*
razlaga vaje
*
test
*
rešitve
➤
1
*
1
*
5
1*
*
razlaga
razlaga
*
vaje
vaje
*
test
test
rešitve
rešitve
➤
Obvladam?
Vem, da so celice osnovne gradbene in delujoče enote organizmov.
Poznam različne metode preučevanja celic.
Poznam celično teorijo.
Razumem, da sta zgradba in delovanje celice neločljivo povezana.
Lastnosti živega
Vsaka celica organizma je živa enota,
to pomeni, da presnavlja (sestavlja in
razgrajuje snovi), izloča, se prehranjuje, izmenjuje informacije z okoljem,
se deli, raste, se razvija in se obnavlja.
Vse navedene značilnosti so lastnosti življenja.
rahlo
vezivno tkivo
V telesu so celice povezane v tkiva,
v organe in organske sisteme, ki so
hierarhično urejene enote.
krovno tkivo
organski sistem
Metode preučevanja celic
Celice večinoma preučujemo z mikroskopom. Razlikujemo več vrst mikroskopov, med seboj drugačnih
glede na energijski vir za preučevanje vzorcev (svetloba, elektroni), glede na povečavo in ločljivost.
Svetlobni
mikroskop
6
gladko
mišično tkivo
želodec
živčno tkivo
LOČLJIVOST:
najmanjša
razdalja med dvema
točkama, ki ju še
zaznamo kot dve piki .
Elektronski mikroskop
presevni
vrstični
s prehodom
snopa elektronov in magnetnega polja v lečah, ki
usmerjajo snop
vrstični tunelski
s prehajanjem
(tuneliranjem)
elektronov med
konico in
površino vzorca
krvno tkivo
(vezivno tkivo)
POVEČAVA: zmnožek
povečave okularja in
objektiva.
Mikroskop na
atomsko silo
Nastanek slike
s prehajanjem
svetlobe skozi
preparate ali pa
z vzbujanjem
fluorescence v
le-teh
s silami med
konico tipala in
površino vzorca
Povečava
do 1000-krat
Ločljivost
200 nm
do 0,1 nm
do 1nm
do 0,2 nm
do 0,1 nm v ravnini
površine in do
0,01 nm v globino
Uporaba
raziskovanje
presevnih in
fluorescenčnih
preparatov
analiza celične ultra
strukture
tridimenzionalno
opazovanje
površin
in analiza
struktur
opazovanje
površin
prevodnih snovi
opazovanje
atomov in drugih
nanodelcev, vezi
med njimi,
razporeditev
atomov v
prostoru,
prestavljanje in
odstranjevanje
atomov
400.000-krat do 500.000-krat
*
razlaga
razlaga
*
vaje
vaje
1
➤
*
test
test
rešitve
rešitve
*
10 m
Celična teorija
UTEMELJITELJA
CELIČNE TEORIJE:
botanik Matthias
Schleiden (1804–
1881) in zoolog
Theodor Schwann
(1810–1882.
- Vsi živi organizmi so zgrajeni iz celic.
- Celice so poglavitne gradbene in dejavne enote živega.
- Celice nastanejo samo z delitvijo predhodnih celic.
- Celice vsebujejo dedno informacijo, ki se iz celice v celico prenaša med
celično delitvijo.
- Vse celice imajo podobno kemijsko sestavo.
- V celici potekajo vsi osnovni biokemijski in presnovni procesi.
Velikost in oblike celic
Celice so v povprečju velike 10–20 μm (mikronov ali mikrometrov); organeli, strukturne enote celic, pa
so še manjši.
1 m = 102 cm = 103 mm = 106µm = 109 nm
Ker naše oko razloči le do 0,2 mm velike
predmete, večine celic s prostim očesom ne
moremo videti.
0.1 nm
10 nm
1 nm
100 nm
1 µm
10 µm
100 µm
1 mm
mitohondrij
atomi
beljakovine
majhne
molekule
0,1 m
1m
100 m
10 m
živalske in
rastlinske celice
ribosom
lipidi
1 cm
žabje jajce
virusi
bakterije
kit
kolibri
sekvoja
prosto oko
človek
svetlobni mikroskop
elektronski mikroskop
Vpliv velikosti celice na njeno delovanje:
- snovi hitreje prehajajo skozi manjše celice,
- učinkovitejše sporazumevanje med celicami,
- za to, da je izmenjava snovi med zunanjostjo in notranjostjo celice zadostna, mora biti površina celice
v sorazmerju z njeno prostornino.
Iz nediferenciranih živalskih celic se v procesu celične diferenciacije razvijejo celice zelo različnih oblik,
ki v različnih tkivih opravljajo različne naloge.
MATIČNE CELICE: pri odraslem
človeku so prisotne v kostnem
mozgu, maščobnem tkivu,
v modih in v površinskem
epiteliju jajčnikov. Največji
potencial pa imajo matične
celice iz popkovnične krvi
novorojenega otroka.
7
1*
*
razlaga
razlaga *
vaje
vaje
test
test
*
rešitve
rešitve
➤
1. Svetlobni mikroskop se že več kot 350 let uporabljajo za opazovanje celičnih struktur, celic in
organizmov, ki s prostim očesom niso vidni . Na sliki so s črkami označeni deli mikroskopa. Poimenujte jih in zapišite, čemu so posamezni deli namenjeni.
Del
Funkcija
A
B
C
Č
D
E
2.Svetlobni mikroskop deluje na principu prehajanja svetlobe skozi preparat in leče. V katerem
odgovoru je, glede na gornjo sliko, napisano pravilno zaporedje prehajanja svetlobnih žarkov
od vira svetlobe do našega očesa?
a) A, B, C, E
b) E, C, A, B
c) E, C, B, A
č) C, E, B, A
3.Okular nam sliko poveča za 10-krat.
Kolikšna je skupna povečava pri uporabi objektiva s povečavo:
4-krat:
10-krat:
40-krat:
4. Kdaj je slika bolj jasna?
Pri majhni ali pri večji ovečavi:
.
Pri povečavi 100-krat z ločljivostjo 0,25 µm opazujemo rastrsko sliko (sestavljeno iz pik).
Pike so med seboj oddaljene 0,5 µm.
Ali bomo videli posamezne pike?
Ali bomo lahko posamezne pike opazovali tudi pri uporabi objektiva s 400-kratno povečavo in ločljivostjo 0,65?
Utemeljite gornja odgovora.
8
*
razlaga
razlaga vaje
vaje
*
test
test
*
rešitve
rešitve
1
➤
*
5.Vidno polje je površina, ki jo opazujemo skozi objektiv in okular. Premer vidnega polja lahko
izmerimo z merilcem, ki ga postavimo pred objektiv.
V kakšnem medsebojnem odnosu sta povečava in premer vidnega polja?
6.Navedene vrste celic, celičnih struktur in molekul uredite v pravilnem vrstnem redu tako, da
bo na prvem mestu najmanjša in na zadnjem mestu največja struktura. Velikosti so vpisane v
preglednici.
virus HIV, človeška jajčna celica, molekula vode, povprečna živalska celica, mitohondrij,
bakterijska celica, molekula beljakovine, kokošje jajce
1.
w
0,002 nm
2.
5 nm
3.
130 nm
4.
0,5 µm
5.
10 µm
6
100 µm
7.
130 µm
8.
80 mm
9
1*
*
razlaga 1. A:OBJEKTIV; leča v objektivu ustvari povečano sliko prepa rata
B: OKULAR; vsebuje lečo, ki nam dodatno poveča sliko, ki jo
projicira objektiv
C: ZASLONKA: leži v kondenzorju ali tik pod njim in uravna va kot snopa svetlobnih žarkov, ki gredo skozi kondenzor,
objekt v objektiv
Č: MAKROMETRSKI VIJAK; s premiki mizice uravnavamo
ostrino slike; uporabljamo ga le pri najmanjši povečavi
D: ŽARNICA: vir svetlobe
E: MIKROMETRSKI VIJAK: s finimi premiki mizice uravnava mo ostrino slike pri vseh povečavah
2. C
3. 40-krat, 100-krat, 400-krat
10
*
*
vaje
test
rešitve
➤
4. Slika je bolj ostra pri majhni povečavi.
Posamezne pike bomo pri povečavi 100-krat videli, ker je
razdalja med njimi večja od 0,25 µm.
Pri povečavi 400-krat posameznih pik ne bomo videli, ker
je razdalja med njimi manjša od 0,65 µm.
5. Povečava in premer vidnega polja sta v obratnem sorazmerju. Čim večja je povečava, tem manjši je premer vidnega
polja in obratno.
6. 1.
molekula vode
0,002 nm
2.
3.
4.
5.
6
7.
8.
molekula beljakovine
virus HIV
bakterijska celica
mitohondrij
povprečna živalska celica
človeška jajčna celica
kokošje jajce
5 nm
130 nm
0,5 µm
10 µm
100 µm
130 µm
80 mm