MARIBOR – MOJE MESTO • • • • • Maribor je po velikosti drugo največje slovensko mesto. Je gospodarsko in kulturno središče severovzhodne Slovenije. Njegov položaj v presečišču prometnih poti iz srednje v jugovzhodno Evropo ter iz zahodne srednje Evrope v Panonsko nižino mu je odmerjal dokajšnjo vlogo v preteklosti, odmerja mu jo danes in mu jo bo bržčas še bolj v prihodnosti. Maribor je v slabem tisočletju doživljal vzpone in padce, počasi se je začel vzpenjati sredi 18. stoletja, nov pospešek je dobil med prvo industrializacijo v drugi polovici 19. stoletja. Po koncu prve svetovne vojne je postal važno upravno središče in dobil vrsto kulturnih in prosvetnih institucij in kar nekaj nove industrije. Po drugi svetovni vojni je dolga leta Maribor sodil v vrh jugoslovanske industrijske proizvodnje, veljal je za pravo industrijsko mesto. V bolj harmoničen razvojni tok se je skušal naravnati v šestdesetih letih. Družbene in gospodarske potrebe so namreč priklicale v življenje razvejano šolstvo in univerzo. Danes je Maribor univerzitetno mesto, mesto sonca in vina, kar mu daje edinstvenost. Staro mestno jedro je odsev stoletij; gotika si podaja roko z renesanso, najmočnejši pečat mu je vtisnil barok. Maribor velja za vedro, odprto mesto. Nekateri povezujejo to z njegovo vinorodno okolico, ki vabi Mariborčane k sebi in jih oblikuje tudi s svojimi naravnimi lepotami, pa naj gre za pohorske gozdove, dolino ob Dravi, kozjaške grabe, za Slovenske gorice ali za polja na jugovzhodu mesta. Maribor pa ima še drugo razsežnost, pomembnejšo, ki je onkraj vseh številk. Človeško oko ni luknjica v cameri obscuri, je orodje srca, ki meri svet drugače. Kraj, v katerem se rodiš, v katerem se zaveš svojega življenja, v njem rasteš, doživljaš vesele trenutke in prebolevaš trde udarce, postane neločljiv del tvojega bitja, zraščen s teboj z živimi koreninami. • • • • • • • • • • • Lega: Slovenija je srednjeevropska država. Površina: 20.273 km2 Dolžina meja: z Avstrijo 330, z Italijo 280, z Madžarsko 102 in s Hrvaško 670 km; skupaj 1382 km. Dolžina obale: 46,6 km Pokrajinska raznolikost: Slovenija je stičišče štirih velikih evropskih reliefnih enot: Alp, Dinarskega gorstva, sredozemskega sveta ter Panonske nižine. Pokrajinske enote: Slovenija ima osem geografsko bolj ali manj zaključenih pokrajin: Primorska, Notranjska, Gorenjska, Dolenjska, Bela krajina, Koroška, Štajerska, Prekmurje. Najvišji vrh: Triglav, 2864 m Vode: Slovenija je dežela voda. Skupna dolžina vodnih tokov, rek, stalnih in hudourniških pritokov je 26 600 km. Po skupni količini rečne vode na prebivalca se Slovenija uvršča med najbogatejše evropske države, saj skoraj štirikrat presega evropsko povprečje. Povprečna nadmorska višina: 556,8 m Delež gozda: Več kot polovico površine pokrivajo gozdovi - 10.124 km2 (v Evropi imata več gozdov samo še Finska in Švedska). Podnebje: alpsko, celinsko, sredozemsko Bogata tradicija izobraževanja v Mariboru • Tradicija izobraževanja v Mariboru je dolga že kar 150 let. Začetki visokega šolstva segajo v leto 1859, ko je lavantinski škof Anton Martin Slomšek prenesel sedež škofije iz St. Andraža v Labotski dolini na Koroškem v Maribor in kmalu zatem tukaj razglasil tudi ustanovitev slovenskega bogoslovnega učilišča. S tem je Maribor dobil svojo prvo visokošolsko ustanovo, ki je postala žarišče slovenske verske, narodnostne, kulturne in znanstvene misli na slovenskem Štajerskem. • Neposredni predhodnik današnje Univerze v Mariboru je Združenje visokošolskih zavodov Maribor, ki je bilo ustanovljeno leta 1961 in je združevalo prve višje strokovne šole, ki so bile ustanovljene med leti 1959 in 1960. • Ustanovitev Univerze v Mariboru leta 1975 in razmah raziskovanja sta pospešila razvoj višjih šol, ki so se postopoma oblikovale v visoke šole in kasneje v fakultete. • Univerza v Mariboru ima na razpolago za študente in profesorje Univerzitetno knjižnico, Univerzitetni športni center, Dom za gostujoče profesorje in podiplomske študente ter Študentske domove. • V Univerzo v Mariboru je danes združenih šestnajst fakultet. Ekonomsko–poslovna fakulteta Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Fakulteta za energetiko Filozofska fakulteta Fakulteta za gradbeništvo Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Fakulteta za kmetijstvo Fakulteta za logistiko Fakulteta za naravoslovje in matematiko Fakulteta za organizacijske vede Fakulteta za strojništvo Fakulteta za varnostne vede Medicinska fakulteta Pedagoška fakulteta Pravna fakulteta Fakulteta za zdravstvene vede Današnja Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko - FERI ima svoje korenine v Višji tehniški šoli, ki je bila ustanovljena 1959. Ta šola je 1973. leta prerasla v Visoko tehniško šolo in 1985. leta v Tehniško fakulteto s tem, da je uvedla univerzitetne študijske programe. Kot samostojna fakulteta je organizirana od leta 1995, ko se je izdvojila iz Tehniške fakultete, kjer je delovala kot oddelek v podobni sestavi kot danes. Značilno za rani razvoj te fakultete je, da so jo sestavljali profesorji, ki so pretežno prihajali iz gospodarstva. To je dominantno vplivalo tako na učne kot raziskovalne programe, katerih značilnost je dobra povezava z industrijo. V razvojnih letih je FERI postopno prehajala tudi na področje znanosti. Danes študira na FERI okrog 3000 študentov. • • • FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO 2000 Maribor, Smetanova ulica 17 • • • • • • Univerzitetni študijski programi ELEKTROTEHNIKA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE INFORMATIKA IN TEHNOLOGIJE KOMUNICIRANJA TELEKOMUNIKACIJE MEDIJSKE KOMUNIKACIJE • • • Interdisciplinarna univerzitetna študijska programa GOSPODARSKO INŽENIRSTVO MEHATRONIKA • • • • • Visokošolski študijski programi ELEKTROTEHNIKA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE INFORMATIKA IN TEHNOLOGIJE KOMUNICIRANJA MEHATRONIKA • Informacije telefon (02) 220 70 07 http://www.feri.uni-mb.si Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in Informatiko Inštitut za avtomatiko Inštitut za elektroniko Inštitut za informatiko Inštitut za matematiko in fiziko Inštitut za medijske komunikacije Inštitut za močnostno elektrotehniko Inštitut za računalništvo Inštitut za robotiko FERI je znanstvena fakulteta, saj predstavlja njen prihodek iz znanstvenoraziskovalnega dela kar blizu 40 % celotnega prihodka fakultete. Prihodek iz znanstvenoraziskovalnega dela se nadalje deli v temeljno in aplikativno raziskovanje, ki ga s 60 % financira Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, in razvojno za posamezne naročnike s 40 %. Inštitut za m. elektrotehniko predstojnik red. prof. dr. Jože Voršič • Raziskovanje v okviru inštituta ima tri večje tematske skupine. Medtem ko se prva ukvarja z raziskavami na področju elektromagnetnih naprav, dela druga na področju proizvodnje, prenosa in razdeljevanja električne energije, tretja pa se ukvarja s področjem avtomatizacije v elektroenergetiki. Za prvo skupino je značilno, da raziskuje in razvija numerične metode za izračun potencialnih polj in se ukvarja z raziskavami predvsem elektromagnetnih naprav. V okviru drugega področja je raziskovanje usmerjeno predvsem v optimizacijske procese, zanesljivost in kakovost električne energije pri pretvarjanju, prenosu in razdeljevanju. Tretje področje uvaja sodobne postopke vodenja sistemov v energetiki. • Inštitut je razdeljen v laboratorije, samostojne pedagoške in stroškovne enote, ki skrbijo za prostorske in materialne možnosti za izvajanje laboratorijskih vaj ter izdelavo seminarskih, diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog. Povezovanje laboratorijev z gospodarstvom in industrijo je najboljši način za pripravo študentov na hitro in uspešno vključevanje v nove naloge. Na ta način ohranjamo tradicijo prvih učiteljev naše fakultete, ki so pred prihodom za predavateljsko mizo polovico življenja prebili v industriji. Inštitut za m. elektrotehniko Jože Voršič Laboratorij za aplikativno elektromagnetiko Mladen Trlep Laboratorij za električne stroje Ivan Zagradišnik Laboratorij za energetiko Jože Voršič Laboratorij za osnove in teorijo v elektrotehniki Igor Tičar Laboratorij za vodenje elektromehanskih sistemov Bojan Grčar UNIVERZA V MARIBORU Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko LABORATORIJ ZA ENERGETIKO Smetanova ulica 17, 2000 Maribor, Slovenija Telefon: +386 (0)2 220 70 50 Fax: + 386 (0)2 252 54 81 Splet: http//www.powerlab.uni-mb.si Iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika: • elektroenergetika - proizvodnja, prenos, uporaba in gospodarjenje z električno energijo: napredek elektroenergetike // veda o tem: strokovnjak za elektroenergetiko • energetika - dejavnost, ki oskrbuje gospodarstvo z energijo: škodljivost neskladnega razvoja energetike in bazične industrije / energetika države sloni predvsem na premogu // nauk o energiji: članek o energetiki Definicija v Slovarju slovenskega knjižnega jezika zelo dobro opisuje dejavnost naše skupine, ki je: • na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport registrirana kot raziskovalna skupina 796-011 ELEKTROENERGETIKA, vodja skupine red. prof. dr. Jože VORŠIČ, • na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport registrirana kot programska skupina 796-052 ELEKTROENERGETIKA, vodja skupine red. prof. dr. Jože PIHLER, od leta 2004 pridružena v programsko skupino 796-051 • na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko vpeta v Inštitut za močnostno elektrotehniko kot LABORATORIJ ZA ENERGETIKO (katedra), vodja laboratorija red. prof. dr. Jože VORŠIČ. Dejavnost naše skupine še v sliki visokošolski učitelji Franc JAKL Andrej ORGULAN Jože PIHLER Gorazd ŠTUMBERGER Jože VORŠIČ asistenti Janez RIBIČ Klemen DEŽELAK Marjan STEGNE tehniška sodelavca Bogdan FLUHER Jurček VOH mlada arziskovalca Adnan GLOTIČ Sebastijan SEME zunanji sodelavci Andrej KORAK Robert GOSTINČAR Darko KORITNIK Peter KITAK Lidija KORPAR KORITNIK Tine ZORIČ Špela RECER Žiga VORŠIČ Igor TIČAR Laboratorij za energetiko • ELEKTRARNE IN ELEKTROENERGETSKE NAPRAVE Jože PIHLER • PRETVORBA IN PRENOS ENERGIJE Gorazd ŠTUMBERGER • OSKRBA Z ENERGIJO Jože VORŠIČ • INFRASTRUKTURNI CENTER ZA ENERGETSKE MERITVE Jože PIHLER • CENTER ZA SVETLOBNO TEHNIKO Andrej ORGULAN • CENTER ZA ENERGETSKO SVETOVANJE Gorazd ŠTUMBERGER • CENTER ZA PRETVARJANJE ENERGIJE Jože VORŠIČ Zaradi prostorske stiske smo leta 1992 najeli transformatorsko postajo na HE MO. Leta 2001 smo se povezali z gospodarstvom in industrijo in ustanovili samostojen zavod – tehnološki center ICEM – TC (ustanovitelji: UM FERI, ETI, Iskra Zaščite in Iskra Stikala). S skupnimi močmi smo usposobili novo merilno progo za velike moči (preskusi srednje napetostne opreme s 50 kA pri znižani napetosti). Bibliografija 2009 - 2010 ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI 1.01 Izvirni znanstveni članek 1.04 Strokovni članek 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 1.13 Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci 15 1 46 6 11 2 MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA 2.03 Univerzitetni ali visokošolski učbenik z recenzijo 2.05 Drugo učno gradivo 2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav 2.13 Elaborat, predštudija, študija 1 1 1 3 Bibliografija 2009 - 2010 IZVEDENA DELA (DOGODKI) 3.15 Prispevek na konferenci brez natisa 3.25 Druga izvedena dela 2 3 SEKUNDARNO AVTORSTVO Urednik Prevajalec Ilustrator Pisec recenzij Mentor pri doktorskih disertacijah Mentor pri magistrskih delih Mentor pri magistrskih delih bolonjskega študijskega programa Mentor pri diplomskih delih univerzitetnega študijskega programa Mentor pri diplomskih delih visokošolskega strokovnega študijskega programa 9 4 1 9 1 4 1 20 15 Izbira izolacijskih medijev v srednjenapetostnih celicah za distribucijska postrojenja in novih ločilnih stikal naročnik: GIZ Elektrodistribucije izdelovalci : J. Pihler, B. Fluher, A. Glotić, P. Kitak, M. Stegne, I. Tičar, J. Voršič, Ž. Voršič sodelovali : K. Deželak, J. Ribič, S. Seme, G. Štumberger, J. Voh Verjetnostna analiza zanesljivosti oskrbe z električno energijo naročnik: GIZ Elektrodistribucije izdelovalci : S. Herga, J. Ribič, J. Voh. Tičar, J. Voršič sodelovali : B. Butinar, K. Deželak, B. Fluher, A. Glotić, A. Korak, J. Pihler, M. Stegne, , S. Seme, G. Štumberger, Ž. Voršič Akcijski načrt za doseganje ciljnih deležev končne porabe električne energije iz obnovljivih virov do leta 2020 izdelovalci : A. Orgulan, J. Pihler, G. Štumberger, S. Seme sodelovali: Dj. Brečević, M. Festić, F. Žerdin, A. Predin, J. Avsec, F. Nemac in drugi Povzetek strokovnih podlag in ugotovitve o možnostih vključitve ČHE Kozjak v slovensko prenosno elektroenergetsko omrežje naročnik: HSE Invest izdelovalci: A. Cof, R. Gostinčar, J. Hudoklin, L. Simončič, R. Vončina, J. Voršič Možnosti izvedbe različnih vrst povezav črpalne hidroelektrarne Kozjak v slovensko EE prenosno omrežje (UM FERI) Možnosti in vplivi 400 kV povezave ČHE Kozjak z obstoječim EE prenosnim omrežjem v kabelski izvedbi (EIMV) Recenzenti (prof. Marušič) so vprašanje obrnili • Na kateri trasi je vpliv najmanjši? • Ali je nadzemni vod oz. kabel sprejemljiv? 1.Področje varstva narave • ranljivost naravne ohranjenosti, ki vključuje geosfero, hidrosfero in biosfero ter območja varstva narave, za katere veljajo določeni režimi, • ranljivost reliefa, ker je ta posebej ranljiv za KbV in • ranljivost za ptice, ker je ta del biosfere posebej ranljiv za DV. 2.Področje varstva potencialov prostora • potenciali za gozdarstvo, • potenciali za poselitev, • potenciali za turizem in rekreacijo v naravnem okolju ter • potenciali za kmetijstvo. 3.Področje človekovega okolja • ranljivost bivalnega okolja zaradi elektromagnetnega sevanja, • ranljivost vidnega okolja ter • ranljivost infrastrukture. Računsko optimirana koridorja sta izračunana s programskim orodjem ArcGIS in funkcijo »Cost Weighted Distance«, in sicer na podlagi predhodno pripravljene analize ustreznosti za vodenje KbV oziroma DV ter začetne in končne stične točke posameznega energetskega voda. Ocena skupne ranljivosti Število celic s to oceno 2 4977 3 3393 4 6152 velikost celic 25 m x 25 m Število vseh celic v koridorju ocena 2 majhen vpliv Odstotek celic s to oceno Vsota vseh vrednosti celic (število celic x ocena) Poprečna ocena v koridorju 44741 3,08 34,3% 14522 23,4% 42,3% ocena 3 velik vpliv ocena 4 zelo velik vpliv Ocena skupne ranljivosti Število celic s to oceno 2 116 3 14744 4 2732 velikost celic 25 m x 25 m Število vseh celic v koridorju ocena 2 majhen vpliv Odstotek celic s to oceno Vsota vseh vrednosti celic (število celic x ocena) Poprečna ocena v koridorju 55392 3,15 0,7 % 83,8% 17592 15,5% ocena 3 velik vpliv ocena 4 zelo velik vpliv Ocena skupne ranljivosti Število celic s to oceno 2 185 3 23645 4 4706 velikost celic 25 m x 25 m Število vseh celic v koridorju ocena 2 majhen vpliv Odstotek celic s to oceno Vsota vseh vrednosti celic (število celic x ocena) Poprečna ocena v koridorju 90129 3,16 0,6% 28536 82,9% 16,5% ocena 3 velik vpliv ocena 4 zelo velik vpliv UNIVERZA V MARIBORU Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko LABORATORIJ ZA ENERGETIKO Jože Voršič VKLJUČEVANJE SONČNIH (fotonapetostnih) ELEKTRARN V JAVNO (razdeljevalno) OMREŽJE ŠTAJERSKA GOSPODARSKA ZBORNICA, 17. marec 2011 Smetanova ulica 17, 2000 Maribor, Slovenija Telefon: +386 (0)2 220 70 50 Fax: + 386 (0)2 252 54 81 Splet: http//www.powerlab.uni-mb.si VSEBINA 1. ZMOGLJIVOST SONCA 2. ZAKONI, PREDPISI, PRAVILNIKI 3. PRIKLOP NA OMREŽJE 4. KAKOVOST ELEKTRIČNE ENERGIJE 5. OBRATOVANJE IN VARNOST 6. EKONOMSKA ANALIZA 7. sedemletne izkušnje