... 10 Visoke temperature v notranjosti Zemlje lahko uporabimo za okolju prijazno proizvodnjo toplotne energije in elektrike. Geotermalna energija postaja vedno bolj zanimiva. Vesoljsko vozilo Curiosity je nastalo s pomočjo programske opreme Siemens PLM. Novice ....................................... 11 Prihodnost je brezžična ............ 12 Zanesljiva identifikacija in zmogljiva podatkovna povezava spadata med ključne tehnologije za industrijo prihodnosti. Brezžična tehnologija ima pri tem pomembno vlogo. Neskončna enegija .................... 28 Tovornjaki na električni avtocesti ............... 32 Vozila na hibridni pogon lahko opremimo s pantografi za napajanje s tokom iz vozne mreže elektrificirane avtoceste. Nova globalizacija ..................... 14 Elektrika iz mraza ...................... 34 Države v razvoju in rastoči trgi so novi gonilci rasti. Izdelki postajajo globalne sestavljanke, logistika pa izziv. Vedno več vetrnih turbin obratuje v ekstremnih klimatskih območjih, kjer kljubujejo ostrim vremenskim pogojem. hi!tech Uvodnik 32 hi!life Udobno prestopanje ................. 36 Potovanje z javnimi prevoznimi sredstvi je udobno – posebej z eVozovnico. Novice ....................................... 37 Popolne miniature .................... 38 Pomanjšane verzije vlakov morajo do najmanjše podrobnosti posnemati svoje originale. Pri Rocu to dosežejo z inteligentno programsko opremo. Majhni leteči velikani ............... 40 Majhna letala ali troti postajajo univerzalno sredstvo za reševanje poslovnih težav, hkrati pa so tudi zabavne igračke. Nevarni tovor ............................ 43 Ladje v svoji balastni vodi po vsem svetu prevažajo vodne živali in mikroorganizme in s tem povzročajo veliko škodo. Varnost na prvem mestu .......... 44 Varno mesto je rezultat popolne kombinacije sistemov in organizacij. Nova svilena cesta ....................46 Tunel med Evropo in Azijo bo izboljšal prometni položaj v Istanbulu, hkrati pa je tudi manjkajoči člen pri oživljanju ene najstarejših trgovskih poti na svetu. Zelo velik majhen trend ............ 48 Kako uspešni internetni poslovni modeli oblikujejo nova specializirana tržišča. Dragi bralci, svet dela se spreminja, predvsem po zaslugi globalnih trendov globalizacije, mobilnosti, digitalizacije in mreženja. Stalen dotok komunikacij in informacij oblikuje naš vsakdan, službeno in zasebno življenje pa se prelivata. Na milijone ljudi deli informacije preko interneta, ponuja svoje obsežno znanje in sodeluje s kolegi po celem svetu. Te veščine bodo v prihodnosti zelo pomembne. Tako kot v ostalih podjetjih tudi pri Siemensu narašča število projektov s kratkim dobavnim rokom, v katerem je treba specifične želje kupca izpolniti z inovativnimi rešitvami. Čedalje več zaposlenih je globalno delujočim strankam na voljo 24 ur na dan. Tak pristop zahteva večjo fleksibilnost, vendar tudi ustreza novim predstavam, kako naj bi življenje bilo organizirano. Še posebej mlajši zaposleni želijo svoje delo in zasebno življenje koordinirati bolje kot prej. Za omogočanje fleksibilnega dela v pisarni, na poti ter doma Siemens uvaja novi koncept pisarne. Vendar pa ta nova svoboda ni brez tveganj. Pri fleksibilnih oblikah dela lažje spregledamo preobremenjenost zaradi stresa. Siemens je v Avstriji razvil nov program z naslovom »Življenje v ravnotežju«, ki zaposlenim pomaga, da živijo uravnoteženo življenje. Program ponuja številne seminarje in delavnice, ki prispevajo k psihološki in fizični kondiciji zaposlenih. Tematika programov in seminarjev sega od prehrane do razgibavanja na delovnem mestu in v telovadnici, pa vse do premagovanja stresa in konfliktov. Tudi drugi prispevki v tej številki revije za inovacije hi!tech se dotikajo megatrendov sedanjosti in prihodnosti. V njih lahko preberete več o varnosti v mestih, globalizaciji, geotermalni energiji, skladiščenju energije, brezpilotnih letalih in električnih tovornjakih. hi!tech 02 ■ 03 Arbeiten, wo immer man will – das Büro findet in einem Trolley Platz, fährt mit oder wartet in Pausen sicher verwahrt im Locker. Novi svet dela Vedno povezani – digitalna tehnologija nas dan in noč povezuje s celim svetom ter omogoča stalen pretok komunikacij in informacij. Delo in zasebno življenje se prelivata in svet dela se spreminja. Novi delovni in bivanjski modeli Da bi vsak dan, pet desetletij, od devetih do petih preživeli v isti pisarni? Ta podoba dela se danes mnogim pripadnikom mlajše generacije zdi nepojmljiva. Toda kako, kje in v kakšni obliki bomo delali v prihodnje? Kateri dejavniki bodo oblikovali svet dela v prihodnosti? Digitalizacija, mobilnost in mreženje, globalizacija in ekonomija znanja so nedvomno gonilne sile novega razvoja. Po drugi strani pa v svet dela vstopajo generacije, ki so odrasle z novimi tehničnimi možnostmi in razvile nove vrednote, ki se odražajo tudi v njihovem načinu dela. Eden glavnih trendov je občutek nove odprtosti. Na milijone ljudi preko družbenih omrežij s prijatelji deli podrobnosti o svojem življenju. Wiki strani vsebujejo ogromno znanja, ki je na voljo vsem uporabni- kom. Podjetja, kupci in dobavitelji čedalje bolj uporabljajo neposredni dostop kot način medsebojnega posredovanja dokumentov. Podpora preko platforme TechnoWeb Pri Siemensu se pretok informacij in problemska podpora odvijata preko platforme TechnoWeb. Crowdsourcing (iskanje idej in navdihov v množici ljudi) se je izkazal kot ustrezen način za oddajanje razvojnih nalog in reševanje problemov, saj lahko pri tem sodeluje ogromna množica uporabnikov svetovnega spleta, zato ga uporablja tudi Siemens. Največja sprememba na področju gospodarstva je prehod od hierarhij k omrežjem. Podjetja, kot je Siemens, pod svojo streho združujejo štiri generacije zaposlenih z zelo različnimi komunikacijskimi in IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Elisabeth Dokaupil Petra Meisel Cover Naslovna zgodba življenjskimi modeli. Med njimi so tako tradicionalisti in pripadniki baby boom generacije iz povojnega obdobja kot tudi pripadniki generacije X (rojeni do leta 1976) ter generacije Y (rojeni med 1977 in 2000). Posebej opazne so spremembe med digitalnimi domorodci, ki so »online« že od rojstva. Njihove vrednote so globalno timsko delo, njihova zaposlitev mora imeti cilj in smisel, pri vsem skupaj pa se radi tudi zabavajo. Vseživljenjsko učenje je za njih prav tako pomembno kot stalen dotok informacij. Pri tem so učenje in informacije lahko zapakirane celo v igre. Za to generacijo je tekmovalnost del vsakdanjosti. Mednarodno povezani v družabnih omrežjih so popolnoma prilagojeni na globalizacijo, ki je v zadnjih desetletjih spremenila tudi podobo podjetij in zahteve, ki jih postavljajo zaposlenim. Dosegljivost za zahteve kupca štiriindvajset ur na dan v različnih časovnih pasovih je postalo nekaj običajnega, kot tudi izpolnjevanje različno velikih naročil v najkrajšem možnem času ter reševanje posameznih problemov z inovativnimi rešitvami. Delo po meri je zelo iskano. Projektifikacija »Na splošno tudi v velikih korporacijah upada število rutinskih nalog. Namesto tega narašča tako imenovana projektifikacija,« piše v analizi Zukunftsinstituta z naslovom »Življenjski stil postaja delovni stil«. Delež časovno kritičnih nalog narašča, obvladovanje izrednih situacij pa je vedno bolj normalen pojav. V zadnjih desetletjih so se spremenila tudi zasebna življenja ljudi. Število zaposlenih žensk narašča, moški čedalje bolj prevzemajo skrb za otroke, oba spola pa se želita ukvarjati tudi z interesnimi dejavnostmi. Dan je pogosto prekratek in še posebej pripadniki generacije Y popoldneve raje preživljajo z družino in nato zvečer opravijo službene naloge. »Že leta del svojih službenih nalog opravljam izven pisarne, tako da sem vesel možnosti, ki mi jih ponuja Siemensov koncept pi- sarne. Omogoča mi fleksibilno prilagajanje zahtevam moje kariere in družine, poleg tega pa mi ni treba vsak dan v pisarno,« pravi Jens Schröter, ki je v Siemensovem učnem centru Global Learning Campus zadolžen za področje družbenih medijev. Siemensovemu konceptu pisarne (Siemens Office Concept) je botrovalo spoznanje, da mnogi zaposleni že sedaj večino delovnega časa preživijo izven pisarne: pri kupcih, v drugih oddelkih, na sejmih, konferencah, sestankih in seveda tudi doma v okviru fleksibilnega delovnega modela. Razen tega imajo moderni delovni nomadi vse dokumente shranjene v elektronski obliki. V novi Siemensovi podružnici v Düsseldorfu se kot »pisarna« lahko uporabijo tudi kotički za odmor in pulti. Na voljo so tiha območja za koncentrirano delo ter območja, ki so namenjena timskemu delu in za telefonske konference. Dodatne osebne dokumente lahko zaposleni shranijo v mobilnem arhivu, ki se hi!tech 04 ■ 05 lahko uporablja povsod v podjetju. Zaposleni lahko delajo, kjer in kadar želijo, v pisarni, doma ali na službeni poti. Z drugimi besedami, pisarna je tam, kjer se trenutno nahajaš. Novi sedež korporacije Siemens, ki ga gradijo v Münchnu, je dober primer takega novega delovnega okolja. Siemensov koncept pisarne je že v uporabi v pisarnah v Moskvi in Šanghaju. Na Dunaju privlačna arhitektura stavbe s prostornim osrednjim hodnikom ComLine omogoča intenzivno komunikacijo preko meja posameznih oddelkov. Tako imenovani viseči vrtovi z brezžično povezavo, naslanjači in mizicami za sestanke so prostor za koncentrirano in kreativno samostojno in skupinsko delo. Delovne skupine pa se lahko srečujejo tudi na drugih lokacijah, na primer v tako imenovanih coworking centrih. Takšne pisarne, ki so deloma last podjetij, deloma pa zasebna last in jih je možno najeti, obstajajo v mnogih evropskih mestih. Ponujajo najmodernejšo opremo za sodelovanje med posameznimi skupinami, še posebej pri tehnologiji, kjer je potrebna visoka hitrost prenosa, na primer 3D podatkov in kompleksnih simulacij. Trenutno se v ta namen uporabljajo samo optična omrežja, v prihodnje pa naj bi tudi mobilne naprave imele sposobnost prenosa več kot 100 MB na sekundo. Robustna IT arhitektura Še en ključni pogoj za fleksibilno delo na katerikoli lokaciji je robustna IT varnostna arhitektura, ki jo Siemens nenehno nadgrajuje z najnovejšimi produkti in o problematiki poučuje tudi zaposlene. Kako fleksibilno pa delo sploh lahko postane, dokazujejo pionirji tega trenda, podjetja v IT sektorju. Tako na primer podjetje T–Systems gradi globalne delovne time, katerih člani sploh nimajo stalnega delovnega mesta, ampak se v rednih časovnih presledkih srečujejo na raznih lokacijah. Vendar pa ta novi svet dela ni primeren za vse poklice. »Ko smo uvajali Siemens Office, smo upoštevali to dejstvo in se trudili izpolniti tudi individualne potrebe zaposlenih,« poudarja Jens Schröter. »Ta proces zahteva globoke spremembe.« Za takšen novi svet dela bo potrebno postaviti tudi nova pravila. Na primer, v fleksibilni pisarni zelo težko najdeš sodelavca. Zato statusna vrstica na računalniku Jensa Schröterja vedno prikazuje, kje se Jens v danem trenutku nahaja. V takem fleksibilnem okolju se morajo vodje in zaposleni zavedati svoje dolžnosti upoštevanja zakonskih zahtev glede delovnega časa ter se v celoti ravna- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Elisabeth Dokaupil Petra Meisel Cover Naslovna zgodba ti po njih. Ker nadzor nad delovnimi urami na osnovi delavčeve prisotnosti na delovnem mestu ni več mogoč, bo zaupanje v odnosih med vodji in zaposlenimi postalo še bolj pomembno kot do sedaj. V prihodnosti bo vodenje podjetja vedno bolj temeljilo na doseganju rezultatov. »Na splošno bo svet dela postal bolj raznolik. Poklici ne bodo več fiksni, saj delovne naloge postajajo vse bolj personalizirane,« pravi Wilhelm Bauer, direktor inštituta Fraunehofer IAO. V prihodnosti se bodo ljudje vse bolj opredeljevali po tem, kaj in kje delajo ter predvsem, kako to delajo. TrendUpdate Zukunftsinstituta navaja 11 različnih tipov poklicev. Eden takih poklicev je »strokovnjak znanja« ali tako imenovani knowledge worker, od koder je izraz ekonomija znanja tudi dobil svoje ime. V tehničnem in raziskovalnem sektorju se razvija skupina »hiper- specialistov«, ki v okviru outsourcinga službo najdejo po celem svetu. Poleg tega obstajajo še »agitatorji«, ki dajejo pobude za kreativne spremembe, ter »posredniki«, ki olajšajo sodelovanje med posameznimi skupinami. »Job hopperji« ali pogosti menjalci službe imajo številne talente, vendar pa se morajo pogosto sprijazniti z negotovo zaposlitvijo. Nove razmere so izziv tudi za sindikate, ki se bodo prav tako kot podjetja morali prilagoditi novim fleksibilnim delovnim navadam. Za Friedricha Hagla, predsednika delavskega sveta pri Siemensu v Avstriji je pomembno, da delo zaposlenim omogoča varno eksistenco: »Vemo, da danes obstaja potreba po večji fleksibilnosti. Vendar pa se zaposleni tudi morajo držati pravil.« Hagl poudarja, da morajo modeli prihodnosti izražati resnost: »Vsakdo mora dati svoj prispe- Boj proti poplavi e-sporočil Mnogi službo povezujejo s poplavo elektronskih sporočil. Čeprav so elektronska sporočila še vedno nujen del komunikacije navzven, pa se interna komunikacija vedno bolj nagiba k družbenim omrežjem. Komunikacija v realnem času, blogi in wikiji vedno bolj nadomeščajo elektronsko pošto kot orodje interne komunikacije. Mladi zaposleni, ki so odrasli s to vrsto komunikacije, bodo v prihodnje to možnost zahtevali tudi od svojih delodajalcev. IT podjetje Atos je naredilo prvi korak v to smer: CEO Thierry Breton je oznanil, da želi ukiniti vso elektronsko pošto kot sredstvo interne komunikacije. Nadomestile je bodo aplikacije družbenih omrežij in integrirane cockpit rešitve. i www.atos.net hi!tech 06 ■ 07 vek k temu, da bo novi svet dela življenjski za zaposlene.« Tudi delodajalci so takega mnenja, saj je v globaliziranem okolju in v kritični gospodarski situaciji kvalificirana delovna sila zelo pomembna. Hkrati je vedno več pritiskov za povečanje produktivnosti, s čimer naraščajo tudi simptomi preobremenjenosti zaradi dela. Siemens v svojih podružnicah po celem svetu uvaja program varovanja zdravja, ki bo podjetju omogočila povečevati zdravje zaposlenih še v večji meri, kot to zahtevajo zakonska določila. Nova fleksibilnost ter prelivanje zasebnega in službenega življenja zahtevata od vseh udeleženih, da prevzamejo odgovornost. Vsak zaposleni je dolžan skrbeti zase ter za svoje zdravje, pa tudi za svojo nadaljnjo izobrazbo. »Vsakdo naj razmisli, kaj mora storiti, da bo ostal kompetenten na svojem strokovnem področju – skupaj s svojim nadrejenim, vendar pa naj ne čaka, da bo predloge podal nekdo drug,« poudarja Stefan Lange, ki je pri Siemensu Avstrija odgovoren za vodenje, razvoj in pridobivanje talentov v regiji CEE. »Vseživljenjsko učenje, radovednost ter veselje do izzivov so najboljši načini, kako iz svojih delovnih potencialov izvleči največ.« Podjetja se bodo morala prilagoditi tudi demografskim spremembam, ki v tradici- Rekrutiranje 3.0 Agencija Razorfish je za McDonaldsovo kampanjo »Moj burger« razvila »Burger konfigurator«. Pričakovala je poskuse vdora v program, vendar teh poskusov ni kaznovala. V izvorni kodi je vlomilcu pustila sporočilo: »Čestitamo. Malo ljudi pride tako daleč. Naslednji korak je: talents@ razorfish.de.« onalnih industrijskih državah vodi do pomanjkanja mlade delovne sile, po drugi strani pa narašča število starejših ljudi z različnimi zahtevami za delovno okolje. »Za starejše zaposlene ponujamo rešitve tako pri oblikovanju delovnega mesta kot tudi pri možnostih nadaljnjega izobraževanja,« našteva Lange. Pomemben dejavnik so tudi medgeneracijske skupine, kjer se mladi učijo iz izkušenj starejših, starejši pa se učijo, kako se mladi spopadajo z izzivi. »Uspešna integracija različnih generacij ima številne prednosti pri prenosu znanja in predanosti, ki jo zaposleni vložijo v izpolnjevanje nalog, s tem pa pridobijo tako zaposleni kot tudi podjetje,« še doda Lange. i IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Elisabeth Dokaupil Petra Meisel, Rita Newman siemens.com/jobs siemens.com/pof Cover Naslovna zgodba Odgovoren partner Sibylle Würthner, vodja kadrovske službe v regiji Srednja in Vzhodna Evropa, nam je razkrila, kako se Siemens pripravlja na svet dela v prihodnosti. Katere spremembe v načinih dela so še posebej pomembne za podjetje, kot je Siemens? Naraščajoča potreba po fleksibilnosti in s tem dosegljivost za kupce 24 ur na dan ter vse večji poudarek na projektih, pa seveda povezanost poslovnega in zasebnega življenja, ki jo omogočajo sodobne mobilne komunikacije, so pomembni trendi za vsa večja podjetja in seveda tudi za nas. Vendar pa so v nasprotju »mladimi« sektorji, kot so IT ali internetna podjetja, pri Sie- mensu zaposlene 4 generacije z zelo različnimi pogledi na delo in življenje. Kaj za podjetje pomenijo razlike v življenjskih nazorih med zaposlenimi? Z uspešnim kombiniranjem tradicionalnih vrednot in novih oblik dela postaja Siemens vse bolj zanimiv zaposlovalec. Naše stranke cenijo delovne skupine, ki so sestavljene tako iz digitalnih domorodcev kot tudi izkušenih strokovnjakov. Zaupajo partnerjem, ki imajo inovativne rešitve in so hkrati zanesljivi. Potencialni iskalci zaposlitve tudi iščejo delodajalce, ki svoje zaposlene spoštujejo v tradicionalnem pomenu te besede. Kako Siemens podpira prehod v nove načine dela v organizacijskem in tudi v tehnološkem smislu? En primer je oblikovanje novega koncepta pisarne Siemens Office. V prihodnosti naj bi Siemens po vsem svetu uvedel odprte pisarne. Nove komunikacijske tehnologije omogočajo fleksibilne načine dela, ki niso vezani na pisarniško mizo in se lahko izvajajo na različnih mestih v poslovni stavbi, na poti ali doma. Fleksibilnost v smislu delovnega mesta in delovnega časa pa je tudi naše menedžerje prisilila, da so usmerjeni k cilju in da zaupajo zaposlenim. Sibylle Würthner: »Siemens postaja vse bolj zanimiv zaradi uspešnega kombiniranja tradicionalnih vrednot in novih trendov v načinu dela.« Ali že obstajajo izkušnje, kako se zaposleni spoprijemajo z novo fleksibilnostjo dela? Posebej mlajše generacije zaposlenih imajo svoje delovno mesto vedno pri sebi, v obliki prenosnega računalnika, tablice ali pametnega telefona. Svoj dan si prizadevajo urediti tako, da imajo čas za službo, za družino in ukvarjanje s športom ali pa za srečanje s prijatelji. Tudi delo za krajši čas je s tem pridobilo nov pomen. Enako velja za starejše zaposlene, ki so v digitalni svet vstopili s pomočjo svojih otrok. Kako se pri takšnih modelih upošteva delovni čas? Zaposleni se morajo zavedati svojih odgovornosti v zvezi z delovnim časom. Potrebno je veliko discipline, da si vzameš dovolj časa za delo, vendar da po drugi strani ne dovoliš, da ti delo vzame ves tvoj čas. Razen tega pa v Avstriji za fleksibilne načine dela velja zakonodaja v zvezi z delovnim časom in počitkom. Če zaposleni torej dela ne more opraviti v času, ki mu je bil dodeljen, potem mora to takoj povedati. Kljub novim fleksibilnim načinom dela pa je čedalje več primerov obremenjenosti. Kaj gre torej narobe? V trenutni težki gospodarski situaciji je veliko zahtev po visoki produktivnosti in obremenjenost zaposlenih narašča. Vendar je stres tudi posledica vedno večje želje po prostem času. Zato je zelo pomembno, da se zaposleni potrudijo, da njihovo zasebno življenje ostane nedotaknjeno. Zavedanje je najpomembnejša oblika zaščite pred stresom – tako zase kot tudi za sodelavce na vseh ravneh hierarhije in v vseh oddelkih. Siemens v Avstriji je razvil nov program z naslovom »Življenje v ravnotežju«, ki s številnimi ukrepi pomaga zaposlenim, da živijo uravnoteženo življenje. hi!tech 08 ■ 09 Vesoljsko vozilo Curiosity zbira vzorce kamnin. Ekstremni pogoji NASA je za načrtovanje, simuliranje in virtualno sestavljanje novega vesoljskega plovila uporabila programsko opremo Siemens PLM. Curiosity mora vzdržati ekstremne temperaturne razlike, hitre pospeške, tresljaje in sevanje. Več podatkov o Marsu 900 kilogramov težko vesoljsko vozilo Curiosity prenaša podatke na Zemljo brez motenj. Njegova tehnologija lahko deluje v najtežjih pogojih. K temu je prispevala tudi Siemensova programska oprema za načrtovanje življenjskega cikla izdelkov, ki so jo strokovnjaki uporabljali v celotnem procesu razvoja vozila. Znanstveniki v Nasinem laboratoriju Jet Propulsion Lab so programsko opremo uporabili za digitalno načrtovanje vozila, simulacijo njegovega delovanja in njegovo virtualno sestavljanje brez izgradnje prototipa. Curiosity mora vzdržati ekstremne temperaturne razlike, hitre pospeške, tresljaje in sevanje. Pri razvoju vozila so Nasini znanstveniki uporabili programsko opremo za modeliranje NX, kot pro- gram za upravljanje podatkov pa so uporabili Teamcenter, ki različnim razvojnim skupinam kadarkoli omogoča dostop do najnovejših podatkov. Sevanje, podobno sevanju sonca Temperaturni model vozila je bil izdelan s pomočjo programa NX. Raziskovalci so vozilo preskusili tudi v posebni komori, ki posnema pogoje na površini Marsa, z atmosfero iz ogljikovega dioksida, ledeno mrzlo površino in sevanjem, ki je podobno sevanju sonca. Na osnovi pridobljenih podatkov in rezultatov je orodje NX izračunalo temperaturni model, ki lahko posnema tudi pogoje, ki jih na Zemlji ni mogoče zagotoviti. Uporaba programske opreme Siemens PLM je omogočila tudi, da so stro- ški ostali v začrtanih mejah, saj za začetek sploh ni bilo potrebno zgraditi fizičnega prototipa vozila. Končni izdelek je trenutno najbolj dovršeno vesoljsko vozilo. »Curiosity nam bo pomagal, da bomo bolje razumeli Rdeči planet, hkrati pa bo tlakoval pot bodočim raziskovalcem,« pravi Doug McCuistion, direktor programa za raziskovanje Marsa pri Nasi. Programska oprema Siemens PLM je sicer zelo razširjena v letalski in avtomobilski industriji. V kombinaciji s Siemensovo avtomatizacijsko tehnologijo lahko skrajša čas do uvedbe izdelka na tržišče za do 50 odstotkov ter prihrani pri virih in energiji. i IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Elisabeth Dokaupil, Eva Zwanzinger NASA/JPL-Caltech, Siemens siemens.com/plm www.nasa.gov hi!biz Novice Meglica gasi bolje Industrija varčuje z energijo Siemens tudi v svojih proizvodnih obratih izkorišča visoke potenciale za energetske prihranke v industriji, na primer v nemškem mestu Kemnath, kjer izdelujejo sestavne dele za naprave za magnetno resonanco in računalniško tomografijo. V tem obratu so letne stroške za energijo zmanjšali za približno 20 odstotkov. Investicija v vrednosti okoli 3,4 milijona evrov se bo povrnila v manj kot šestih letih. Obrat sedaj proizvede za četrtino manj izpustov ogljikovega dioksida. K temu so prispevali različni ukrepi: namesto starega plinskega kotla se potrebna toplota sedaj proizvaja s kotlom na biomaso ter z drugimi sistemi. Elektriko proizvaja kogeneracijska naprava na zemeljski plin. Ventilatorje in črpalke klimatske naprave so opremili s frekvenčnimi pretvorniki, ki krmilijo njeno delovanje. Prezračevanje vključijo samo po potrebi. i siemens.com/industry Stabilna dobava energije Manj prahu, nižji stroški Pri proizvodnji jekla nastajajo ogromne količine prahu. Pri običajnih napravah za mokro odpraševanje so potrebni tudi sistemni za predelavo odpadne vode in blata. Vendar pa obstaja tudi drugačen način. Turški proizvajalec jekla Karabük Demir Celik Sanayi ve Ticaret A.S. (Kardemir) bo za nov plavž z letno proizvodno zmogljivostjo približno 1,2 milijona ton postavil napravo za Sistem za gašenje, ki takoj pogasi ogenj, je učinkovito dopolnilo sistema za zgodnje zaznavanje požara. Sistemi za avtomatsko gašenje hitro pogasijo ogenj ali pa ga zadušijo že v začetni fazi. Gasilniki na vodno meglico z visokim pritiskom so še posebej učinkoviti. Za gašenje požara uporabljajo zelo majhne kapljice, kar poveča učinek hlajenja in prispeva k intezivnejšemu izpodrivanju kisika zaradi izparevanja v centru žarenja požara. ■ www.siemens.com/sinorix suho odpraševanje. Pri tej napravi separacija grobega prahu poteka v posebej izdelanem centrifugalnem separatorju (ciklonu), fini prah pa se nato nabira v vrečastih filtrih. Nova Siemensova naprava zmanjša skupno vsebnost prahu v odpadnih plinih, ki nastanejo pri proizvodnji jekla, na manj kot tri miligrame na standardni kubični meter. Novi ciklon pa tudi izboljša separacijo železnih delcev v prahu, ki jih je mogoče reciklirati. i siemens.com/ metals Izpad električne energije, ki ima za posledico prekinitev proizvodnje, je lahko zelo drag za naftno in plinsko industrijo. Da bi zagotovil stabilnost v napajalnih omrežnih otokih ali omrežjih, ki lahko delujejo kot otoki, je Siemens razvil rešitev za avtomatsko zmanjšanje obremenitve. V primeru nestabilnosti med proizvedeno energijo in njeno porabo se izključijo porabniki z nižjo prioriteto, tako nastala prosta energija pa se porabi za stabilizacijo omrežja. ■ siemens.com/smartgrid hi!tech 10 ■ 11 Prihodnost je brezžična Zanesljiva identifikacija in zmogljiva podatkovna povezava spadata med ključne tehnologije za industrijo prihodnosti. Po mnenju Siemensovih strokovnjakov Markusa Weinländerja in Karla Glasa ima brezžična tehnologija pri tem zelo pomembno vlogo. Podjetje BIA-Galvanik se pri napravi za galvanizacijo zanaša na brezžično tehnologijo. Katere so najpomembnejše zahteve, s katerimi se srečujejo današnja industrijska podjetja? Markus Weinländer: Poleg globalno porazdeljenih ali mobilnih proizvodnih obratov je ena najpomembnejših zahtev, s katerimi se srečujejo današnja indu- strijska podjetja, zagotovo variantna proizvodnja namesto masovne proizvodnje. Centralno upravljani sistemi v takem primeru hitro pridejo do meja svojih zmogljivosti. Kljub decentralizaciji je nekje na najvišjem nivoju še vedno nek centralni sistem vodenja, ki upravlja vse pod sabo. Po drugi strani pa smo se na spletu naučili, da so samoorganizirani decentralni sistemi stabilnejši, robustnejši in cenovno sprejemljivejši. Preneseno v industrijo to pomeni, da v proizvodnih obratih samoorganizirane strukture prevzamejo naloge od načrtovanja proizvodnje pa vse do upravljanja. Kakšno vlogo ima pri novih rešitvah za proizvodnjo brezžična tehnologija? Markus Weinländer: Omogočena mora biti identifikacija vsakega posameznega sestavnega dela produkta. Za prevzem nalog upravljanja in nadzora pa mora biti ta sestavni del sposoben prenašati tudi metapodatke, kot so na primer navodila za proizvodnjo ali podatke o kakovosti – podatke, ki jih je glede na zahteve potrebno tudi posodabljati. Trenutno je za ta koncept na voljo samo ena rešitev: RFID (radiofrekvenčna identifikacija), tehnologija, ki omogoča tudi pisanje podatkov. Tu pa je potrebna brezžična tehnologija. Toda tudi pri samoorganiziranih strukturah so potrebne podatkovne povezave. Tehnologija RFID se je uveljavila kot način komuniciranja med stroji in produkti. Za komunikacijo med stroji ter med nadzornimi in upravljalskimi sistemi pa pride v poštev WLAN tehnologija. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII advance, Magazine for Totally Integrated Automatiion Siemens, Annette Kradisch hi!biz Industrija Markus Weinländer, vodja produktnega upravljanja, oddelek Industrial Identification in Karl Glas, oddelek Industrial Network Components: »Tudi v kritičnih okoljih se da vzpostaviti in vzdrževati zanesljivo in robustno komunikacijo v realnem času.« Komunikacija v realnem času ter varnost sta nujna člena avtomatizacijske tehnike. Kako je to možno zagotoviti pri brezžični tehnologiji? Karl Glas: Brezžično omrežje je tako imenovani »deljeni medij«, kar pomeni, da si vsi uporabniki delijo prenosno pot po zraku. Brezžični sistemi sami skrbijo, da se razpoložljiva pasovna širina dinamično porazdeli med uporabniki. Pri WLAN sistemu po standardu IEEE 802.11 pa ima vsak uporabnik enakopraven dostop do celotne pasovne širine v določenem časovnem obdobju, po načelu »kdor prvi pride, prvi prenaša«. Vsi ostali uporabniki morajo medtem čakati. Tudi če je pasovna širina dovolj široka in postopek dovolj hitro poteka, komunikacija v realnem času s tem sistemom ni nujno zagotovljena, saj brez dodatnih ukrepov zaporedje prenosa podatkov ni predvidljivo oziroma se ga ne da vnaprej določiti. Kakšna pa je rešitev za to težavo? Karl Glas: Patentirani protokol iPCF (industrial Point Coordination Function) skrbi, da je vsak uporabnik naslovljen v vsakem ciklu in na ta način zagotavlja komunikacijo v realnem času. S to metodo pa je možno realizirati tudi varno komunikacijo preko vseh celic brezžičnega sistema. Kakšno vlogo imata v industriji standarda mobilne komunikacije UMTS in LTE? Karl Glas: Brez sodelovanja na osnovi spletnih tehnologij, brez storitev, kot so vzdrževanje ali odpravljanje napak ali pa enostavno SMS sporočilo preko mobilnega telefona, si današnjega industrijskega okolja ne moremo več predstavljati. UMTS, mobilno omrežje tretje generacije, je danes svetovni standard. LTE, mobilno omrežje četrte generacije, ponuja s pasovno širino do 50 Mbit/s osnovo za integracijo dodatnih storitev v brezžično omrežje prihodnosti. Kakšno vlogo pa ima v industriji UHF tehnologija, ki se je uveljavila v trgovini? Markus Weinländer: Zaradi relativno dolgega dosega, ki znaša od pet do osem metrov, in v kombinaciji z nizkimi stroški transponderja je UHF–RFID tehnologija privlačna kot sistem integrirane identifikacije v proizvodnji in logistiki. Vendar pa je prednost večjega dosega lahko tudi ovira. V proizvodnem okolju se nahaja veliko kovin in tekočin in s tem tudi veliko motenj zaradi odboja. Kljub temu pa lahko rečemo, da so UHF–RFID sistemi, ki se uporabljajo v prozvodnji, stabilni v območju od enega do dveh metrov. Kakšen je bil namen razvoja UHF tehnologije? Markus Weinländer: UHF tehnologija je bila razvita za trgovino s ciljem, da se pri skupinskem odčitavanju identificira čimveč posameznih delov. Skupinsko odčitavanje je primerno za proizvodne obrate z nizko vertikalno integracijo, ko vsi dobavitelji svoje dele opremijo s transponderji. Vendar pa mora sistem imeti sposobnost selekcije, kar pomeni, da mora biti pri skupinskem odčitavanju nedvoumno jasno, ali gre za zračno blazino ali pa za karoserijo. To ni čisto brez pomena, kajti motnje zaradi odboja lahko povzročijo, da ustrezni transponderji niso zaznani, neustrezni pa so. Ali je izzive pri uporabi UHF tehnologije mogoče premagati? Markus Weinländer: Razvili smo novo generacijo UHF čitalcev in UHF pametnih nalepk, s katerimi smo lahko zelo dobro razrešili težave in dosegli, da je UHFRFID tehnologija primerna tudi za industrijo. Dober primer je uporaba RFID sistema Simatic RF600 v Mercedesovih tovarnah v nemškem Rastattu in madžarskem Kecskemétu. Pri tem sistemu enosmerni transponderji spremljajo karoserijo od njene izdelave do končne montaže avtomobila. S povprečno stopnjo odčitavanja, ki znaša 99,99 odstotka, je sistem izpolnil vse zahteve naročnika. UHF tehnologija je tudi popolnoma združljiva z WLAN tehnologijo, saj se frekvenčni širini ne prekrivata. i siemens.com/rfid www.siemens.de/automation/magazine www.siemens.com/automation hi!tech 12 ■ 13 Mednarodno aktivna podjetja oskrbujejo globalna tržišča in imajo proizvodne obrate v številnih državah sveta. Koncept tovarne elektronike v indijskem mestu Goa je prilagojen lokalnim zahtevam. Nova globalizacija Države v razvoju in rastoči trgi so novi gonilci rasti, razvite države se morajo uveljavljati z inovacijami, izdelki postajajo globalne sestavljanke, logistika pa izziv. Svetovna ekonomija se spreminja Smo v obdobju pospešene globalizacije, ki jo dodatno podpirajo moderne informacijske in komunikacijske tehnologije, njeno gonilo pa so tudi naraščajoč obseg proste trgovine in liberalizacija tržišč. Obseg svetovne trgovine se je od leta 1970 povečal za skoraj petdesetkrat, na več kot 15.000 milijard dolarjev. Hkrati je prišlo do premika pri pretoku blaga. Okoli 40 odstotkov svetovne blagovne menjave sedaj poteka v državah v razovju in na rastočih trgih, medtem ko je še leta 2000 ta številka znašala samo 25 odstotkov. V zadnjih nekaj desetletjih so se spremenili tudi glavni igralci na področju globalizacije. Pri tem še zdaleč ne gre samo za Kitajsko. Brazilija, Indija, Indonezija, Mehika in Turčija so trda konkurenca tradicionalnima trgovinskima velikanoma Evropi in ZDA. »Očitno je, da se struktura globalne ekonomije temeljito spreminja,« pravi Tom Kirchmaier iz London School of Economics. »V prihodnosti se bo rast konvencionalnih industrijskih sektorjev odvijala predvsem na današnjih rastočih trgih. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Pictures of the Future Siemens hi!biz Ekonomija Kitajska zelena revolucija Za visoko razvite države to pomeni, da bodo za doseganje rasti morale proizvajati še več inovacij.« V državah v razvoju in na rastočih trgih se odpirajo proizvodni obrati, ki imajo pomembno funkcijo poddobavitelja, hkrati pa tudi optimalno izpolnjujejo potrebe lokalnih tržišč. Po mnenju profesorja Danija Rodrika, ekonomista na harvardski univerzi, je proizvodnja pomembna za ekonomsko napredovanje države. »Proizvodnja ustvarja relativno dobro plačana delovna mesta, spodbuja investicije v zasebnem sektorju ter tlakuje pot za nadaljnjo diverzifikacijo ekonomije. To pa je tudi začetna točka, s katero se začne sistematsko ustvarjanje visoke stopnje zaposlenosti.« Tehnološke multinacionalke kot je Siemens se na te trende odzivajo z investicijami v izjemno kompleksno industrijsko proizvodnjo in raziskovalne dejavnosti v visoko razvitih državah. Vendar pa proizvodni obrati v razvijajočih se državah niso samo poddobavitelji, ampak so tudi sposobni izpolnjevati zahteve lokalnih tržišč. Inovacije se tako vedno bolj doga- jajo na rastočih trgih, ki imajo vedno večje potrebe po lokalnim tržiščem prilagojenih izdelkih. Pametni izdelki Multinacionalke bodo v prihodnje prisiljene decentralizirati svoje strukture in procese in uvesti poslovanje v »multi–lokalnem« načinu. Z investiranjem v rastoče trge želi Siemens doseči dolgoročni cilj povečanja tako imenovanih pametnih izdelkov v svojem globalnem portfelju. To so izdelki, katerih uporaba je enostavna, so prijazni za vzdrževanje, cenovno sprejemljivi, robustni in na ta način popolnoma prilagojeni za potrebe specifičnih tržnih segmentov. Izbira proizvodnih obratov je zaradi tega za multinacionalna podjetja čedalje bolj kompleksna naloga. Časi, ko so podjetja kratkoročno reagirala na pričakovane prednosti zaradi razlike v stroških dela, so že zdavnaj mimo. Načrtovanje globalne proizvodne mreže poteka v skladu s strategijo korporacije in zahtevami kupcev. »Pri Siemensu smo razvili nov pristop k globalnemu proizvodnemu odtisu, ki sistematično pregleduje in optimira obstoječe omrež- Najučinkovitejša termoelektrarna na premog na svetu je Waigaoqiao III na Kitajskem, opremo pa je dobavil Siemens. S približno četrtino svetovnega z energijo povezanega izpusta ogljikovega dioksida je Kitajska prehitela ZDA in postala največji onesnaževalec s toplogrednimi plini. Vendar pa je dežela že začela ukrepati. Varovanje okolja in povečanje učinkovitosti sta sedaj ključna faktorja v gospodarskih načrtih Kitajske. Kitajska je trenutno največje svetovno tržišče za vetrno energijo in ima nekaj največjih svetovnih podjetij za izkoriščanje vetrne energije. Zaradi svoje položne obale ima ogromen potencial za izgradnjo vetrnih elektrarn na morju. Siemens, vodilno podjetje na trgu morskih vetrnih elektrarn, je odprl tovarni za izdelavo lopatic rotorja ter za sestavljanje gondol vetrnih turbin za vetrne elektrarne ob obali blizu Šanghaja. Vodna energija je že sto let stalnica v kitajskem energetskem portfelju. Pred sto leti je Siemens v provinci Junan postavil generatorje za prvo hidroelektrarno v državi. Vendar pa je večina hidroelektrarn na stotine kilometrov oddaljena od najbližjih centrov porabe. Visokonapetostni enosmerni (HVDC) sistemi prenosa zagotavljajo prenos energije z nizkimi izgubami. Tianjin Eco-city je kitajski model zelenega mesta. Približno dvajset odstotkov energije za to okolju prijazno mesto bo pridobljeno iz obnovljivih virov, poraba vode bo za polovico manjša kot pri mestu primerljive velikosti in 90 odstotkov mestnega transporta se bo odvijalo s kolesi, javnim mestnim prometom ali električnimi avtomobili. hi!tech 14 ■ 15 hi!biz Ekonomija Spreminjanje trendov v Južni Ameriki: hitro rastoče države, kot sta Brazilija in Kolumbija, postajajo proizvajalci visokotehnoloških izdelkov. Siemens v Braziliji proizvaja kondenzatorje za visokonapetostne enosmerne sisteme prenosa, v Kolumbiji pa transformatorje. je,« poroča Jörg-Henning Kaske, strokovnjak za proizvodne standarde in vodenje pri Siemensu. Pri vsem tem lahko celo pride do krepitve proizvodnih obratov v industrijskih deželah. »Pri visokokakovostnih izdelkih, kjer je pri proizvodnji potrebna kvalificirana delovna sila ter intenzivno raziskovanje, je dostop do inovacij veliko bolj pomemben kot pa poceni delo,« poudarja Eric Spiegel, izvršni direktor Siemensa v ZDA. Najpomembnejši faktorji v Siemensovem procesu načrtovanja za proizvodne obrate so stopnja donosa, hitrost, fleksibilnost pri dobavi, kakovost procesov in sposobnost za inovacije. V okiru nove globalizacije se proizvajajo izdelki, pri katerih veliko sestavnih delov nastaja v številnih proizvodnih korakih v različnih delih sveta. Kovine, polprevodniki in plastika se spremenijo v različne polizdelke kot so mikročipi, tiskano vezje in prikazovalniki, ki jih nato v končnih proizvodnih obratih sestavijo v končne izdelke in distribuirajo kupcem po celem svetu. Globalna logistična veriga za visokokavostne izdelke se sestoji iz ladij, letal, vlakov in tovornjakov. Pri obvladovanju dobavnih rokov in zaloge pomaga edino računalnik. Takšne globalne dobavne verige so pogosto izpostavljene tveganjem, ki jih ni mogoče izračunati. Po mnenju strokov- njakov, ki so sodelovali v raziskavi družbe Pricewaterhouse Coopers, so največji izziv klimatske spremembe in naraščajoči stroški energije. Večina teh strokovnjakov se strinja, da se bodo zaradi naraščajočih stroškov transporta do leta 2030 uveljavile regionalne proizvodne mreže z bližnjimi dobavitelji. Vendar pa to ne pomeni, da bodo podjetja z globalnimi dobavnimi verigami na valu antiglobalizacije proizvodnjo prenesla v domače države. Ravno nasprotno – oblikovala se bodo avtonomna omrežja, še posebej na rastočih trgih Azije, ki bodo z nizkimi transportnimi stroški oskrbovala lokalna tržišča. Zavedanje o trajnosti Strokovnjaki tudi napovedujejo, da bo vedno večje zavedanje o trajnosti med potrošniki povzročilo občutne spremembe v njihovih navadah. Tako naj bi se do leta 2030 predvsem potrošniki v zahodnem svetu bolj pogosto odločali za izdelke domače proizvodnje kot pa se sedaj. Hkrati strokovnjaki pričakujejo, da bo že do leta 2030 prišlo do večjega napredka v smislu inteligentnih sistemov za vodenje prometa in avtonomnih transportnih sredstev za prevoz blaga, kar bo prispevalo k bolj učinkoviti in okolju prijazni logistiki. Naravne nesreče so eden od posebej kritičnih faktorjev za »globalizirane izdelke«. Nedolžen izbruh vulkana na Islandiji je ohromil celoten letalski promet v Evropi, katastrofa v jedrski elektrarni Fukušima pa je imela popolnoma drugačne posledice. »Nikoli ne moreš biti pripravljen na vse možne primere. Ko pa gre zares, je pomembno, da si hiter, ustvarjalen in prilagodljiv ter predvsem, da se iz vsake krize nekaj naučiš,« pravi Martin Bellhäuser, eden od Siemensovih strokovnjakov za koordinacijo globalne dobavne verige v kriznih situacijah. Pri katastrofi v Fukušimi se je naučil predvsem nekaj: »Spoznali smo, da lahko zaideš v velike težave, če imaš za nek izdelek samo enega dobavitelja, zato se trudimo najti tudi druge vire.« Poplave na Tajskem so pokazale, kako nevarno je lahko, če večina svetovne proizvodnje računalniških trdih diskov poteka v eni sami regiji. Kljub tem izzivom pa nihče ne dvomi, da bodo države v razvoju nadaljevale lov za ravitimi državami. Stopnja ekonomske rasti v teh državah je osupljiva, vendar pa je po drugi strani manj osupljiv indeks človekovega razvoja, ki meri kakovost življenja. Glede na ta indeks je Kitajska trenutno na 101. mestu, medtem ko je Indija, za katero ocenjujejo, da ima največji potencial rasti, na 134. me- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Pictures of the Future Siemens Christina Lehner Posebno jeklo za transformatorje Ruski proizvajalec jekla NLMK je ena od redkih družb na svetu, ki proizvaja elektropločevino za transformatorje. Za doseganje potrebne kakovosti NLMK potrebuje strokovno znanje in izkušnje. V postopku proizvodnje je posebej kritičen dejavnik izdelava pravilne zlitine, ki preprečuje »brnenje« transformatorske postaje. Poleg zlitine je pomembna tudi mikrostruktura materiala, na katero lahko vplivajo temperatura, stopnja deformacije ter kemična sestava. Vse to pomeni, da mora biti oprema za izdelavo pločevine najsodobnejša v industriji. Ključno stu. Brazilija in Južnoafriška republika zasedata 84. oziroma 124. mesto. Še več, vse te države so padle na lestvici v primerjavi s prejšnjim letom. Po oceni OECD se je dohodkovna neenakost od leta 1980 naprej dramatično povečala. Po mnenju Svetovnega ekonomskega foruma je dohodkovna neenakost trenutno ena navječjih svetovnih nevarnosti. Stroga pravila »Današnja globalizacija se razlikuje od tiste, ki smo jo doživeli pred dvajsetimi leti, in te razlike se bodo še povečevale,« poudarja profesor Dani Rodrik z harvardske univerze. »Šele sedaj začenjamo razumeti slabosti nenadzorovane globalizacije. Finančna kriza nam je dala pomemben nauk: prosta tržišča so čudovita zadeva, vendar pa jih mora država občasno poriniti v pravo smer.« Profesor Rodrik zahteva, da svetovne trgovinske organizacije postavijo strožja pravila, ki bi pomagala preprečevati manipulacije z deviznimi tečaji. Nasprotno pa bi bilo potrebno sprostiti pravila na področju mobilnosti delovne sile. Nerešen ostaja tudi problem vpliva na okolje, ki bi nastal, če bi se milijarde ljudi odločile živeti na enak način kot prebivalci industrijskih držav. Potrebujemo nov, globalen model trajnosti, ki bo ekonomsko izvedljiv in bo zmanjšal socialne neenakosti. Najti moramo na- vlogo pri tem imajo Siemensovi avtomatizacijski sistemi za nadzor proizvodnih procesov. Po drugi strani pa je Siemens potencialni kupec za NLMK jeklo, ki ga lahko uporabi pri proizvodnji transformatorjev in elektromotorjev. Siemens je prvo nemško podjetje, ki je vstopilo v strateško partnerstvo s pobudniki bodočega mesta inovacij Skolkovo, kjer namerava skupaj s partnerji razviti visoko zmogljiv radijski frekvenčni generator za linearne pospeševalnike delcev. i www.nlmksteel.com čin, kako doseči višji življenski standard, ne da bi hkrati uničili svet. i siemens.com/industry siemens.com/pof Nova ekonomija: Države v razvoju so gonilci rasti BDP na prebivalca (v USD) Izvoz blaga, v mrd. USD 100.000 8.000 7.000 80.000 2050 2009 60.000 Industrijske države Države v razvoju in rastoče države (brez BRIC) Države BRIC (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska) 6.000 5.000 4.000 40.000 3.000 20.000 0 2.000 1.000 A da ZD na Ka ja VB či N em Fr ija c an ka a lij Ita Ja p s on ija s Ru a ik M eh ja či r Tu Br a lij i az a ja ja zi di jsk In ta one i K d In Države v razvoju dohitevajo razvite države. V prihodnjih letih bo njihova rast hitrejša kot pa rast industrializiranih držav. 1980 1990 1995 2010 2015 2010 Globalna trgovina hitro narašča, kar dokazuje izvozna statistika. Pomembno vlogo imajo rastoče države in države BRIC. hi!tech 16 ■ 17 Glavna dunajska čistilna naprava ebswien Čista voda Proizvodnja in dobava pitne vode ter čiščenje odpadnih voda so osnova za kakovost življenja in dela. Upravljanje vodnih rezerv Voda je eden najdragocenejših virov na Zemlji. Tretje poročilo OZN o stanju voda (United Nations World Water Development Report) poudarja pomembnost učinkovitega ravnanja z vodnimi rezervami za doseganje družbenih in ekonomskih ciljev. Medtem ko v mnogih državah odpadne vode uspešno prečiščujejo ter tako zagotavljajo stalen dotok sladke vode, pa je pomanjkanje infrastrukture v drugih državah vzrok, da ogromne količine nepredelanih industrijskih odpadnih voda in odplak iz gospodinjstev končajo na kmetijskih površinah. Učinkovita proizvodnja pitne vode ter čiščenje odpadnih voda sta torej pomembni temi za prihodnost. Singapur je tipičen primer države, kjer je zaradi njene geografske lege upravljanje vodnih virov zelo pomembno. Ta majhen, gosto naseljen polotok namreč nima okoliških področij, ki bi dovajali sladko vodo, zato je razsoljevanje morske vode pomemben vidik upravljanja vodnih virov. Za pridobivanje enega kubičnega metra sladke vode konvencionalni obrati za razsoljevanje porabijo med 7 in 70 kilovatnih ur elektrike. Bistveno bolj učinkoviti so obrati, ki uporabljajo tehnologijo reverzne osmoze, vendar ti za pridobivanje enega kubičnega metra sladke vode še vedno porabijo med 3,4 in 4,8 kilovatnih ur elektrike. Nova tehnologija, ki jo je razvil Siemens, pa porabi približno samo pol toliko energije. Sistem je kombinacija dveh metod: elektrodialize, ki je namenjena predvsem za visoko vsebnost soli, ter kontinuirana elektrodeionizacija (CEDI), ki odstranjuje manjše količine soli. Metoda električnega razsoljevanja vode temelji na električnem polju. Pri tem v vodi raztopljene ione soli – pozitivno nabite ione natrija in negativno nabite ione klorida – privlačijo elektrode z nasprotnim nabojem. Membrana za izmenjavo ionov omogoča, da se med postopkom ioni soli izločijo iz vode, rezultat pa je voda z vsebnostjo soli manjšo kot 0,5 odstotka, torej sladka voda. Izgube zaradi puščanja napeljave V državah, kjer so zaloge vode skromne ali pa vodo le stežka pridobivajo, je zmanjševanje izgub med dobavo porabnikom velikega pomena. Razen tega uhajanje vode tudi ogroža zdravje. V državah, ki imajo velike zaloge vode, je uhajanje »samo« stvar stroškov, čeprav so ti včasih ogromni. »V Indiji imajo vodovodna omrežja, kjer do 60 odstotkov vode izteče iz napeljave, preden pride do porabnika,« pravi Martin Geiger, vodja komiteja za pitno vodo pri Svetovni fundaciji za naravo. Kakovost vode se na ta način znižuje, saj onesnaževalci, denimo mikroorganizmi, lahko pridejo v poškodovano omrežje. Vendar pa tudi v industrializiranih državah vodovodna napeljava ni brez poškodb. Uradni podatki za London navajajo, da se v 30.000 kilometrov dolgem vodnem omrežju vsak dan izgubi 217 litrov pitne vode na priklju- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Elisabeth Dokaupil LBS, ebswien, Siemens hi!biz Odpadne vode Proizvodnja prigrizkov: tovarna je za do 70 odstotkov zmanjšala količino potrebne sladke vode. ček. Če bi odstotek izgube znašal samo eno točko manj, bi z vodo lahko oskrbovali 224.000 ljudi več. Ker so merilci pretoka ponavadi nameščeni samo na glavnih vodih v omrežju, je iskanje delov, kjer napeljava pušča, zamudno in drago, analize meritev pa se večinoma ne izvajajo za celotno omrežje. Nov Siemensov sistem Siwa LeakControl omogoča avtomatsko izvajanje teh opravil. Sistem uporablja ultrazvočne merilce pretoka, ki delujejo po principu globinomerja ter merijo pritoke in odtoke. Metoda je uporabna za različne vrste tekočin, na primer za nadzor odplak. Merilci so nameščeni na zunanji strani kanalizacijske cevi, meritve pa se po radijski zvezi pošiljajo v center za obdelavo podatkov. Za ugotavljanje izgub se uporabijo nočne meritve, saj je takrat odvzem vode s strani porabnikov zelo nizek, puščanje v ceveh pa je še vedno prisotno. Nenaden porast v vrednosti nočnih meritev je jasen pokazatelj, da je prišlo do novega puščanja v ceveh. Poleg porazdelitve tlaka in pretoka sistem omogoča tudi hidravlično simulacijo vodnega omrežja ter primerjavo izračunanih vrednosti s podatki, pridobljenimi iz senzorjev. Priporočljivo je, da se analiza omrežja izvede kvartalno. Za analizo 500 kilometrov dolgega omrežja z nekaj sto odcepi računalnik potrebuje približno deset minut. Prvi preizkus v evropskem mestu z zelo dobro vzdrževanim vodnim omrežjem je pokazal, kako pomembna je takšna programska oprema, saj so v vseh delih mesta našli vsaj eno mesto, kjer je napeljava puščala. Učinkovita uporaba vode je vedno bolj pomembna tudi v industriji. Trajnostne pobude v podjetjih, strožja okoljska pravila ter zniževanje stroškov so gonilo tega trenda. Siemens je razvil rešitev za tovarno prigrizkov v Čilu, s katero je tovarna za do 70 odstotkov zmanjšala porabo sladke vode pri izdelavi čipsa in drugih prigrizkov. Tehnologija pa se razvija naprej. Raziskovalci razvijajo sisteme za gospodarjenje z vodami, ki bodo omogočali učinkovitejšo porabo zalog vode, ter sisteme za prečiščevanje vode, ki bodo omogočali temeljito čiščenje odpadnih voda ob hkratni nizki porabi energije, ta voda pa bi se ponovno lahko uporabila v industriji ali celo kot pitna voda. Siemensov sistem LeakControl samodejno išče uhajanje vode iz omrežja. Uporablja ultrazvočne merilce pretoka, ki delujejo po principu globinomerja. hi!tech 18 ■ 19 Siestorage z litij ionskimi akumualtorji pomaga italijanskemu distributerju Enel pri stabilizaciji električnega omrežja. Zaloge, ki se izplačajo Zaradi nihajočih cen energije in obremenitev elektroenergetskega omrežja, ki nastanejo zaradi neredne dobave iz alternativnih virov energij, postajajo baterije vse bolj zanimive tudi za industrijo. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Jan Oliver Löfken Siemens, Fraunhofer UMSICHT hi!biz Skladiščenje energije Redox flow baterije, ki jih trenutno razvija konzorcij Frauenhoferjevih inštitutov, se lahko uporabijo tudi kot sistemi za skladiščenje energije v podjetjih. Neprekinjena dobava elektrike zagotovljena? Evropa ima najbolj zanesljivo elektroenergetsko omrežje na svetu. V Nemčiji se je povprečen odjemalec v letu 2011 moral odpovedati elektriki samo za 15 minut. Na gospodinjstva takšna prekinitev dobave električne energije skoraj ne vpliva, za industrijske obrate ali bolnišnice pa ima že kratek izpad lahko velike posledice. Tehnološka podjetja, centri za vodenje prometa in podatkovni centri se pri zagotavljanju nemotene oskrbe z električno energijo zanašajo na kratkotrajne zalogovnike na osnovi svinčenih akumulatorjev. Pri zapletenih industrijskih proizvodnih procesih lahko že sekundna prekinitev napajanja povzroči izpad sistemov, za katere je potrebno več dni, da se ponovno vključijo v obratovanje. S prehodom na uporabo vse večjega števila virov obnovljive energije smo soočeni s tveganjem, da se bo zanesljivost oskrbe z energijo znižala, cene v konici porabe pa se bodo hkrati zvišale. »Evropska industrija porabi preko 40 odstotokov vse v Evropi proizvedene energije,« je na srečanju Evropske investicijske banke v Luksemburgu povedal evropski komisar za energijo Günther Oettinger. Razpoložljivost energije naj bi postala ključni standard oz. splošno merilo za industrijske lokacije v Evropi. Novi baterijski sistemi postajajo zanimiva rešitev za popolnoma zanesljivo lastno energetsko oskrbo. Takšni sistemi bi lahko bili veliko bolj učinkoviti kot pa trenutno uveljavljeni sistemi pomožnega napajanja ter bi hitreje premagovali ozka grla pri dobavi energije kot pa dizelski agregati. Manjše izgube s sistemom »redox flow« Številni strokovnjaki po svetu se ukvarjajo z razvijanjem prav takšne rešitve. Zelo obetaven kandidat za skladiščenje energije so tekoče baterije, ki jih trenutno razvija in preskuša konzorcij več inštitutov raziskovalne organizacije Frauenhofer. »Take baterije bodo lahko zelo dobro uravnavale nihanja pri proizvodnji vetrne in sončne energije,« pravi Sascha Berthold iz Fraunhoferjevega inštituta za okoljsko, varnostno in energetsko tehnologijo v nemškem Oberhausnu. Tako imenovane »redox flow« baterije ali baterije s povratnim tokom bi se kot energetski zalogovniki lahko uporabili tudi v podjetjih. Kemijske vezi, ki jih ustvari ko- vina vanadij, sprejemajo ali oddajajo elektrone v več zaporedno postavljenih reakcijskih komorah. Celice so med sabo ločene s posebnimi sintetičnimi membranami, dosežejo pa tako visok nivo učinkovitosti, da ima ena tekoča baterija samo približno 30 odstotkov izgube. »Na ta način lahko sestavimo zelo robustno in obstojno baterijo,« pravi Tom Smolinka iz še enega Fraunehoferjeva inštituta, ki sodeluje pri projektu, Inštituta za sisteme solarne energije ISE v Freiburgu. Za zadovoljevanje večjih energetskih potreb se redox flow baterije lahko razširijo z dodatnimi moduli, s čimer pridobijo dodatno prednost pred navadnimi svinčenimi baterijami. Frauenhoferjevi strokovnjaki na podlagi 2–kilovatne pilotne naprave razvijajo sisteme za skladiščenje z desetkrat večjo zmogljivostjo, že v nekaj letih pa bi lahko presegli mejo enega megavata. Berthold ocenjuje, da so redox flow baterije še vedno dvakrat do trikrat dražje kot pa že uveljavljeni svinčeni akumulatorji, vendar pa bi z razvojem velikih membran lahko zmanjšali stroške za manjše sisteme skladiščenja na manj kot tisoč evrov na instalirani kilovat. Do takrat pa bo še naprej potekal razvoj drugih tehnologij shranjevanja, ki so hkrati tudi konkurenca redox flow baterijam. Ameriško podjetje Aquion Energy s sedežem v Pittsburghu za baterijske elektrode uporablja lahko dosegljivi in cenovno ugodni snovi, kot sta mangan in natrij. Ti energetski zbiralniki so napolnjeni z vodnim elektrolitom in so vse prej kot lahki in enostavni za uporabo. Toda moduli v velikosti naftnega soda se enostavno lahko povezujejo v večje sisteme. Direktor podjetja Aquion Scott Pearson verjame, da je izdelek z nizko ceno približno 240 evrov na kilovatno uro shranjevalne zmogljivosti dokaj konkurenčen. Preskusi so tudi pokazali, da natrij-manganove baterije vzdržijo približno 5000 polnilnih ciklov, kar pomeni, da hi!tech 20 ■ 21 hi!biz Skladiščenje energije imajo življenjsko dobo, ki je približno trikrat daljša kot pri običajnih svinčenih baterijah. Podoben princip uporabljajo elektrode iz natrija in niklja, katerih rezultat so baterije za stacionarno uporabo, ki ne potrebujejo vzdrževanja. Ambri, majhno spin-off podjetje univerze MIT, izdeluje cenovno ugodne trislojne celice za shranjevanje energije na osnovi magnezija. Prva plast, ki nastane s segrevanjem kovinskega prahu do 700 stopinj Celzija, je narejena iz čistega magnezija in deluje kot negativna elektroda. Druga plast, ki vsebuje sol iz magnezija, kalija, natrija in klora, služi kot elektrolit. Tretja plast je iz zlitine magnezija in antimona in deluje kot pozitivna elektroda. Takšen tip baterije naj bi imel dolgo življenjsko dobo in bil hkrati cenovno ugoden. Prvi prototip, pri katerem se na stotine majhnih modulov nahaja v zabojniku v velikosti kubičnega metra, je dosegel kapaciteto shranjevanja 2000 kilovatnih ur. Vmesno skladiščenje obnovljive energije Siemens pri mnogih produktih za shranjevanje energije stavi na dokazano tehnologijo litij ionskih akumulatorjev. V začetku leta je pri italijanskem energetskem podjetju instaliral pilotni sistem Siestorage. Zmogljivost sistema je 500 kilovatnih ur, omogoča pa lažjo stabilizacijo energetskega omrežja ter skladiščenje energije iz obnovljivih virov. Če je povezan na posebej prilagojeno močnostno elektroniko, se zmogljivost tega modularnega sistema lahko poveča na 2000 kilovatnih ur ter izhodno moč 8 megavatov. Poleg njene veliko večje zmogljivosti je pomembna prednost litij ionske tehnologije pred cenejšimi svinčenimi ali natrij–manganovimi baterijami tudi v hitrih časih polnjenja in praznjenja, kar pomeni, da je za shranjevalni sistem potrebno manj prostora in se lahko tudi V virtualni elektrarni je več manjših decentraliziranih sistemov za proizvodnjo električne energije povezanih v eno samo elektrarno. Tudi industrijska podjetja so lahko del virtualne elektrarne. uporabi na več načinov. Zbiralnik energije lahko služi za napajanje v sili, za povečanje energetske učinkovitosti stavb, za otočne elektrarne ali manjša zaprta pomožna napajalna omrežja, za javni transport ter na področju elektromobilnosti. Shranjevanje energije na osnovi litija nudi tudi največ možnosti za optimizacijo. Medtem ko teoretična zmogljivost trenutno priljubljenih litijevih akumulatorjev s pozitivno elektrodo iz litij-kobaltovega oksida znaša nekaj manj kot 400 vatnih ur na kilogram, lahko litijžveplovi sistemi teoretično že dosežejo zmogljivost več kot 2500 vatnih ur na kilogram. Pri litij-zračni tehnologiji pa o mejni zmogljivosti govorimo šele pri okoli 3500 vatnih urah na kilogram. Vsekakor pa so ti tehnološki pristopi še vedno v preskusni fazi številnih raziskovalnih projektov po celem svetu. Tako so raziskovalci na univerzi St. Andrews v kraju Fife na Škotskem šele pred kratkim v labolatoriju uspeli izdelati litij-zračni akumulator z zmogljivostjo približno 1000 vatnih ur na kilogram. Ta akumulator je zdržal približno 100 polnilnih ciklov, vendar je tudi vseboval drage katode iz nanoporoznega zlata. Preden bi taki akumulatorji bili primerni za uporabo, na primer, v električnih avtomobilih, ki morajo prevoziti preko 500 kilometrov z enim polnjenjem, je potrebno povečati njihovo stabilnost na vsaj IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Jan Oliver Löfken Siemens 1000 polnilnih ciklov in najti materiale, ki bodo cenovno bolj ugodni kot pa zlato. Industrijskim podjetjem ni potrebno čakati na te visokokavostne sisteme za lastno shranjevanje energije, saj so sistemi, ki so trenutno na voljo in že skoraj pripravljeni za komercialno uporabo, primerni za večino zalednih aplikacij. Poleg tega bodo verjetno v bližnji prihodnosti cene energije veliko bolj prilagodljive, kot pa so danes. Že nekaj let namreč spreminjanje urne cene za kilovatno uro na Evropski energetski borzi v Leipzigu dokazuje, kako močni vetrovi ali pa sončen dan lahko vplivajo na padec cen. Ko bodo dobavitelji ponudili cene električne energije, ki se navezujejo na tiste iz leipziške borze, se bo za podjetja odprl čisto nov model preračunavanja. V takem primeru bi se investicija v lasten sistem shranjevanja električne energije lahko povrnila že v nekaj letih. Energetska avtonomnost bi v industrijskem okolju lahko postala pomembna konkurenčna prednost. Kot del virtualne elektrarne pa bi lahko podjetja tudi sama delovala kot dobavitelj energije - kar bi se posebej med konico porabe lahko izkazalo kot donosen posel. i siemens.com/siestorage siemens.com/energy www.aquionenergy.com www.ambri.com/technology hi!biz Financiranje Plinsko-parna elektrarna T-Power v Belgiji: Siemens je imel delež v projektnem podjetju, financiranje pa je zagotovil konzorcij 10 bank. Močan partner Siemens z različnimi modeli omogoča financiranje projektov na področju infrastrukture in industrije. Močni živci, trdno financiranje Podjetja, ki načrtujejo večje infrastrukturne projekte, na primer elektrarne, letališča ali bolnišnice, potrebujejo najprej močne živce, nato trdno financiranje in na koncu še zanesljivega partnerja. Za izgradnjo plinsko-parne elektrarne T-Power v Belgiji sta Siemens Financial Services (SFS) in belgijska družba Tessenderlo Chemie v letu 2005 kot delna lastnika ustanovila projektno podjetje. Financiranje je zagotovil konzorcij desetih finančnih ustanov. »Belgijska elektrarna je odličen primer, kako SFS uporablja joint venture podjetja za velike infrastrukturne projekte,« pojasni Hans-Joachim Schulz iz oddelka Project & Structured Finance Energy družbe SFS. SFS vedno sodeluje z zanesljivimi lokalnimi partnerji, saj tako zagotovi, da se lokalni pogoji, kot so postopki za pridobitev dovoljenj, zahteve okoliške skupnosti in podobno vključijo v načrtovanje že v zgodnji fazi projekta. Enako velja za Lincs, vetrno elektrarno Pictures of the Future, Katrin Nikolaus na morju, ki jo gradijo ob zahodni obali Velike Britanije. Pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije je instrument, ki omogoča nabavo modernih tehnologij za doseganje energetskih prihrankov tudi z omejenimi finančnimi sredstvi. Siemens oceni prihranke pri porabi energije in stroških Podzemna železnica Santo Domingo: SFS je organiziral financiranje preko konzorcija. obratovanja ter izvede modernizacijo stavbe. Njeni lastniki pa sredstva za investicije pridobijo iz prihrankov, ki so pogodbeno zagotovljeni. S pomočjo energetskega pogodbeništva je Siemens obnovil več kot 4.500 stavb po vsem svetu. Upravniki stavb so privarčevali več kot milijardo evrov, za 9,7 milijonov ton pa so se znižali tudi izpusti ogljikovega dioksida. Upravljanje tveganj SFS se ukvarja tudi z upravljanjem zavarovalnih tveganj, denimo v primeru elektrarn, ki zaradi uporabljene tehnologije lahko sklenejo samo delno zavarovanje tveganj. Tako je SFS izdelal zavarovalni koncept za najmočnejšo plinsko turbino na svetu v plinsko-parni elektrarni v nemškem kraju Irsching. Siemens partnerskim podjetjem pomaga tudi pri financiranju nabave strojev, na primer v Rusiji. Po nakupu finančne družbe DeltaLeasing s sedežem v Vladivostoku je SFS v Rusiji ustanovil 15 podružnic. Družba ServiceMontageIntegratsiya (SMI) je v Rusiji najela nove stroje in sisteme za predelavo kovin v vrednosti 1,36 milijarde evrov. Ena najmodernejših klinik v Moskvi, Perinatalni medicinski center, se je v sodelovanju s Siemensom odločila za nakup sistemov za računalniško in magnetno resonančno tomografijo. Financiranje projekta je prevzel SFS Rusija. i Siemens www.siemens.com/finance www.siemens.com/pof 22 23 15 ■ hi!tech hi!tech 03|12 ■ Siemens je v kompetenčni center za mesta investiral približno 35 milijonov evrov. Prihodnost mesta The Crystal, Siemensov center trajnostnega urbanega razvoja, bo za svoje delovanje potreboval samo pol toliko energije kot primerljive stavbe. Urbani razvoj v živo Siemens je v Londonu odprl svoj prvi center za trajnostni urbani razvoj. V futuristični zgradbi v londonskem predelu Royal Victoria Docks domuje največja svetovna razstava o prihodnosti mest in urbanem razvoju. The Crystal je konferenčni center, platforma za dialog o urbanosti ter tehnološki in inovacijski center v enem. Družba želi za stavbo pridobiti certifikata LEED Platinum in BREEAM Outstanding – najvišji nagradi za trajnostno gradnjo. S tem bi stavba postala prva stavba na svetu, ki je pridobila najvišje ocene po obeh standardih. Pasivna arhitektura zgradbe ter tehnologije, ki so bile vgrajene z namenom ohranjevanja virov energije, zagotavljajo, da bo The Crystal po- treboval samo pol toliko energije kot primerjive pisarniške zgradbe ter v zrak izpustil za približno dve tretjini manj izpustov ogljikovega dioksida. Steklena fasada je videti kot črn kristal. Fasadne površine so postavljene pod koti, ki omogočajo, da kar največ sončne svetlobe prodre v stavbo, hkrati pa so deli stavbe, kjer sonce ni zaželjeno, zasenčeni. Veliko gradbenega materiala in komponent je iz okolju prijaznih materialov in se lahko reciklirajo. Niti ena kapljica vode ne propade Elektrika se delno proizvede s pomočjo fotovoltaičnih sistemov na strehi. Obnovljivi viri energije na lokaciji napajajo skoraj celotni ogrevalni in hladilni sis- tem. Solarni kolektorji in geotermalna črpalka ogrevajo vodo ter omogočajo prezračevanje stavbe. V celotni stavbi se ne izgubi niti ena kapljica vode. Okolje za nosilce odločanja Siemens je v kompetenčni center za mesta investiral približno 35 milijonov evrov. Na stavbi namenoma ni logotipa družbe. Siemens želi nosilcem odločanja o infrastrukturnih projektih, upravljalcem mest ter načrtovalcem in arhitektom mest ponuditi nevtralno okolje, kjer se bodo lahko srečevali v odprtem dialogu. Družba načrtuje nadaljnje kompetenčne centre v Šanghaju in Washingtonu. i IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Siemens, Eva Zwanzinger Siemens siemens.com/thecrystal hi!future Novice Enaka energija, več moči Inteligenten nadzor V preteklosti se je nadzor srednjenapetostnega omrežja, ki obsega napetosti od 1 do 75 kV, vedno izvajal s pomočjo simulacij ter periodičnih usklajevanj. Nova programska oprema, ki jo je razvil Siemens, sedaj omogoča avtomatizacijo ne samo visokonapetostnih, ampak tudi srednjenapetostnih omrežij. S pomočjo te programske opreme je mogoče izračunati status celotnega omrežja na podlagi majhnega števila pridobljenih meritev. Na tej osnovi nato program za optimizacijo nadzoruje napetost, tako da energetsko omrežje fleksibilno reagira na porabo in lahko na splošno obratuje v zadovoljivem napetostnem območju. Inteligenten nadzor celotnega omrežja je osnova za močnejšo integracijo decentraliziranih sistemov za proizvodnjo alternativne energije, kot so majhne vodne elektrarne, sončne elektrarne in fotovol- Nadzorni center za elektroenergetsko omrežje Salzburga, kjer uporabljajo nov nadzorni sistem za srednjo napetost. taični strešni sistemi. Elektrodistributerji na ta način pridobijo možnost, da z obstoječim omrežjem napajajo več odjemalcev. Siemens je tehnologijo razvil skupaj z distributerjem Salzburg Neth GmbH v okviru projekta ZUQDE, ki ga je financiral Avtsrijski sklad za podnebje in energijo. Od januarja se uporablja v Lungau v avstrijski zvezni deželi Salzburg. i siemens.com/smartgrid Velikost pomeni učinkovitost Siemens je na testni lokaciji za 6-megavatno vetrno elektrarno na morju v danskem mestu Østerild zagnal vetrno turbino z največjimi kraki rotorja na svetu. Z dolžino 75 metrov so kraki tipa B75 skoraj Krak največje svetovne vetrne turbine se izdeluje v kalupu iz steklenih vlaken. tako dolgi kot Airbus A380 in imajo površino več kot 18.600 kvadratnih metrov, kar ustreza velikosti dveh in pol nogometnih igrišč. Posamezni kraki so bili s pomočjo Siemensovega patentiranega postopka IntegralBlade izdelani v enem kalupu iz epoksidne smole s steklenimi vlakni in lesa balsa in nimajo robov ali povezovalnih spojev. So izjemno robustni, pri hitrosti vetra 10 m/s pa zajamejo energijo iz 100 ton zraka. S tem postopkom je teža krakov v primerjavi z običajnimi postopki izdelave manjša za 20 odstotkov. i siemens.com/windpower Z izboljšanimi turbinami se iz istega obsega primarne energije proizvede več moči kot prej: to je možno s pomočjo Siemensove tehnične izboljšave, ki izboljša izkoristek za do 2 odstotka. Bioplinarne, plinsko-parne elektrarne ter manjše termoelektrarne imajo od tega še posebno korist. Zagon novih turbin je veliko hitrejši. Industrijski obrati lahko učinkoviteje izkoriščajo odpadno toploto. ■ siemens.com/energy Programska ali strojna oprema Odločitev za programsko (mikrokontroler) ali strojno opremo (ASIC) ali za vmesno pot s programirljivimi logičnimi komponentami je odločilna za 80 odstotkov porabe električne energije vezja. Raziskovalna skupina avstrijskega Siemensa pod vodstvom Johanna Notbauerja razvija orodje za simulacijo, ki ga bodo elektrotehniki lahko uporabili v zgodnji fazi načrtovanja vezij z namenom optimizacije porabe energije in stroškov mikročipa. Orodje celotno funkcijo vezja razdeli v posamezne korake. ■ siemens.com/innovation hi!tech 24 ■ 25 Achim Plum: »Namen molekularne medicine je prilagoditi način zdravljenja posameznemu bolniku.« Medicina po meri človeka Achim Plum, glavni Siemensov svetovalec za inovativne strategije v biotehnologiji, govori o inovativnih trendih v biomedicini ter o medicini prihodnosti. Kaj se skriva za pojmom personalizirana medicina, ki jo nekateri vidijo kot trend prihodnosti? Namen koncepta personalizirane medicine je oblikovati postopek zdravljenja tako, da je bolj naravnan na potrebe posameznega pacienta. S tem bi se izboljšale možnosti za uspeh, hkrati pa bi se tudi zmanjšali stroški zaradi nepravilnega zdravljena. Običajni postopki zdravljenja za mnoge razširjene bolezni, kot je rak, so pogosto neučinkoviti pri več kot polovici bolnikov. Študije izvedene na osnovi statističnih podatkov nam kažejo samo, da so nova zdravila boljša od običajnega zdravljenja. Da pa bi lahko predvideli, ali bo neka terapija učinkovita za določenega bolnika, moramo biti sposobni določiti, ali ta terapija odpra- vlja molekularne vzroke bolezni. Ti vzroki se od bolnika do bolnika razlikujejo. Kako deluje personalizirana medicina? Personalizirana medicina temelji na veliko bolj natančni molekularni diagnostiki, kar pomeni, da pregledamo molekularne vzroke bolezni ter nato v idealnem primeru izberemo terapijo, ki napade natančno te vzroke. Vendar pa je koncept širši. Že danes lahko za mnoga zdravila napovemo, ali se bodo v telesu pacienta razgradila hitro ali počasi in ali bodo imela neželene stranske učinke. Če pogledamo dolgoročno, pa želimo bolezni preprečevati, namesto da bi jih zdravili. Da bi to dosegli, je seveda potrebno razumevanje, kakšno tveganje je prisotno pri vsakem posameznem pacien- tu za nastanek določenih bolezni, na osnovi tega pa se nato razvijejo primerne personalizirane strategije za preprečevanje nastanka bolezni. Ali personalizirana medicina že obstaja? Na voljo imamo že nekaj zdravil, posebej za zdravljenje raka, ki se lahko predpišejo samo, če so prisotni določeni molekularni razlogi. Na primer, določene terapije na osnovi protiteles proti receptorju, ki je na površini celic tumorja ušel iz nadzora, se lahko uporabijo samo v primeru, da gen, imenovan KRAS, še ni mutiral. V primeru mutacije gena so protitelesa neučinkovita. Samo v ZDA so s testom za to mutacijo pri bolnikih z rakom na debelem črevesu prihranili 600 milijonov dolarjev letno. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Elisabeth Dokaupil Siemens, Science Photo Library/picturedesk.com hi!future Molekularna medicina Kako farmacevtska industrija gleda na ta razvoj? Medtem ko se za diagnostično industrijo odpirajo številne nove priložnosti, so v farmacevtski industriji na začetku prevladovali mešani občutki. Prisoten je namreč velik strah, da se bodo nekoč velika tržišča razdelila na vse manjše in manjše celote, ki ne bodo mogle pokrivati ogromnih stroškov razvoja določenega zdravila. Vendar se hkrati tudi uveljavlja spoznanje, da je mogoče z natančnim poznavanjem molekularne pomanjkljivosti na dolgi rok hitreje in bolj namensko razvijati zdravila za določeno bolezen. Ali bomo čez nekaj let bolezni še vedno poimenovali po telesnih organih, čeprav se terapije lahko zelo različne? Rekel bi, da smo na robu sprememb v načinu klasifikacij bolezni. Trenutno sta lokalizacija in simptomatika pri postavljanju diagnoze še vedno v ospredju, v prihodnosti pa bomo bolezni verjetno klasificirali na osnovi njihove molekularne strukture. Na koncu koncev bi to ponovno povečalo farmacevtska tržišča, saj bi se aktivne sestavine, ki kompenzirajo določeno molekularno pomanjkljivost, lahko uporabile za vse bolezni, ki izhajajo iz te pomanjkljivosti. Kako lahko določimo molekularni vzrok neke bolezni? Z vedno večjim poznavanjem molekularnih mehanizmov bolezni se bo povečeval tudi obseg kompleksnih podatkov, na podlagi katerih se bomo lahko odločali o vrsti terapije. Gonilna sila te smeri razvoja so nove in cenejše tehnologije za izdelavo obsežnega molekularnega zapisa posameznega pacienta. Čedalje več spoznanj je tudi o tem, kako brati take zapise in iz njih pridobivati novo znanje. Bolj kot se bodo takšni raziskovalni pristopi kot »precizna diagnostika« uporabljali v klinikah, logije. V prihodnosti bo čedalje večja vloga pripadala informacijskim sistemom za podporo pri medicinski diagnostiki, ki bodo lahko prebrali molekularni zapis pacienta, ga povezali z znanjem o konkretni bolezni ter načinih zdravljenja in zdravniku ponudili opcijo z visoko možnostjo uspeha. Vendar pa bo že iz pravnih razlogov zadnja odločitev vedno zdravnikova. Kakšna bo medicina v letu 2050? Na koncu bomo seveda poskušali virtualizirati posamezne paciente, kar pomeni, da jih bomo prikazali na zaslonu v obliki »Trenutno sta lokalizacija in simptomatika pri postavljanju diagnoze še vedno v ospredju, v prihodnosti pa bomo bolezni verjetno klasificirali na osnovi njihove molekularne strukture.« bolj bo na znanju temelječa medicina izpodrivala tisto, ki temelji na statistiki. Kako lahko informacijska in komunikacijska tehnologija prispevata k molekularni medicini? Najprej mora seveda obstajati možnost varne obdelave in shranjevanja teh velikih količin podatkov, ki bodo uporabniku na voljo na hiter in prijazen način, kadarkoli ji potrebuje. Za to so potrebne ogromne zmogljivosti za izvajanje računskih operacij ter za shranjevanje in prenos podatkov. Vendar pa zdravnik o diagnozi ne more odločati samo na osnovi take tehno- čimbolj natančnega računalniškega modela, ki bo hkrati simuliral preventivne in zdravstvene strategije. Kako daleč je še do tega, je odvisno tudi od nadaljnjega razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije, saj trenutne zmogljivosti računalnikov ne zadostujejo za simulacijo celotnega virtualnega pacienta. Vendar pa delo na teh izzivih že intenzivno poteka v okviru različnih javnih raziskovalnih iniciativ, pri katerih sodeluje tudi Siemens. i siemens.com/innovation hi!tech 26 ■ 27 Neskončna energija Visoke temperature v notranjosti zemlje se lahko uporabijo za proizvodnjo toplotne energije in elektrike na ozračju prijazen način. Geotermalna energija ima vedno več podpore. Zemlja je vroča, zelo vroča V 99 odstotkih našega planeta je temperatura višja od 1000 stopinj Celzija, v Zemljini skorji na globini preko 2900 kilometrov pa lahko doseže celo 5000 stopinj Celzija. Ta ogromen energetski rezervoar je posledica preostanka toplote ob nastanku planeta pred 4,6 milijardami let ter razpadanja radioaktivnih elementov. Dokaz tega praktično neusahljivega vira energije so vulkanski izbruhi in izviri vroče vode na površini našega planeta. »Geotermalna energija kot energetski vir ima nekaj ključnih prednosti,« pravi nemški strokovnjak za geotermalno energijo Horst Kreuter, ki je tudi član upravnega odbora organizacije International Geothermal Association. Pri izkoriščanju geotermalne energije ni nevarnih izpustov ogljikovega dioksida, za postavitev elektrarne za proizvodnjo toplote ali elektrike je potrebno relativno malo prostora, elektrarne pa so vedno na voljo, ne glede na vremenske pogoje. Preko 60 držav že desetletja izkorišča geotermalno energijo, še posebej na območjih, kjer vroča termalna voda priteka neposredno iz Zemljinega površja ali pa je do nje mogoče priti z vrtanjem le nekaj sto metrov v globino. Države, kot so Islandija, Kostarika in Nova Zelandija lahko z geotermalnimi elektrarnami pokrijejo od 5 do 20 odstotkov svojih energetskih potreb. Tudi na evropskem kontinentu možnosti izkoriščanja geotermalne energije niso zanemarljive. V mestecu Larderello v Toskani vroči vrelci že celo stoletje poganjajo geotermalno elektrarno. Sistem so stalno dopolnjevali, tako da danes kompleks elektrarn proizvaja približno 4.800 milijonov kilovatnih ur energije letno, kar zadostuje za okoli milijon gospodinjstev. Tudi v Nemčiji geotermalna energija pridobiva vedno več podpornikov, predvsem kot cenovno dostopen in okolju prijazen vir toplote. Z geotermalnimi sondami neposredno pod površino ali pa relativno plitvimi vrtinami do globine 400 metrov je tako imenovana površinska geotermalna energija v letu 2011 proizvedla 6.300 milijonov kilovatnih IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Jan Oliver Löfken Kim Hart/Robert Harding/picturedesk.com hi!future Geotermalna energija Geotermalna elektrarna na Islandiji: na tem vulkanskem otoku iz Zemlje priteka ogromna količina vroče vode, ki pokriva velik del potreb po elektriki v tej deželi. hi!tech 28 ■ 29 Elektrika iz geotermalne energije Za proizvodnjo elektrike iz geotermalne energije sta potrebni dve vrtini, trajen pretok termalne vode ter elektrarna. Izčrpano vodo po uporabi izpustijo nazaj v rezervoar. ur energije za ogrevanje. V Nemčiji trenutno obratuje približno 270.000 geotermalnih elektrarn, njihovo število pa še narašča. Zaradi naraščajočih cen nafte in zemeljskega plina pa se zanimanje za geotermalno energijo povečuje tudi v državah Donavskega bazena. Prvi podatki o geotermalnih potencialih v Sloveniji, Avstriji, na Madžarskem in Slovaškem so bili zbrani v okviru projekta Transenergy ter predstavljeni septembra 2011. Zaradi edinstvene geološke sestave tal v tej regiji je pretok toplote skozi zgornje plasti zemeljske skorje izjemno visok in znaša do 100 vatov na kvadratni meter. Meritve izvedene v približno 2500 vrtinah so pokazale, da so avstrijska Štajerska in območje okoli mesta Győr ter Dunaja še posebej primerni za postavitev geotermalnih elektrarn. V prihodnjih letih se bo v teh regijah povečala uporaba geotermalne energije za ogrevanje stavb, saj je ustrezna tehnologija, katere osnova so plitve vrtine, geotermalne sonde, toplotne črpalke ter dobro Jan Oliver Löfken Parna turbina mora biti prilagojena za delovanje v geotermalni elektrarni. Značilnost Siemensove turbine je posebna pot pretoka pare. izolirane zgradbe, že zrela in konkurenčna. Voda, ki jo geotermalna energija segreje od 40 do 100 stopinj Celzija, zadostuje za gospodarno obratovanje naprav. Situacija pa je drugačna pri proizvodnji elektrike s pomočjo geotermalne energije – za proizvodnjo pare preko izmenjevalca toplote, ki nato s pomočjo parne turbine poganja električni generator, je potrebna temperatura, ki je višja od 150 stopinj Celzija. Uspešni pilotni projekti V Evropi že poteka nekaj projektov, ki raziskujejo možnost proizvodnje električne energije iz geotermalnih virov. Tako na primer od leta 2000 v avstrijskem mestu Altheim obratuje kogeneracijska elektrarna, ki s pomočjo vode s temperaturo 160 stopinj Celzija, načrpane iz globine 3000 metrov, proizvede približno 12 megavatov toplote in 1 megavat elektrike. V Alzaciji voda doseže temperature do 175 stopinj Celzija in že štiri leta poganja elektrarno z zmogljivostjo 1,5 megavata elektrike ter 30 megavatov toplote. Ta elektrarna v mestu Siemens, GFZ Potsdam Soultz-sous-Forêts je edina take vrste na svetu, saj ne črpa termalne vode. Namesto tega se hladna voda pod visokim pritiskom skozi vrtino potiska pod površje do globine približno 5000 metrov, kjer jo segrejejo vroče kamnine kot v kakšnem pretočnem grelcu, nato pa se skozi drugo vrtino izčrpa na površje. Strokovnjaki to metodo imenujejo Hot Dry Rock (HDR) tehnologija ali petrotermalna geotermalna energija. Čeprav temperature nad 100 stopinj Celzija teoretično zadostujejo za proizvodnjo vodne pare za zagon parne turbine, pa je izkoristek pri tem zelo majhen. Boljše pogoje je mogoče doseči z mediji, ki izhlapijo pri nižji temperaturi kot voda. Takšne turbine z organskim Rankinovim procesom (Organic Rankine Cycle – ORC) se uporabljajo v elektrarni v Alzaciji in Altheimu kot tudi v geotermalni elektrarni v mestu Landau v nemški zvezni deželi RheinlandPfalz. V tej elektrarni namesto vode uporabljajo organsko kemično sestavino izopentan, ki v fazo izhlapevanja preide že pri nekaj manj kot 30 stopinj Celzija. Elektrar- hi!future Geotermalna energija na obratuje od leta 2008 in ima proizvodno zmogljivost približno 3 megavate elektrike. »V globalnem merilu povpraševanje po geotermalnih parnih turbinah občutno narašča, saj je to tehnologija, ki omogoča proizvodnjo električne energije na trajnosten način in ima kar nekaj potencialov,« je prepričan Markus Tacke, izvršni direktor poslovne enote Industrial Power iz Siemensovega poslovnega sektorja Energija. Siemens je razvil lastno parno turbino SST 400 GEO, ki lahko doseže do 60 megavatov moči. Za razliko od običajnih turbin je ta narejena iz materialov, ki so izjemno odporni na korozijo, s čimer lahko na dolgi rok prenese tudi kemijsko agresivne tekočine in hlape. V okviru ORC raziskovalnega projekta skupaj z Moskovskim energetskim inštitutom ter Moskovsko državno univerzo Siemens uporablja novi delovni medij ameriškega podjetja 3M, ki sestoji iz karbonata, fluora in kisika in ki pri normalnem pritisku začne izhlapevati že pri temperaturi 49 stopinj Celzija. Kot poudarja Martin Tackenberg iz Siemensovega oddelka Corporate Technology je prednost tega medija v tem, »da je v celoti okolju prijazen, kar je z vidika trajnosti za Siemens zelo pomembno.« Visoki stroški vrtanja Kljub visokemu geotermičnemu potencialu, ki se skriva pod površino Zemlje, ter dovršeni tehnologiji turbin pa proizvodnja elektrike s pomočjo geotermalne energije le počasi napreduje. Eden od razlogov so visoki stroški vrtanja v globino nekaj kilometrov, ko ni vedno zagotovljeno, da bo vrtina naletela na zadostne zaloge termalne vode. Tehnična alternativa – tehnologija vroče suhe kamnine – pa je pred nekaj leti doživela težavo: decembra 2006 je v okviru projekta Deep Heat Mining v švicarskem mestu Basel črpanje vode v vrtino sprožilo nekaj potresov z močjo do 3.5 po Rihterjevi lestvici. Čeprav ni bilo večjih poškodb, je bil projekt zaradi skrbi prebivalcev mesta ustavljen. Strokovnjaki na področju geotermalne energije se sedaj trudijo ustaviti Slovaška Avstrija Dunaj Bratislava Budimpešta Madžarska Ljubljana Slovenija območje izvajanja projekta Zaradi enkratne geološke sestave tal v Srednji Evropi je pretok toplote skozi zgornje plasti zemlje izjemno visok in lahko znaša tudi do 100 vatov na kvadratni meter. To je pokazala študija v okviru evropskega projekta Transenergy. nasprotovanje lokalnih prebivalcev tako, da jim omogočajo dostop do več informacij ter intenzivneje raziskujejo potencialna tveganja. Čeprav je res, da črpanje vode v zemeljske vrtine lahko povzroči potrese, pa ti potresi nikoli ne morejo biti močnejši kot tisti, ki se v nekem okolju zgodijo naravno. Takšne elektrarne bi bilo torej potrebno omejiti samo na tista področja, kjer je verjetnost potresa zelo nizka. Konec koncev bodo potencialni investitorji nad takšnimi prelomnimi projekti navdušeni le vprimeru, da jim ni potrebno skrbeti, ali bo projekt propadel zaradi prestrašenih prebivalcev in politikov. »Geotermalna energija se sedaj uporablja že približno sto let in v vsem tem času ni bilo niti enega večjega dogodka, kjer bi bila ogrožena življenja ljudi ali ki bi imel katastrofalne ekonomske posledice,« je leta 2009 v intervjuju v odgovoru na vprašanje o Baselskem potresu poudaril geoznanstvenik Ernst Huenges, vodja oddelka Resevoir Technologies pri Nemškem raziskovalnem centru za geološke znanosti,. Z vedno več znanja o geotermalni energiji pa se topi tudi odpor med ljudmi do tega vira energije. Najnovejši dokaz je geotermalna elektrarna v nemškem mestu Insheim z močjo 5 megavatov, ki bo kmalu začela obratovati in bo z elektriko oskrbovala približno 8000 gospodinjstev. Če bodo v skladu z načrti uresničeni tudi dodatni projekti, bo dosežen ali pa celo presežen cilj nemške vlade, da bi do leta 2020 v Nemčiji proizvedli približno 1700 milijonov kilovatnih ur elektrike iz geotermalnih virov. i Helge Cladrowa siemens.com/energy www.geothermal-energy.org transenergy-eu.geologie.ac.at hi!tech 30 ■ 31 hi!future E-logistika Tovornjaki na električni avtocesti Je prihodnost tovornjakov električna? Vozila na hibridni pogon bi lahko opremili s kolektorji za napajanje s tokom iz vozne mreže elektrificirane avtoceste. Transportne potrebe dramatično naraščajo Trenutne projekcije predvidevajo dramatičen porast obsega cestnega tovornega prometa – do leta 2050 naj bi narasel najmanj za 50 odstotkov, v nekaterih regijah pa celo za 100 odstotkov. Nekaj transportnih zmogljivosti je sicer še na voljo v okolju prijaznem železniškem sistemu, ki pa ne more nadomestiti vseh potreb po transportu. Blago je torej potrebno prevažati po cestah. Toda kako lahko kamionski tovorni promet postane energetsko učinkovit in okolju prijazen? »Obstajajo številni dobri razlogi za elektrifikacijo cestnega transporta,« poudarja Michael Lehman iz Siemensa. Za razliko od motorjev z notranjim zgorevanjem električni motorji maksimalni navor dosežejo že pri ničelni hitrosti, kar je idealno za zagon tovornjaka s težkim tovorom. Električni motorji tudi ne potrebujejo kompliciranih mehanskih komponent, kot je menjalnik. Izkoristek motorjev z notranjim zgorevanjem znaša približno 40 odstotkov, električni motorji pa skoraj vso proizvedeno električno energijo spremenijo v gibanje – pri čemer praktično ni izpustov ogljikovega dioksida. »Posebej zanimivo pri elektromobilnosti je,« pravi Lehman, »da je elektriko mogoče pridobivati na različne načine –z Aktivno krmiljeni tokovni odjemniki se samodejno dvignejo in spustijo. dizelskim motorjem in generatorjem ali pa z gorivnimi celicami v samem vozilu, kot tudi v stacionarnih elektrarnah na obnovljive vire energije, kot so sonce, veter ali bioplin.« S tem bi varovali okolje, hkrati pa tudi zmanjšali vse večjo odvisnost cestnega transporta od vse manjših zalog nafte in političnih nemirov v državah proizvajalkah nafte. V okviru raziskovalnega projekta Eunuba, ki ga je financiralo nemško okoljsko ministrstvo, je Siemens razvil holistični pristop k uporabi energije v cestnem tovornem prometu. V dva stan- dardna 18-tonska Mercedes-Benzova tovornjaka je vgradil serijski hibridni pogon. Takšen dizel-električni pogon iz generatorja, usmernika, začasnega zalogovnika, pretvornika in pogonskega motorja se že dolgo vgrajuje v tirna vozila, sedaj pa se uspešno uporablja tudi v mestnih avtobusih na hibridni pogon. Pri hibridnih pogonih se namesto generatorja in pogonskega motorja uporabi sinhroni izmenični motor s stalnim vzbujanjem, ki za razliko od električno vzbujanih motorjev za nastanek magnetnega polja ne potrebuje električne energije in do 97 odstotkov elektrike spremeni v kinetično energijo. Zelo visok izkoristek Dizel-električni pogon pa ima še druge prednosti. Motor z notranjim izgorevanjem, ki le poganja generator, lahko deluje konstantno z optimalnim številom vrtljajev in brez neprestanega menjavanja bremena, ki je običajno za normalno vožnjo. Tudi električno zaviranje s pogonskim motorjem, ki nato prevzame še vlogo generatorja, ter povratno napajanje pri tem proizvedene električne energije (ali rekuperacija) je brez težav izvedljivo. Pri tramvajih in železniških vozilih je rekuperacija že standardna tehnologija. Serijski hibridni pogon je zelo fleksibilen, ker se za proizvajanje energije glede na IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Siemens como Siemens E-tovornjaki v praksi ■ Cestna infrastruktura se lahko razširi z relativno nizkimi stroški, lahko se nadgradi v električno avotcesto in nadzoruje s standardnimi sistemi za nadzor prometa. ■ E-tovornjaki so posebej prilagodljivi kot vozila z dvojnim pogonom. Zaradi diesel električnega pogona lahko vozijo tako elektrificirani kot tudi po neelektrificirani cesti. ■ Odvisno od uporabljenega energenta lahko obratujejo brez izpustov ogljikovega dioksida. Vozila lahko proizvajajo zaviralno energijo, jo med sabo izmenjujejo preko vozne mreže ali pa jo dovajajo nazaj v elektroenergetsko omrežje. ■ Oblikovalci vozil pri konstrukciji motorja lahko opustijo težak menjalnik, pri vgradnji pesta motorja pa tudi kardansko gred in diferencial. Na ta način prihranijo pri teži in volumnu, odprejo pa se tudi nove oblikovalske možnosti. potrebe lahko uporabijo dizelski ali bencinski motor ali pa motor na tekoči plin. Uporabijo se lahko tudi gorivne celice, plinske turbine ali pa sklop baterij. Eunuba tovornjaki, za katere sta Daimler in Siemens pred kratkim podpisala dogovor o nadaljnjem razvoju, bodo kot prava vozila z dvojnim napajanjem energijo lahko pridobivali tudi iz vozne mreže. Transformator in usmernik bosta izmenični tok iz javne električne napeljave pretvarjala v enosmerni tok z napetostjo 650 voltov. Krmiljeni razsmernik pa bo skrbel za to, da se bo električna zavorna energija, ki jo bosta proizvajali vozili, pravilno dovajala nazaj v električno omrežje. Tudi vozna mreža, ki so jo postavili na 1500 metrov dolgi testni stezi v nemškem mestu Uckermark, ima nekaj posebnosti. Medtem ko je za tramvaj potreben samo en vozni vod, ima ta steza dva vozna voda. Železniška vozila namreč lahko povratni tok pošiljajo v tirnice, cestna vozila, kot so trolejbusi, pa vedno potrebujejo dva voda, enega za napajanje, drugega pa za povratni tok. Kljub temu se premikajo z relativno nizko hitrostjo. Na avtocesti pa morajo tovornjaki doseči hitrost najmanj 90 kilometrov na uro. »Zaradi tega smo postavili elastično visečo vozno mrežo z napajalnimi in povratnimi kontaktnimi vodniki, kot jih uporabljajo v železniških sistemih,« pojasnjuje Michael Lehman. »Nosilna žica in kontaktna žica sta s pomočjo zategovalnega sistema konstatno trdno napeti med dvema nosilnima drogovoma. To je sicer dražja rešitev, vendar pri visokih hitrostih zagotavlja tehnično zanesljiv in nizkoobraben prenos električnega toka v vozilo.« »Tudi dvotokovni odjemnik e–tovornjaka je zastavljen čisto na novo. Tokovni odjemnik se mora pri vsaki hitrosti zanesljivo dvigniti in spustiti ter mora aktivno kompenzirati premikanje znotraj voznega pasu,« pripoveduje Frank Schilberg iz Siemensovega raziskovalnega centra oddelka Infrastructure Logistics v Berlinu. »Novi tokovni odjemnik je nameščen na paličju škarjastega odjemnika in ima dve glavi ter pnevmatski sistem, ki nadzoruje položaj in naleganje glave na kontaktno žico,« pravi Gerstenberg. Inteligentni nadzorni sistem tokovnega odjemnika zazna žico vozne mreže in se samodejno dvigne. Nadzorni sistem tudi določi, ali naj tokovni odjemnik kompenzira premikanje vozila ali pa naj se nagne vstran ter s tem zmanjša obrabo. Ko voznik vklopi smerni signal za prehitevanje ali pa rahlo zavije, se odjemnik takoj spusti. »Za preizkušanje koncepta in sistema je bilo potrebnih približno 1700 meritev in poskusnih voženj, med temi dostikrat s prikolico in skupno 40 ton težkim vozilom,« je poudaril vodja raziskovalnega projekta Holger Sommer. i siemens.com/mobility siemens.com/hybrid-drives hi!tech 32 ■ 33 Zaradi ekstremnih vremenskih razmer je potrebno ogrevanje menjalnika in hidravličnega olja, steber pa je izdelan iz posebne zlitine. Elektrika iz mraza Vedno več vetrnih turbin obratuje v ekstremnih klimatskih območjih, kjer kljubujejo ostrim vremenskim pogojem. Izpostavljena, neizkoriščena območja Energija vetra osvaja vedno več območij našega planeta (tudi odprto morje in kraje s hladnim podnebjem), veliko neizkoriščenih možnosti je še posebej na severu Skandinavije, Amerike in Azije. Lokacije v hladnih podnebjih so ponavadi izpostavljene - veter tam neovirano piha skozi pokrajino in doseže rekordne hitrosti. »Izkoristek na teh lokacijah je zelo visok in ker ni prebivalcev, tudi ni nikogar, ki bi ga velike turbine motile,« pravi Hans-Günter Heil, vodja delovne skupine Cold Climate Version pri Nemškem združenju inženirjev. Predeli s hladnim podnebjem so kot ustvarjeni za izkoriščanje vetrne energije, vendar so vremenski pogoji zelo ostri. »Največji problem je mraz,« pravi Hans- Günter Heil. Nizke temperature do minus 45 stopinj Celzija, viharni vetrovi z močnimi vrtinci ter ponekod močnimi padavinami predstavljajo ogromen izziv za naprave. Potem je tu še problem montaže. Nenaseljeno območje ima svoje prednosti pri obratovanju naprav, je pa tudi ovira, ko jih je potrebno sestaviti. Ta območja nimajo nobene infrastrukture, torej ni cest, po katerih bi prevažali sestavne dele, ni namestitvenih možnosti za montažno osebje in seveda ni električnega priključka za dovajanje elektrike. Vse to je potrebno zgraditi od začetka. Siemens svoje vetrne turbine opremi posebej za uporabo v ekstremnem mrazu. Prvi sistem s tako imenovanim »paketom za mrzlo vreme« je bil že leta 1986 postavljen v kanadski provinci Quebec. Paket sestoji iz ogrevanega menjalnika, ogrevanega hidravličnega olja ter ogrevanega anemometra za merjenje hitrosti vetra na gondoli motorja. Podjetje že od leta 1994 zbira podatke o delovanju vetrnih turbin v ekstremnih podnebnih conah. Danes Siemens ponuja sistem za odtaljevanje krakov rotorja. V krak so vgrajeni električni ogrevalni elementi, ki se vključijo po potrebi in stalijo led ter tako omogočijo nemoteno delovanje turbine. Preskušanje najnovejše generacije teh sistemov poteka na Švedskem na dveh različnih lokacijah: Brahehus in Kyrkberget, vsaka z vetrnimi turbinami z močjo 23 megavatov. »Pomembno je predvsem prepoznavanje trenutnih vremenskih pogojev,« pravi Finn Daugaard Madsen, direktor za inovacije pri podjetju Siemens Wind Pow- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Daniel Hautmann Siemens hi!future Vetrna energija er v danskem mestu Brande. Ali obstaja možnost zaledenitve? Ali je potrebno krake odtajati ali pa sistem na splošno izključiti? Odgovori na ta vprašanja prihajajo neposredno iz sistema samega, kajti led na krakih povzroči motnje aerodinamike in zmanjša donos, pojavijo pa se tudi neravnovesja, ki jih sicer lahko enostavno merimo. Vendar ne gre samo za led na krakih rotorja. Strokovnjaki razmeram celo prilagodijo izbiro materiala za stolp turbine. Za ekstremni mraz je potrebna posebna zlitina. »V zadnjih letih smo na Švedskem inštalirali petnajst 2,3 megavatnih sistemov s takim paketom,« pravi Madsen in doda, da želijo podatke zbrane iz teh naprav uporabiti za izboljšanje sistema za odtaljevanje ledu ter nadzornega sistema. V gondoli motorja na vrhu stolpa pa morajo mrazu kljubovati predvsem mazivna olja in maščoba v ležajih in menjalniku. Med obratovanjem turbine olja in maščoba dosežejo temperaturo približno 60 stopinj Celzija, postanejo redko tekoča in so s tem idealno mazilo za zobnike in drsne površine. Če so mazila hladna in gosto tekoča, je učinek mazanja manjši, obraba pa toliko večja. V najhujšem primeru lahko pride do izpada sistema iz električnega omrežja. V tem primeru se sistem shladi na zunanjo temperaturo, ki lahko znaša tudi minus petdeset stopinj Celzija. Stanje šoka Ko operater želi sistem ponovno vključiti v obratovanje, na primer po izvedenem popravilu, je potrebno najprej segreti njegove različne dele, saj je sistem v stanju šoka. Naprave ni mogoče enostavno ponovno vključiti. Olje in različne elektronske komponente za začetek ponovnega obratovanja potrebujejo toploto. Če zaustavitev traja dlje časa, na primer zaradi izpada energije, močni akumulatorji proiz- vajajo tok, ki je potreben za napajanje najpomembnejših funkcij, kot je propeler za krake rotorja ter obračanje gondole v veter. Na ta način turbine preživijo orkanske vetrove. Nekatere smučarske žičnice v Avstriji za napajanje že uporabljajo elektriko iz vetrnih turbin. Pravilo je enostavno - bolj je mrzlo, več je elektrike. Kajti pri hudem mrazu je zrak suh. In če ni padavin, se na krakih rotorja ne more narediti led. V osrednji Nemčiji pa je situacija popolnoma drugačna. V zimskih mesecih se temperature ponavadi zadržujejo okoli ledišča, zato se na krakih rotorja pogosto naredi led. S krakov se lahko odlomijo in odletijo celi kosi ledu. Sneg in led vplivata tudi na aerodinamiko in izkoristek turbine. Da pa sploh ne bi prišlo do nevarnih situacij, skrbijo senzorji, ki merijo vlažnost in temperaturo zraka. Nevarnost zaledenitve nastane med približno plus šest in minus deset stopinj Celzija. Pri takih temperaturah mnoge sisteme preventivno ustavijo, posledica pa je manj elektrike. Ena od rešitev je ogrevanje krakov rotorja. Ogrevanje se praviloma vključi za nekaj minut v skladu s posebnim postopkom, medtem pa sistem ne obratuje. Pogosto kamere nadzorujejo taljenje ledu. Vendar pa se strokovnjaki o tem, da na krakih ni več ledu, lahko prepričajo šele, ko v delovanju sistema ni več neravnovesij. Takšne sisteme za taljenje ledu ponujajo številni proizvajalci: pri nekaterih ventilatorji pihajo vroč zrak v krake, pri drugih pa laminirana prevodna zanka segreje njihovo površino. Siemens se je odločil za slednjo rešitev. Seveda pa tudi ogrevalni sistemi za delovanje potrebujejo energijo. Raziskovalci preučujejo površino z lotosovim učinkom, ki povzroča, da se sneg in led ne moreta oprijeti površine. Vendar pa so te tehnologije še vedno v fazi prototipov. i siemens.com/windpower hi!tech 34 ■ 35 eVozovnica zazna različne načine prevoza ter začetno in končno točko posamezne etape poti. Udobno prestopanje Potovanje z javnimi prevoznimi sredstvi je udobno – posebej z eVozovnico. Pametna kartica registrira vrsto prevoznega sredstva za izračunavanje cene vozovnice. Enotna eVozovnica Če bomo v prihodnosti želeli hitro in okolju prijazno potovati od točke A do točke B, bo prestopanje glavno vodilo: iz avtomobila na javno prevozno sredstvo, nato na kolo ali v avto ponudnika delitve avtomobilov (car sharing). Siemensovi inteligentni IT sistemi pomagajo pri organizaciji novih verig javnega prevoza. V prihodnje potnikom ne bo več potrebno skozi nadležen postopek kupovanja vozovnic pri različnih prevoznikih. Zaračunavanje prevoza se bo izvajalo s pomočjo elektronske vozovnice. eVozovnica je pametna kartica v obliki kreditne kartice, ki je opremljena z aktivnim RFID čipom. Kartica zazna različne načine pre- voza ter začetno in končno točko vsake posamezne etape potovanja. Ta postopek se lahko izvede na dva različna načina: v načinu »check–in/check–out« uporabnik kartico s čipom prisloni na čitalec pred in po uporabi določenega prevoznega sredstva. Pri brezkontaktnem »be–in/be–out« načinu pa to ni več potrebno. Brezkontaktna transakcija Kartica se registrira brezkontaktno, ko potnik vstopi v vozilo ter nato ponovno večkrat med potovanjem. Ko sistem kasneje obdeluje podatke, se rekonstruira celotna pot, izračuna cena vozovnice, ki je za potnika najboj ugodna, plačilo pa se izvede ali s kreditno kartico ali pa se zni- ža dobroimetje na pametni kartici. Siemensova pametna kartica je ključna komponenta povezovanja različnih prevoznih sredstev. Omogoča interoperabilnost med posameznimi ponudniki javnega prevoza, lahko pa je tudi multimodalna osnova za povezovanje s parkirišči in sistemi za delitev avtomobilov ali najem koles. Prodaja, obračunavanje in plačevanje potekajo centralno preko sistema Ptnova, ki temelji na SAP platformi in omogoča enostavno integracijo v obstoječe IT sisteme institucij, ki so udeležene v mreži takega javnega prevoza. i IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Elisabeth Dokaupil, Eva Zwanzinger siemens.com/mobility Siemens, Dieter Möbus / ChromOrange / picturedesk.com hi!life Novice Hitro in varno do cilja Svetloba z malo vzdrževanja Prehod EU iz žarnic na druge učinkovitejše vire svetlobe velja tudi za cestno razvsetljavo. Številne skupnosti se odločajo za LED tehnologijo, ki je energetsko varčna in tudi potrebuje manj vzdrževanja. LED žarnice tudi veliko bolje osvetlijo barve kot druge vrste razsvetljave in tako pridejo zgodovinske zgradbe ponoči še bolj do izraza. Za večino starinskih cestnih svetilk ni nadomestnih delov, saj so bile narejene ročno in v manjšem številu. Vendar je Osram pred kratkim razvil standardni modul, ki bi lahko bil rešitev za ohranitev starih svetilk. Sestavljen je iz kompaktnega LED modula in šestih plošč s tiskanim vezjem, od katerih vsaka vsebuje sedem Oslon LED žarnic s toplo belo svetlobo. Modul se lahko prilagodi tako, da ustreza kateri koli svetilki, fleksibilna sestava modula pa omogoča Novi kompaktni LED moduli se lahko prilagodijo za uporabo v cestnih svetilkah. ohranjanje značilnosti zgodovinske mestne razsvetljave. Vsaka plošča v modulu ima svojo vezavo, s čimer je omogočeno krmiljenje po potrebi. Če je svetilka nameščena na zidu, se LED žarnice, ki so obrnjene proti zidu lahko izključijo. Nadzorna enota lahko s pomočjo ustreznih predstikalnih naprav ter na osnovi astronomskih tabel samodejno prilagodi svetlobo ob zori in ob mraku. i www.osram.com/led Zasebna elektrarna na strehi Popvraševanje po fotovoltaičnih sistemih za proizvodnjo elektrike je trenutno zelo visoko. Franz Ziering, ki je pri podjetju Bosch Solar Energy AG odgovoren za projekte na področju fotovoltaike, vidi dodaten potencial za to čisto obliko proizvodnje električne energije. Na svojo streho je dal namestiti dva fotovoltaična sistema, investicija pa se mu bo povrnila najkasneje v 15 letih. Z manjšim sistemom (4,6 kV) oskrbuje svojo hišo, z večjim (15 kV) pa v omrežje vrača presežek proizvedene elektrike. Regulacija sistema poteka s pomočjo Siemensovega pretvornika Sinvert, monokristalni moduli pa so Boschevi. Zasebni fotovoltaični sistemi omogočajo trajnostne spremembe v navadah potrošnikov, saj se električne naprave bolj uporabljjo podnevi kot pa ponoči. i Val, novi popolnoma avtomatizirani sistem mestne podzemne železnice v južnokorejskem mestu Uijeongbu bo letno prepeljal preko 30 milijonov potnikov. Vozila Val 208 s pnevmatikami ter Siemensov sistem za avtomatski nadzor vlakov (ATC – Automatic Train Control) omogočajo visoke hitrosti ter hkrati kratke pospeševalne in zaviralne faze, s čimer omogočajo varno potovanje v nagibih proge in ozkih ovinkih. ■ siemens.com/mobility siemens.com/sinvert Inteligentna požarna zaščita Elektrika je vzrok za približno tretjino vseh požarov. Oblok, ki nastane zaradi poškodbe kabla v tokokrogu, pogosto ostane neopažen in lahko povzroči požar na kablih. Novo požarno stikalo s pomočjo porgramske opreme preko tokovnega in napetostnega profila namensko identificira nevarne obloke ter v delčku sekunde prekine tokokrog. ■ siemens.com/brandschutz hi!tech 36 ■ 37 Novi Rocov večprotokolni nadzorni center je idealni nadzorni sistem za lokomotive z DCC ali Motorolinimi dekoderji ter za vse digitalne komponente. Sistem preko wi-fi poveže vlakovno kompozicijo in digitalno lokomotivo s pametnim telefonom ali tablico, ki imata naloženo aplikacijo za krmiljenje, kot je Z21. Popolne miniature Vsaka podrobnost v natačnem merilu Na tir dva prihaja railjet, elegantni vlak s sedmimi vagoni, ki jih poriva ali vleče ločena lokomotiva. Moderni, hitri medkrajevni vlak Avstrijskih železnic povezuje mesta srednje Evrope kot so München, Dunaj in Budimpešta. Pri natančno pomanjšanem modelu izdelovalca Roco se dejanska dolžina vlaka iz 205 metrov skrči na komaj 2,4 metra. Vsaka podrobnost, od brezhibnih oznak in napisov do voznega voda, je natančno reproducirana v razmerju 1:87 in vlak je pripravljen za vožnjo po metrih in metrih tirnic v očarljivem svetu modelnih železnic. Rocovi modeli so zaradi zelo natančnega merila ter visokega deleža detajlov zelo priljubljeni zbirateljski kosi z dolgotrajno vre- dnostjo. Vendar pa se proizvajalec pri izdelavi teh modelov srečuje z mnogimi težavami: razvojni cikli so kratki, paleta proizvodov je široka, izdelava ter potrebno orodje pa zelo zapletena. Več kot kopiranje Od začetnega načrtovanja novega izdelka do končne proizvodne faze ponavadi preteče eno leto. Najprej se ustvari 3D model celotnega vozila z vsemi sestavnimi deli. Tudi če so na voljo zelo dobre skice originalnega vlaka, je postopek konstrukcije veliko več kot le kopiranje, saj je v modelu vlaka potrebno upoštevati drugačne fizikalne povezave. Tako na primer sorazmerno pomanjšanje trdnosti ohišja v skladu z merilom modela ni izvedljivo, pa tudi sestavljanje vlaka iz sestavnih delov sledi drugačnim zakonitostim kot pri originalu. Razen motorjev, komponent menjalnika ter koles so modeli vlakov v glavnem sestavljeni iz delov iz kovinske zlitine ali brizgane plastike. Ko so podrobnosti do konca dodelane, se začne oblikovanje kalupov in orodij za proizvodnjo modelov. Pri railjetu je za vsak vagon potrebnih približno 20 orodij iz brizgane plastike. Ker z mehkimi kalupi ni mogoče zanesljivo reproducirati vsake podrobnosti, so orodja narejena iz trdnih materialov s pomočjo elektroerozijske obdelave. Roco med postopokom razvoja, od modeliranja do oblikovanja kalupov in orodja ter programiranja strojev za izdelavo upora- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Elisabeth Dokaupil Roco, Modelleisenbahn München GmbH hi!life Modelna železnica Kakovost do najmanjše podrobnosti blja Siemensovo programsko opremo NX. Z nadgradnjo programske opreme na NX 7.5 in 64–bitno procesiranje je Roco skrajšal cikel obdelave podatkov za polovico. Od začetne skice do proizvodnje Integrirana sistemska platforma programa NX omogoča Rocovim modelarjem, da celotni postopek razvoja novega izdelka pokrijejo samo z enim programom – od začetne skice do oblikovanja modelov ter orodij, potrebnih za njihovo izdelavo, pa vse do programiranja strojev za izdelavo modelov. Samo na ta način lahko podjetje izdela modele, ki so neverjetno in do najmanjše podrobnosti podobni originalom, imajo odlične vozne sposobnosti, so pripravljeni za trdo delo na tirnicah modelne železnice, ter niso prevelika obremenitev za denarnice številnih navdušencev. »Ponavadi se geometrija izdela z iztiskanjem, na osnovi tega pa sledi sestavljanje,« pojasni Andreas Püber, ki je že od leta 2006 kot oblikovalec zaposlen v tovarni v avstrijskem mestu Gloggnitz. Njegova naloga je zagotavljanje in izboljšanje kakovosti in proizvodnosti v okviru procesa stalnih izboljšav. S pomočjo programske opreme NX, ki je pri Rocu standardno razvojno okolje, se izvajajo tudi preskusi trka. Ti preskusi so pomembni, saj morajo posamezni sestavni deli, ki se premaknejo iz celotnega sklopa, kot so okvir, ohišje vozila, streha, okenski trakovi in notranja oprema, na vidni zunanji strani biti povezani z brezšivnimi prehodi, z notranje strani pa se morajo prilegati z oblikovnim mehanskim vprijemom. Ko se posamezni sestavni deli odstranijo iz sklopa, se v drugem oddelku prične oblikovanje orodij iz brizgane plastike ter kovinskih kalupov, ki so potrebni za njihovo proizvodnjo. »S pomočjo programa NX lahko hitro oblikujemo orodja, ki so brez izjeme sposobna izdelati podrob- Andreas Püber: »S Siemensovo PLM opremo lahko hitro oblikujemo orodja za brezkompromisno izdelavo podrobnosti na naših modelih.« nosti naših modelov po vzoru originalov,« pravi oblikovalec orodij Rudolf Vogel. V tej fazi oblikovalci veliko uporabljajo programski modul Mold Wizard, ki je standardna komponenta programske opreme NX. Mold Wizard olajša avtomatizacijo posameznih korakov postopka izdelave orodij, ki se izvedejo na fleksibilen, hiter in zanesljiv način. S tem pa se pri Rocu uporaba programske opreme NX kot razvojnega orodja še ne zaključi. V posebnem oddelku za računalniško podprto proizvodnjo (CAM) na osnovi geometrijskih podatkov za kalupe ter s pomočjo NX sestavijo programe za obdelovalne stroje, vse do izdelave elektrod. S tem so na voljo vsi predpogoji za ročno izdelavo miniaturnih vlakov, v veselje vseh ljubiteljev, ki se navdušeni nad čudovitim svetom modelnih železnic. i Roco je skupaj s tradicionalnim nemškim izdelovalcem modelnih železnic Fleischman del družbe Modelleisenbahn Holding GmbH s sedežem v mestu Bergheim blizu Salzburga. Podjetje ima vodilni tržni delež v segmentu enosmernega toka in je drugo v Evropi v segmentu modelnih železnic. 690 zaposlenih je leta 2011 ustvarilo prihodke v višini 47 milijonov evrov. Roco je pojem za absolutno najvišji standard glede natančnosti merila, bogatstva detajlov, kakovosti in najnovejše tehnologije. Podjetje se odlikuje tudi z digitalnimi inovacijami in mednarodno paleto izdelkov. ■ www.roco.cc siemens.com/plm hi!tech 38 ■ 39 Letalo vodilnega svetovnega proizvajalca Microdrones v zraku pregleduje in kartira zemljišča. Majhni leteči velikani Majhna letala brez posadke, imenovana tudi brezpilotna letala ali troti, so najnovejši hit, uporabljajo pa se v poslovne namene in za zabavo. Poslovni potencial Miniaturna letala so prerasla svoje večje brate. Po oceni berlinskega letalskega sejma Berlin Air Show je ta segment eden najhitreje rastočih v panogi, kar samo potrjuje, da so majhna letala, troti, v smislu njihovega tržnega potenciala že popolnoma odrasla. Letala brez posadke, ki so bila prvotno namenjena za uporabo v vojaške namene, so sedaj običajna tudi v civilni sferi. Televizijske družbe jih uporabljajo za spektakularne posnetke iz ptičje perspektive, na primer na otvoritveni slovesnosti olimpijskih iger v Londonu. Minia- turna letala imajo eno pomembno prednost: za profesionalno rabo so občutno cenejša kot pa helikopterji, ki stanejo okoli tisoč evrov na uro. Samo v ZDA vsak mesec vzleti približno tisoč novih trotov. Poljedelci jih uporabljajo za pregledovanje posevkov, naftne družbe za preverjanje cevi, lovci za oceno živalskih populacij, naravovarstveniki za nadzor razvoja živalskih skupin, amaterski piloti pa za vohljanje okoli sosedovega piknika. V tehnološkem smislu so najmanjši troti približno enakovredni pametnim telefonom. Funkcijo avtopilota v trotih kr- milijo enake elektronske komponente, kot so uporabljene za zagotavljanje udobnosti pri iPhonu. GPS, položajni senzorji, merilci pospeška, giroskopi in glavni procesor omogočajo trotom neodvisno orientacijo in sledenje začrtani poti. Vsak standardni pametni telefon že vsebuje tehnološko zahtevne inercijske senzorje, s katerimi lahko določi svoj položaj. Ta funkcija je vgrajena v skoraj vseh aplikacijah, vključno z igrami, zemljevidi in razširjeno resničnostjo. Podobno, kot je potreba narekovala, da pametni telefoni vsebujejo fotoaparate z visoko ločljivo- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Christian Pressler microdrones.com, Draganfly Innovations Inc. hi!life Brezpilotna letala stjo, so revolucijo doživeli tudi čipi za zajem slike v trotih. Z manjšimi in boljšimi GPS sprejemniki za pametne telefone je ta tehnologija postala dostopna tudi za trote. In seznam se nadaljuje z radijsko vodenimi moduli, spominom in akumulatorji. Edina pomanjkljivost je sposobnost letenja. Ker troti igračke redko presegajo težo enega kilograma, potrebujejo za vzlet samo en majhen električni motor. Odvisno od zmogljivosti akumulatorja lahko letijo od pol ure do nekaj ur, so malce glasnejši od čebele, ko pa jim zmanjka energije, jih enostavno ponovno napolnimo. Tudi troti na sončni pogon že nekaj časa lebdijo na nebu. Eden od modelov britanskega vojaškega proizvajalca QinetiQ je leta 2010 v zraku lebdel cela dva tedna. V okviru študijskega programa Letalstvo na univerzi za uporabno znanost Joanneum iz Gradca pa razvijajo trote na sončni pogon s premerom kril v dolžini sedmih metrov, ki naj bi jih uporabili za iskanje ponesrečenih v plazovih. Industrija je že pred časom zaznala uporabnost trotov in njeni najbolj nadarjeni raziskovalci so začeli razvijati primerne rešitve. Siemensovi strokovnjaki trenutno razvijajo sistem za nadzor gradbišč, s katerim bo ob uporabi optimiranega načrtovanja in logistike mogoče prihraniti čas, denar in energijo. Ključna značilnost sistema je nadzorovanje stanja gradbišča iz številnih zornih kotov. Na ta način zbrane podatke bodo uporabili za izdelavo in sistematično analizo časovno odvisnega tridimenzionalnega modela. Pridobljeni model bo omogočal primerjanje z načrti gradbišča, na podlagi česar bodo lažje odkrili pomembna odstopanja v napredovanju gradnje. Identifikacija bo potekala s pomočjo tehnologije razširjene realnosti, ki bo načrte gradbišča postavila nad pridobljene slike, odstopanja pa bodo označena z barvnimi vzorci. Na ta način bodo projektni vodje svoje načrtovanje lahko prilagodili trenutnim potrebam. Sistem trenutno preizku- šajo na različnih gradbiščih v Avstriji, njegov namen pa je tudi pridobivanje pomembnih podatkov za vzdrževanje stavb in tehničnih sistemov. Sistem bi bil primeren tudi za razvoj urbanih okolij ali načrtovanje postavitve semaforjev. Pred kratkim je trot poletel nad sosesko Aspern, projektom razvoja urbane soseske na Dunaju. Opremljen je bil z dokumentacijskim sistemom Siemensovega oddelka Corporate Technology in je zajel aktualne podatke o napredovanju gradnje. Preko 1500 pridobljenih fotografij iz ptičje perspektive je služilo kot osnova za fotogrametrično analizo in za izdelavo tridimenzionalnih modelov različnih gradbišč. Robot škropi vinograde Seveda pa uporabnost trotov ni omejena samo na opazovanje in pregledovanje. Z nekaj dodatne tehnologije se lahko spremenijo v leteče robote. V Luksemburgu njihovo uporabnost preverjajo v vinogradih. Majhen helikopter brez posadke lahko vinogradniku pomaga pri škropljenju trt na strmih površinah. Začetni model takega trota je že prestal ustrezne preskuse. 85 cm visoki in 180 cm dolgi helikopter lahko leti približno en meter nad trtami. Za določanje njegove poti se izdela tridimenzionalni načrt, s katerim se potem helikopter usmerja v pravilno smer. Kapaciteta cisterne s škropivom zadostuje za približno pol hektarja. Največji delež na svetovnem trgu brezpilotnih letal za komercialno uporabo in uporabo v komunalne namene ima nemško podjetje Microdrones. Podjetje je prodalo že preko 1000 primerkov teh letal – večinoma policiji, gasilcem in reševalnim službam. »Naši modeli so se izkazali kot zelo koristni tudi v geodeziji in arheologiji,« poudarja Michael Weilguny, ki je aprila 2012 prevzel odgovornost za avstrijski trg. »Začetna cena naših ročno izdelanih modelov je 20.000 evrov, troti pa so enostavni za uporabo in imajo ogrodje iz lahkih, vendar močnih karbonskih vlaken, kot jih uporabljajo tudi pri vozilih Formule 1.« Trote je s pomočjo posebne programske opreme mogoče programirati tako, da sami preletijo vnaprej določeno smer poleta. Pri tem električni motor zadostuje za 20 do 30 minut letenja, kar je dovolj, da se tudi v alpski republiki dvigneš do neba. »Trenutno je v naši državi v uporabi 25 takih letal,« pravi Weilguny. Model Dragonflyer je zelo lahek in zložljiv. hi!tech 40 ■ 41 hi!life Brezpilotna letala Siemensov sistem za nadzor gradbišč omogoča optimirano načrtovanje in logistiko ter prihrani čas, denar in energijo. Sistem ustvari in redno posodablja tridimenzionalni model gradbišča, dokumentira napredovanje del in prepozna odstopanja. Aeryon Scout je zelo natančen in uporabniku prijazen. Troti dajejo boljše posnetke kot sateliti, letala ali helikopterji in se pogosto uporabljajo v industriji. Navdušenje nad mini letali pa ni samo posledica širokih možnosti uporabe v poslovne, komunalne in znanstvene namene. Mini letala so namreč tudi izjemno zabavna. Na razstavi Hobby Expo China v Pekingu so številni modelarji pokazali svoje najnovejše modele, podjetja kot je DJI Innovations iz kitajskega Shenzena pa so v veliko veselje kupcev ponudila že izdelane modele z vgrajenimi visokoločljivimi fotoaparati za manj kot tisoč dolarjev. Privatna brezpilotna letala v ničemer ne zaostajajo za svojimi vojaškimi vrstniki. Skoraj se zdi, kot bi se ponavljala zgodovina računalnika. Računalnik je bil namreč dolgo le v pristojnosti vojske, dokler ni družba Commodore na tržišče poslala modela C64, ki je bil cenovno sprejemljiv, idealnih mer za domačo uporabo in je deloval kot močna platforma za obsežno in kreativno konjičkarsko sceno. Današnji konjičkarji pa imajo na razpolago veliko več. Na spletu se nahaja na tisoče interesnih skupin, ki jih zanimajo brezpilotna Christian Pressler letala in kjer navdušenci lahko izmenjujejo zamisli in informacije, kako nadgraditi svoje napravice, da bodo letele višje, hitreje in močneje. Krmiljenje preko pametnega telefona Najboljši primer je AR.Drone. Ta rekreacijski model je mogoče krmiliti z nagibanjem z njim povezanega pametnega telefona. Če dvakrat tapnete po zaslonu, se bo letalo zavrtelo okoli lastne osi. Na pametnem telefonu se vseskozi prikazuje slika iz vgrajene kamere na letalu. Zadeva je zelo zabavna - in popolnoma legalna. Rekreacijska brezpilotna letala kot je AR. Drone, veljajo za igračke in torej spadajo med daljinsko vodena modelarska letala. Vsakdo, ki ga to zanima, jih lahko pošilja v nebo. Njihova uporaba je prepovedana samo v bližini letališč ali nad kazenskimi ali poboljševalnimi zavodi. Proizvajalec pravi, da je koncept takšnih letal zelo uspešen, saj so po svetu prodali že na tisoče modelov AR.Drone. In ko neka sku- Siemens, Aeryon Labs Inc. pnost raste s takšno hitrostjo, interesne skupine ponavadi ne zaostajajo veliko. Na spletu se že najde navodilo, kako kvadrokopter priključiti na daljinsko vodenje, da bi dosegel višino 100 metrov. Vse to prikazuje, kako široka je lahko uporaba brezpilotnih letal. Ni čudno torej, da Evropska komisija že izdeluje »celovit načrt« uporabe v civilne namene, s katerim bi se zračni prostor v 27 državah članicah odprl za težka brezpilotna letala z vletno težo preko 150 kilogramov. Pod to mejo države članice EU same regulirajo uporabo njihovega zračnega prostora. Vendar je treba hitro ukrepati, saj v 19 državah članicah že razvijajo približno 400 različnih tipov brezpilotnih letal. i www.microdrones.de www.aeryon.com www.siemens.com/innovation www. draganfly.com www.ardrone.parrot.com exertiongameslab.org/joggobot hi!life Balastna voda Nevarni tovor Ladje v svoji balastni vodi po celem svetu prevažajo vodne živali in mikroorganizme in s tem povzročajo veliko škodo. Živali in bakterije potujejo z ladjo Ladja potrebuje balastno vodo, zato da ladijski vijak ostane pod vodo, ko ladja ni naložena s tovorom. Tudi ko plujejo, morajo ladje nadomestiti težo goriva, ki ga porabijo med dolgo plovbo. V ta namen v posebne cisterne načrpajo na tone vode iz oceana. Ko priplujejo v pristanišče, te vode ne potrebujejo več, zato jo enostavno spustijo v morje – in z njo tudi na tisoče morskih živali, ki ne spadajo tja. Na ta način se vsako leto po svetu prevaža več milijard živalskih vrst in patogenih organizmov, vključno s kolero. Grožnja za morsko okolje Po mnenju Združenih narodov so ti »svetovni popotniki« ena od štirih največjih groženj za morsko okolje, kar je tudi razlog za razvoj novih tehnologij, ki bi preprečile njihovo preseljevanje. V ta namen je Mednarodna pomorska organizacija (MPO) iz Londona leta 2004 sprejela standard D1. Standard zahteva, da se balastna voda izmenja na odprtem morju, daleč proč od obale, kar pa ni dovolj. »Sedaj vemo, da je ta ukrep razmeroma neučinkovit,« pravi morski biolog Onno Groß iz organizacije za varovanje oceanov Deepwave. »Največ organizmov se nahaja v usedlinah na dnu cistern in ostanejo tam tudi, ko se voda zamenja.« Zaradi tega mora strožji standard D2 stopiti v veljavo najkasneje do leta 2016. Ena od zahtev standarda D2 je, da se voda lahko izčrpa le, če na vsak kubični centimeter vsebuje največ 10 mikroogranizmov, ki ne presegajo velikosti 50 mikrometrov. Za zagotavljanje skladnosti s tem standardom so na voljo mehanske, fizikalne in kemične metode, ki temeljijo na filtrih, ultravijolični svetlobi in kloru. »Večina proizvajalcev sistemov za čiščenje balastne vode uporablja kombinacijo teh metod, na primer najprej je na vrsti faza filtriranja, ki ji sledi faza z ultravijolično svetlobo ali centrifugalnim separatorjem,« pojasni Christoph Peickert, strokovnjak za upravljanje balastne vode pri podjetju za klasifikacijo ladij Germanischer Lloyd iz Hamburga. Siemensov system SiCure, ki ga je MPO odobrila pred kratkim, se prične s fazo filtriranja, ki ji sledi faza elektrolize, v kateri se iz morske vode proizvaja hipoklorit, snov za dezinfekcijo. Za razliko od drugih sistemov ta rešitev omogoča tudi prečiščevanje vode v hladilnem sistemu. »Trenutno v eno največjih kontejnerskih ladij na svetu vgrajujemo prototip našega SiCure sistema. Montaža poteka v ladjedelnici Hyundai Heavy Industries v južnokorejskem Ulsanu. Hkrati pa izvajamo vse preskuse in pridobivamo vsa dovoljenja, ki so potrebna, da ta inovativni sistem za čiščenje balastne vode pripeljemo na tržišče,« pojasnjuje Lars Nupnau, produktni menedžer pri Siemensovi diviziji Industrijska avtomatizacija. Povpraševanje po takih sistemih je ogromno, saj bo prej ali slej potrebno opremiti približno 50.000 tovornih ladij. Posebej pomembno je, da so sistemi hitri, saj čiščenje balastne vode ne sme potekati dlje kot raztovarjanje in natovarjanje v pristanišču. i siemens.com/industry siemens.com/water Kombinacija različnih metod – kot pri Siemensovem SiCure – je najzanesljivejši način za preprečevanje transporta živali in mikroorganizmov. hi!tech 42 ■ 43 Varnost na prvem mestu Varno mesto je rezultat popolne kombinacije sistemov in organizacij, ki inteligentno obdelajo aktualne informacije. Vse pomembne informacije so prikazane na enem zaslonu. Varnost je kakovost življenja Mesta po vsem svetu tekmujejo za uvrstitev na seznam pametnih mest. Če želi mesto zasesti čim boljši položaj, mora njegova mestna uprava obvladovati tako kakovost okolja in vode kot tudi mestnega prometa. Predvsem pa mora mesto biti varno. Varna mesta ponujajo visoko kakovost življenja in so tudi privlačna za investitorje. Da bi mesto postalo varno, ne zadostuje samo nadzorovanje javnih površin, dobro delujoča reševalna, policijska in gasilska služba ali zagotavljanje varnosti velikih podjetij. V izrednih primerih mora biti zagotovljeno odlično sodelovanje vseh varnostnih sistemov in služb za ukrepanje v izrednih razmerah. »Trenutno se pogosto dogaja, da si dogodki sle- dijo zaporedno. Reševalna vozila obtičijo v kolonah in vsaka reševalna skupina ima drugačne informacije,« pravi Siemensov strokovnjak za varnostne tehnologije Walter Michor. »V idealnem primeru pa bi upravljanje virov in obveščanje ekip moralo potekati v centrali mestnega centra za ukrepanje ob nesrečah, ki opravlja tudi naloge mestne prometne centrale.« Pri modernih sistemih so informacije na voljo na zaslonih v centru upravljanja, hkrati pa tudi na mobilnih napravah, ki jih uporabljajo reševalne ekipe. Centrala nudi obremenjenim ekipam podporo pri ocenjevanju razmer in odločanju o konkretnih ukrepih za njihovo izboljšanje. Intenzivnost sodelovanja med različnimi službami je odvisna od stopnje ne- varnosti. Zahteve pri svetovnem nogometnem prvenstvu so drugačne kot pri lokalni grožnji z bombnim napadom. Sistemi vseh služb morajo torej delovati tudi samostojno – kar pa ni težava, če lahko delujejo v večopravilnem okolju. Razlike v smislu tveganj in možnih posledic so tudi na področju varovanja infrastrukture, saj mora biti nadzor na letališčih in železniških postajah intenzivnejši kot pa na drugih javnih površinah. V poslovnem sektorju so občutljiva področja rafinerije in farmacevtske družbe. Vendar pa se naprave nadzornega sistema ne odločajo same o varnostnih razmerah. »Kamere, na primer, so vedno manjše in vedno bolj cenovno dostopne. Razlika med njimi je v njihovi inteligenci in sposobnosti povezovanja z drugimi IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Elisabeth Dokaupil Caro/Caro/picturedesk.com, Siemens hi!life Varnost napravami in zalednimi sistemi,« pravi Michor. Namen takih kamer ni samo shranjevanje ogromnih količin podatkov, ampak tudi avtomatska ocena nevarnih situacij. Moderne kamere samostojno analizirajo video posnetke in prepoznajo z varnostjo povezane situacije. Če na primer nekdo pleza čez ograjo, nekje manjkajo predmeti ali pa se na letališču nahaja prtljaga brez nadzora, potem kamere sprožijo alarm. Če so opremljene z najnovejšo programsko opremo, so sposobne v vrsti pred vhodom na nogometno igrišče izločiti razgrajače, med samo igro pa prepoznajo morebitna prerivanja na hodnikih ali izbruh neredov na tribunah ter ponudijo ustrezne rešitve za blažitev položaja. Simulacija krizne situacije na računalniku V kriznih situacijah nova Siemensova programska oprema olajša evakuacijo stadionov in stavb. Razvijalcem je uspelo ustvariti program, ki lahko simulira obnašanje velike množice ljudi in se lahko uporabi za preskušanje različnih evakuacijskih scenarijev. Pri delu so jih vodila naslednja vprašanja: kakšno je vedenje množice in čas potreben za evakuacijo pod vplivom različnih faktorjev? Kako se lahko skrajša evakuacijski čas? Kje nastanejo križanja in ozka grla in kako je mogoče te preprečiti? Programska oprema se lahko uporabi v preventivne namene, lahko pa tudi služi za neposredno vplivanje na potek evakuacije. Ta model se lahko uporabi tudi za podjetja, najbolje kot del celotnega sistema za upravljanje varnosti. »Siemensova platforma Siveillance Fusion omogoča integracijo kontrole pristopa, video nadzora in protivlomnega nadzora in se lahko uporabi kot celovit varnostni nadzorni sistem,« pojasnjuje Werner Gletthofer iz Siemensa. »Rezultat je popoln pregled in nadzor dnevnih varnostnih dogodkov v podjetju.« Z dodatno integracijo siste- ma za upravljanje stavbe je možna tudi optimizacija porabe energije. V tem sistemu se dostop in identifikacija na osnovi biometričnih funkcij lahko izvaja tudi za lokacije, razpršene po celem svetu. Verifikacija je omogočena preko video sistema. »Vse varnostne aplikacije se lahko dinamično prikažejo na enem zaslonu. Stavba avtomatsko reagira na varnostni dogodek in sproži alarmni sistem – ki prihrani čas in varuje življenja,« poudari Gletthofer. Takšni inteligentni opozorilni sistemi lahko o nevarnosti tudi ustrezno obvestijo osebe znotraj in izven nevarnih območij, bodisi preko evakuacijskih sistemov, ki dajejo konkretna navodila, kaj mora kdo storiti, bodisi preko elektronske pošte, SMS sporočil ali telefonskega klica. »V prihodnosti bodo pametni informacijski in obveščevalni sistemi del standardne opreme mesta v veliko večjem obsegu kot pa danes,« pravi Michor. Delno je za to zaslužen razvoj tehnologije senzorjev. Senzorji bodo na različnih lokacijah redno preverjali kakovost zraka in vode in avtomatsko objavili rezultate. Sistemi za upravljanje prometa nas bodo vodili na cilj brez prometnih zamaškov – razen če se bomo že na začetku poti odločili za javna prometna sredstva, ker je to pač najhitrejša pot do cilja. i Tehnologija centra za ukrepanje ob nesrečah nudi podporo obremenjenim ekipam na terenu pri sprejemanju ustreznih odločitev. Identifikacija z roko Infrardeča kamera poskenira vene na dlani in posnetek shrani v slikovni bazi. Če uporabnik nato podrži roko pred čitalcem, vgrajeni senzor preko LED diod na dlan seva bližnje infrardeče žarke. Kri z nizko vsebnostjo kisika vsrka te žarke in tako nastane venska slika. Če je ta identična s sliko iz slikovne baze, je dostop dovoljen. Naprava deluje brezkontaktno ter tako izpolnjuje vse higienske zahteve. Doslej je to tehniko po celem swvetu uporabilo že približno 8 milijonov ljudi. Venska slika dlani je zelo zapletena in varna pred manipulacijami, saj se nahaja v notranjosti telesa. siemens.com/buildings siemens.com/infrastructure-cities hi!tech 44 ■ 45 hi!life Istanbul Eden od obeh mostov preko Bosporja: Pot preko ožine v Istanbulu traja tudi do tri ure. Nova svilena cesta Tunel med Evropo in Azijo bo izboljšal prometni položaj v Istanbulu, hkrati pa je tudi manjkajoči člen pri oživljanju ene najstarejših trgovskih poti na svetu. Zgodovinski zakladi V izgradnjo tunela skozi Bosporsko ožino se je najprej nekajkrat vmešala zgodovina. Močan stroj za vrtanje tunelov, ki se je pod površjem prebijal skozi Bospor, se je vedno znova moral ustavljati in čakati, da so arheologi izkopali vse zgodovinske zaklade iz barvite preteklosti Istanbula, na katere je naletel na svoji poti: ostanke starodavnega pristanišča Konstantinopla, bizantinskih vojnih ladij ali grobov iz kamene dobe. Že leta 1860 so otomanski sultani sanjali o izgradnji tunela čez ožino med Evropo in Azijo. Trasa, ki so jo imeli v mislih, je bila presenetljivo podobna tej, ki so jo uporabili sedaj. Vendar pa v tistem času niso imeli na voljo tehnologije za tak podvig. Železniški tunel Marmaray, ki naj bi ga odprli proti koncu leta 2013, je resnično veličasten projekt. Podvodni del v dolžini 1,4 km je že končan, delo pa še poteka na priključnih prograh v skupni dolžini 12,2 km ter na izgradnji treh novih podzemnih postaj ter modernizaciji 37 obstoječih železniški postaj. Tudi nadzemne proge v dolžini približno 63 km bodo doživele temeljito prenovo. Skupno 440 vozil bo vsakih dve do deset minut potovalo med azijskim in evropskim delom Istanbula, večina teh vozil pa je izdelanih v Turčiji. To bo veliko olajšanje za prometni sistem v tej edinstveni prestolnici, ki se razteza preko dveh celin. Čeprav čez Bosporsko ožino peljejo številni trajekti, Evropo in Azijo pa povezujeta tudi dva mosta, potniki in vozniki pogosto porabijo tudi do tri ure za vožnjo v eno smer. Istanbul je s 7000 prebivalci na kvadratni meter najbolj gosto naseljeno mesto v državi in tudi mesto z največjo gostoto prometa. Vsako peto registrirano vozilo v Turčiji se pelje po ulicah tega megamesta. Po končani izgradnji tunela Marmaray naj bi se tudi povečalo število uporabni- kov javnega prevoza. Predvideva se, da bo to število iz 3,6 odstotkov v letu 1997 že od leta 2014 naprej naraslo na 28 odstotkov. Vendar pa bosta tudi za tiste, ki še naprej želijo uporabljati avto, Evropa in Azija kmalu bližje kot poprej, saj se je že začela gradnja tunela za cestni promet. Za pot med celinama od evropskega do azijskega dela Istanbula bo tako potrebnih samo 15 minut. S tem bo tudi občutno skrajšana pot med letališčema Atatürk in Sabiha Gökçen. Priprave za izgradnjo tega tunela, ki ga bodo imenovali Avrasya, so se začele februarja 2011, odprli pa naj bi ga po vsega 55 mesecih gradnje. Projekt se izvaja v obliki javno–zasebnega partnerstva po modelu zgradi–upravljaj–prenesi v last, po trenutnih ocenah pa bo stal približno 900 milijonov evrov. Predaja javnemu partnerju je predvidena po 26 letih zasebnega upravljanja. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Siemens ITS magazine Guido Alberto Rossi/TIPS/picturedesk.com, ATAŞ S. Skupna dolžina tunela čez ožino bo znašala 5,4 kilometra. Cesta bo potekala približno 27 metrov pod morskim dnom. Osem do deset metrov vrtanja na dan V prvi od treh faz projekta je predvidena razširitev 5,4 km dolge ceste iz predela Kazlıçeşme do obalnega področja Cankurtaran, in sicer iz šestpasovnice v osempasovnico. Neposredno zatem se bo s pomočjo najnovejših strojev za vrtanje tunelov, ki dnevno lahko napredujejo za osem do deset metrov, začela gradnja dvonadstropnega tunela s premerom 13,7 metrov. Dolžina tunela čez ožino bo znašala skupno 5,4 km, cesta pa bo potekala približno 27 metrov pod morskim dnom. Tretja faza projekta obsega izgradnjo nove cestne povezave na azijski strani in razširitev priključne ceste do avtoceste D100 v osempasovnico. Projekt je izjemen dosežek inženirstva v svetovnem merilu, saj se morajo stroji za vrtanje tunela prebijati skozi morske usedline in geološke plasti z različno odpornostjo na pritisk. Zaradi zapletenosti in težavnosti izvedbe so strokovnjaki ta projekt postavili ob bok štirim tunelom, ki povezujejo polotok Manhattan s preostalim delom mesta New York, tunelu S.M.A.R.T. v malezijski prestolnici Kuala Lumpur ter tunelu A86 v Parizu. Odgovorni za projekt so prepričani, da se bo 900 milijonov evrov vredna investicija povrnila. Pričakujejo, da bo tunel uporabilo približno 90.000 vozil dnevno, čeprav bo uporaba dovoljena samo za lahka vozila. Ta edinstveni tunel bo zaprt za tovornjake in avtobuse in tudi za motoriste, kolesarje ter pešce. Uporabnina za eno vozilo naj bi znašala približno 4 evre za eno smer. Pobudniki projekta so prepričani tako o dobičkonosnosti kot tudi o pomembnosti tunelov na Bosporju za istanbulski promet. Ustvarjalci javnega mnenja so oba projekta razlasili za manjkajoči člen pri ponovni oživitvi najstarejše trgovske poti na svetu, svilene ceste. i eurasiatunnel.com hi!tech 46 ■ 47 Majhni trendi, velike posledice Mikrotrendi imajo velik potencial. Pogosto iz njih nastanejo uspešna internetna podjetja, ki ustvarijo nove tržne niše. Lovci na kupone in specializirani Facebook Ne samo veliki, tudi majhni tredni so pomembni. Tudi če so na začetku samo aplikacija ali storitev, lahko postanejo pomembno gibanje. Zukunftsinstitut, inštitut za raziskovanje trendov prihodnosti, ki ga je ustanovil raziskovalec Matthias Horx, je mikrotrendom posvetil posebno študijo in v nadaljevanju bomo predstavili nekaj njenih zanimivih podrobnosti. Mikrotrendi pogosto nastanejo iz uspešnih internetnih poslovnih modelov, ki ustvarijo nove potrošniške potrebe in s tem tudi poslovne priložnosti. Takšen primer je Coupflip, podjetje, ki svoje poslovanje temelji na približno 40 odstotkih kuponov, ki jih uporabniki pridobijo na spletni strani Groupon, vendar jih ne unovčijo. Coupflip se je specializiral za prodajo teh kuponov kupcem, ki iščejo cenovno ugodne priložnosti. Storitev Wifarer izkorišča dejstvo, da GPS ne deluje v zaprtih prostorih. Uporabnik, ki se želi orientirati v zaprtem prostoru, lahko uporabi WIFI. Tržne niše obstajajo tudi na področju družbenih medijev. Vodilno omrežje Facebook ima trenutno ogromno uporabnikov in tisti s posebnimi interesi se zelo težko najdejo. Specializirana družbena omrežja omogočajo uporabnikom s podobnimi zanimanji, da se povežejo med sabo. Seveda mnoga omrežja, ki so danes na voljo, lahko izginejo enako hitro, kot so nastala, vendar pa že sedaj podjetjem ponujajo nekaj zanimivega: vpogled v navade teh specifičnih ciljnih skupin. Portal Lawyrs povezuje odvetnike in študente prava iz 184 držav, spletno stran Netmoms.de pa uporablja 350.000 mamic, ki razpravljajo o svojih otrocih ter svetlih in temnih plateh njihove vzgoje. Trend crowdfundinga oz. množičnega zbiranja kapitala s pomočjo donacij je dober primer, kaj zmorejo skupnosti, saj platforme, kot je Kickstarter, financirajo različne vrste projektov. Skupna ideja se lahko izoblikuje z majhnimi prispevki večjega števila posameznikov. Želja po pripadanju neki skupini je tudi podlaga za nastanek novih skupnosti urbanih prebivalcev, ki se lotijo skupnih projektov, od skupinskih vrtičkov, plavalnih bazenov pa vse do gradnje mostov. Skupnosti prebivalcev lahko oblikujejo ali celo preoblikujejo podobe mest. Spletna stran spacehive.com se, na primer, ukvarja s projekti v javnem prostoru, kot so vrtičkarske skupnosti ali pa otroška igrišča. Nova kultura angažiranosti naj bi spodbudila tudi podjetja k uvajanju novih projektov na področju družbene odgovornosti kot del njihove dolgoročne trženjske strategije. Mehanizni družbenih omrežij pa se selijo tudi na področje potovanj. Platforme, kot je Flinc, omogočajo potnikom najti prevoz v realnem času. Letalska družba KLM ponuja takoimenovani »social seating«, storitev, ki uporablja podatke iz Facebook ali Linked–In profilov, da lahko osebe s kompatibilnimi interesi posede skupaj, na ta način pa je njihovo potovanje bolj prijetno. Pametni telefoni so vedno bolj razširjeni in številni uporabniki so tako postali lastniki zmogljivega žepnega računalnika, ki z različnimi aplikacijami lahko opravlja številne naloge in je dobrodošel spremljevalec na vseh področjih življenja. Dober primer uporabe takega telefona je »social metering«, ali socialno merjenje porabe energije. Pametni števci odčitavajo porabo energije, kar je podlaga za stabilno energetsko omrežje, hkrati pa porabnikom omogočajo, da optimalno prilagodijo svojo porabo. Aplikacija za socialno merjenje porabe energije nemškega startup podjetja GreenPocket na osnovi igre med uporabniki priredi tekmovanje na Facebooku, s katero zvišuje zavedanje o pomembnosti zmanjševanja izpustov ogljikovega dioksida. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Sabine Nebenführ Christina Lehner hi!tech 48
© Copyright 2024