57 2012 september - Društvo študentov farmacije Slovenije

Spatula
GLASILOŠTUDENTSKESEKCIJESFD SEPTEMBER2012ŠT.57
Posvetlitev
koze
INTERVJU
João Silva
Duarte
ALZHEIMERJEVA DEMENCA
Bolezen sodobnega časa
POLJUDNOZNANSTVENO
Talidomid
www.farma-drustvo.si/spatula
POTOPIS
Dežela faraonov
LBM KOTIČEK
Kromosomske nepravilnosti
kazalo vsebine
Poljudnoznanstveno 4
Predstavljamo vam kronično progresivno neozdravljivo nevrodegenerativno bolezen, ki nosi
ime po nemškem psihiatru
in nevropatologu Aloisu
Alzheimerju. Raziskujemo
tudi eno izmed največjih
farmacevtskih katastrof
v zgodovini: talidomid –
spojino s pomirjevalnimi
učinki, odkrito v poznih 50.
letih, ki je bila umaknjena
s tržišča zaradi povzročitve deformacije ploda pri
nosečnicah.
LBM kotiček
12
Z izrazom kromosomske
nepravilnosti zajamemo
vse nenormalnosti v številu
in strukturi kromosomov, ki
lahko med drugim povzročajo tudi motnje v duševnem razvoju. Opisujemo
Downov sindrom, Turnerjev sindrom in Prader-Willijev sindrom.
Kozmetološki kotiček 15
UPLOAD.WIKIMEDIA.ORG
Posvetlitev kože kot estetski poseg je praksa števil-
15
Spatula
Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva
September 2012
št. 57
http://www.farma-drustvo.si/spatula/
Naklada: 1000 izvodov
Glavni urednik:
Matic Dolinar
[email protected]
2 | september 2012
nih žensk, pa tudi moških,
po vsem svetu. Priljubljena
je predvsem pri ženskah na
Daljnem vzhodu, tradicija
uporabe številnih rastlin v
te namene na Kitajskem in
Japonskem pa je zaslužna
za aktualne znanstvene raziskave o uporabi rastlinskih
ekstraktov za posvetlitev
kože. Poleg želje po svetli
polti in omilitvi znakov
staranja je posvetlitev kože
aktualna tudi iz zdravstvenega vidika.
Novičke
18
Intervju
20
Novice iz sveta farmacije.
João je nasmejan in ambiciozen Portugalec, ki ima pri
svojih 25 letih osupljivejši
življenjepis kot ga imajo
mnogi tik pred upokojitvijo.
Medtem ko je bil aktiven
tako v lokalnih kot tudi
evropskih študentskih organizacijah, je tudi pridno
delal svojo raziskovalno
nalogo v laboratoriju in na
fakulteti skrbel za prijetno
glasbo. Tokrat pa si je vzel
čas za Spatulo in svoje
izkušnje ter prigode delil z
nami preko Skypa.
Mednarodna scena
23
Erasmus
24
30
Prikupno francosko govoreče mestece (približno dvakrat večje od Ljubljane) na
jugu Francije, v antičnem
stilu, s populacijo okrog
250.000, ki pa v študijskem
času naraste krepko čez
300.000, blizu morja, z milimi zimami in dolgimi vročimi poletji, s prilagojenim
študentskim in obštudijskim
življenjem, veliko tujimi študenti ... Naša študentka je
bila na Erasmus izmenjavi v
Montpellieru.
SEP
26
Student exchange program
oz. program študentskih
izmenjav. Pišemo, kako je
bilo v Turčiji in Ameriki.
An expanded role of a
pharmacist. We present an
example where pharmacists can use their expertise
in medication knowledge
to enhance pharmaceutical
care.
Potopis
30
Dogajalo se je
32
Ffarmaskop
38
Nagradna križanka
39
Potopis iz ene izmed največjih sil v Severni Afriki
– Egipta, dežele faraonov,
kraljestva piramid, dežele,
v kateri se je ravno pred
kratkim in na očeh svetovne javnosti zgodila revolucija.
Na Fakulteti za farmacijo
poteka tudi veliko obštudijskih dogodkov. Preberite,
kakšnih.
Horoskop po farmacevtsko.
24
Odgovorni urednik:
Jani Jamnik
[email protected]
Sandra Hočevar, Sara Vidovič, Sara
Zavec, Shirley Yeung, Špela Račnik,
Tamara Knific, Vid Prijatelj
Uredniški odbor:
Eva Keler, Eva Vardjan
Lektoriranje: Scribo, Mateja Lapuh
[email protected]
Ustvarjalci: Ana Preglav, Eva Keler,
Grega Trobec, Irenej Jerič, Iva Hari,
Jani Jamnik, Klemen Horvat, Luka
Tehovnik, Maja Benčina, Maja Šerčić,
Matea Polak, Matic Dolinar, Matjaž
Hladnik, Meta Ćosić, Nina Franko,
Oblikovanje: Grega Trobec
[email protected]
Tisk: Camera d. o. o.
http://www.camera.si/
ISSN: 1408-7560 (glasilo je vpisano
v register javnih glasil pod št. 1459)
Fakulteta za farmacijo
ŠS SFD, Spatula
Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana
Opomba: Vsebina glasila Spatula ni
sponzorirana s strani pokroviteljev
DŠFS in ŠS SFD, katerih oglase objavljamo.
prve vrstice
Uvodnik,
ki to ni
V
ESTE, kaj je najtežji del pri izdelavi vsake Spatule? Na­
pisati uvodnik. Resno. Sam ne maram tistih »tipičnih«
uvodnikov, ki se hvalijo, kako je publikacija, v kateri so bili
objavljeni, dobra in še boljša kot prejšnja. Ne maram tudi tistih,
ki povedo, kaj vse boste lahko v nadaljevanju prebrali, kako
so naredili intervju s tem in tistim ter kakšno blazno zanimivo
nagradno igro imajo na koncu. Dolgočasno. Ta pravi uvodnik
ne sme biti sam sebi namen. Tisti, ki berete Sobotno prilogo
ali včasih prelistate Polet, veste, o čem govorim. Pa še pri teh
uglednih publikacijah se včasih – ampak res redko – zgodi,
da je uvodnik tam samo zato, ker mora biti. Hej, ljudje se pač
izčrpamo! Priznam, tudi jaz razmišljam že (pre)dolgo časa, kaj
naj naškrebljam sem, da bo nate, nič hudega slutečega bralca,
napravilo vtis. In ker tistega pravega navdiha ni od nikoder, sem
se zopet zatekel k rimam.
Včasih se zgodi, da ni navdiha od nikoder.
Bojazen se pojavi, nekdo vendar mora prit na oder!
En zanimiv začetek mora bit, to je kristalno jasno.
“Spacat bo treba neki skupi!” si rečem glasno.
Eh, ne vem, o čem bi pisal, v čem je smisel ...
Domišljija danes dvomljivo dela, se utrne misel.
In pišem in brusim in pilim, sam se sebi smilim,
jezim se nase, ni mi jasno, kaj tuki motovilim.
Enostavno bi moral vse skupi po »reglcih« nardit,
mal se hvalit, mal modrovat, pa dobre šale ne spustit.
Občutek pravi pa mi pravi, da ma Nikolovski prav, ko pravi:
“Če je vse samo ideja, povem ti, sam nebo je meja ...”
Matic Dolinar,
glavni urednik
Poslovilni uvodnik
TUDI SAMA SEM KOT PREDSEDNICA DŠFS IN ŠS SFD PRIŠLA
DO TRENUTKA, ko se moram dokončno posloviti od svojega
»mini prestolčka«.
Leto je bilo pestro in zabavno, čas pa je, da svoje naloge
predamo naprej, novemu izvršnemu odboru društva, ki bo
zagotovo odlično skrbel za projekte in delovanje. Vsem, tako
organizatorjem kot bralcem, želim, da se poleg zahtevnih
študijev na Fakulteti za farmacijo vključujemo v čim več
projektov, se udeležujemo izletov, izobraževanj, saj bomo
tako zaužili polno skledo vitaminov in mineralov, potrebnih
za normalno življenje .
Na tem mestu bi se še enkrat iskreno zahvalila vsem, ki ste
celotnemu Drug Dealerju pomagali skozi »naše leto«, sode­
lovali, se udejstvovali in tako prispevali k prepoznavnosti in
pomembnosti naših strok. Hvala!
Meta Ćosić,
bivša predsednica DŠFS in ŠS SFD
Uvodne besede
ALI STE VEDELI, da Društvo študentov farmacije Slovenije
praznuje že 15 let? In da jih Študentska sekcija Slovenskega
farmacevtskega društva šteje že 35? Pohvalimo se lahko, da smo
eno izmed najaktivnejših študentskih društev v Sloveniji, prepo­
znavni pa smo tudi v tujini; v Evropski zvezi študentov farmacije
in Svetovni federaciji študentov farmacije sodimo med najugled­
nejše in cenjene članice. Na svoje dosežke smo seveda še kako
ponosni, zato te pozivam – pridruži se, sodeluj, naj društvo raste
s tabo in ti z njim!
Jesen bo pestra. Oktober je Mesec farmacevta. Naša želja je, da
se vsak študent Fakultete za farmacijo, med njimi tudi ti, udeleži
vsaj enega izmed kopice dogodkov, ki se nam obetajo. Ob po­
gledu na koledar pa brez pretiravanja lahko rečem, da to sploh
ne bo težko! V začetku oktobra nas bodo obiskali naši kolegi,
študenti farmacije iz Niša, konec oktobra pa bomo obisk vrnili.
Drugi teden oktobra bomo spoznavali zdravljenje raka na debe­
lem črevesju v okviru Zdravstvenega tima – skupnega projekta
študentov farmacije, medicine in zdravstvenih ved – čakajo nas
predavanja, delavnice in ogled kliničnih primerov v praksi. Ker se
študenti Fakultete za farmacijo izpopolnjujemo na vseh področ­
jih, bomo razvijali tudi tako imenovane mehke veščine (soft
skills), trenirali veščine komunikacije, dela v skupini in še kaj, v
sklopu vikenda treningov mehkih veščin Farmavešča. Posvetili
se bomo tudi prehrani in organizirali Zdrav zajtrk. Seveda pa
ne gre brez Spoznavnega žura, na katerem enostavno ne smeš
manjkati. In vse to samo v oktobru! V začetku novembra pa nas
čaka jesenska skupščina Evropske zveze študentov farmacije v
Bolgariji, nato pa sledi še tradicionalni motivacijski vikend. A si z
nami?
Maja Šerčić,
predsednica DŠFS in ŠS SFD
september 2012 | 3
poljudnoznanstveno | farmacevtska katastrofa: talidomid
MADANG.AJOU.AC.KR
FARMACEVTSKA
KATASTROFA:
TALIDOMID
Eva Keler
T
ALIDOMID je zdravilna spojina s pomirjevalnimi učinki. Odkrit
je bil v poznih 50. letih, vendar so ga izdajali le med
letoma 1957 in 1961, nato je
bil umaknjen zaradi povzročitve deformacije ploda pri
nosečnicah. Danes je spet
v uporabi (za zdravljenje
nekaterih vrst raka, gobavosti), potekajo pa tudi številne raziskave zdravljenja
drugih bolezni.
Talidomid je razvila nemška družba Grünenthal in je
bil na prvi pogled idealno
zdravilo proti jutranji slabosti. A le za nekaj časa, saj so
se kmalu pokazali njegovi
strahotni stranski učinki.
Patent je bil izdan leta
1954 v Nemčiji, nekaj let
po 2. svetovni vojni, zato
so ugibanja o testiranju talidomida na zapornikih v
koncentracijskih taboriščih
najbrž pravilna (da je bilo
testiranje zdravil proti tifusu
usodno za stotine ujetnikov,
ni več skrivnost). Poleg tega
so se tej nemški farmacevtski družbi po vojni pridružili
tudi številni nacistični znanstveniki.
Talidomid je bil na začetku razglašen za »čudežno
zdravilo«, ki je učinkovito
pomirjevalo ter učinkuje pri
prehladu, bolečinah, glavobolu in nespečnosti. Ugotovili so tudi, da je talidomid
antiemetik, kar pomeni, da
preprečuje jutranjo slabost
– in tako je postal zelo priljubljeno zdravilo med nosečnicami.
Katastrofa
V poznih 50. in zgodnjih
4 | september 2012
60. letih se je v 46 državah
rodilo več kot 10.000 otrok
z deformiranimi udi – fokomelijo. Samo v Nemčiji se je
z deformacijami rodilo vsaj
2.500 otrok, v Veliki Britaniji najmanj 2.000. Nemški
pediater Lenz in avstralski
zdravnik McBride sta prva
pomislila na povezavo med
talidomidom in deformiranimi novorojenčki, leta 1961
je teorijo dokončno potrdil Lenz. Še isto leto je bilo
zdravilo umaknjeno.
Zanimivo je, da FDA (Food
and Drug Administration) v
ZDA talidomida ni nikoli
potrdila, zahtevane so bile
dodatne preiskave. Izdajanje zdravila nikoli ni bilo
odobreno, kljub temu pa
so bili v teku klinični testi,
pri katerih je že bilo uporabljenih na milijone tablet s
talidomidom. Tako se kljub
prepovedi talidomida katastrofi niso izognili niti v ZDA.
Zakaj?
V petdesetih letih so znanstveniki verjeli, da zdravilo,
ki ga vzame nosečnica, ne
more prečkati placente in
tako škodovati plodu. Teste
so izvajali samo na živalih,
niso pa opravljali testov
vpliva učinkovine med nosečnostjo.
recemno zmes in v serumu
zaznamo obe enantiomerni
obliki.
Mehanizem teratogenega
delovanja talidomida je pri
raziskovalcih povzročil veliko zanimanja, napisanih je
bilo več kot 2000 raziskovalnih nalog, predlaganih
je bilo 16 različnih mehanizmov. Glede na teoretično sintezo je bil leta 2000
predlagan naslednji mehanizem, ki je leta 2009 dobil
veliko podporo:
Talidomid se sam od sebe
vstavi v DNK – med gvanin-citozin bogate regije. Zaradi glutarimida2 v strukturi se
S-talidomid lepo prilega na
purinska mesta v velikem
žlebu DNK. Tovrstno vriva-
Mehanizem
Talidomid tvori recemno
zmes, R in S konfiguraciji sta
v razmerju 1 : 1. R enantiomer deluje proti jutranji slabosti, medtem ko je S enantiomer teratogen1. Problem
je, ker se tudi v primeru
aplikacije samega (R) enantiomera ta in vivo pretovori v
nje ima vpliv na promotorske regije genov, ki kontrolirajo razvoj udov, ušes in
oči – na IGF-I in FGF-2. Ta
dva faktorja običajno aktivirata nastanek integrina, ki
skrbi za povezavo med celico in preostalim tkivom. Integrin (pa tudi IGF-I in FGF2) stimulira angiogenezo3 in
razvoj okončin. Z inhibicijo
opisanih dogodkov talidomid onemogoča normalen
razvoj okončin. Če poenostavimo, talidomid onemogoča rast novih žil, s tem pa
razvoj udov.
Znanstveniki menijo, da talidomid veže tudi protein cereblon, ki skupaj z drugimi
proteini povzroči povišanje
rastnega faktorja. Rastni faktor je pomemben pri rasti
udov embrija. Z vezavo cereblona na talidomid je torej
rast udov otežena.
Talidomid danes
Danes se talidomid uporab­
lja predvsem za zdravljenje
rakavih bolezni, potekajo
pa tudi številne raziskave o
zdravljenju drugih bolezni.
V terapiji se uporabljajo
predvsem analogi talidomida. Najbolj uporabljan je lenalidomid (Revlimid). Drug
derivat, pomalidomid, je v
fazi kliničnega testiranja.
Zdravljenje s talidomidom
in derivati je danes strogo
Leprozni nodozni eritem
– ENL4
Leta 1964 je jeruzalemski
zdravnik s talidomidom
zdravil bolnika z že kritičnim stadijem leproznega
nodoznega eritema (erythe­
ma nodosum leprosum –
ENL), da bi omilil njegove
bolečine. Rezultat zdravljenja je bil nepričakovan, saj
je pacient lahko čez nekaj
dni že sam vstal iz postelje.
Slovarček
Teratogenost: snovi, ki so teratogene, povzročijo deformacije
ploda.
2
Glutarimid:
3
Angiogeneza: rast novih krvnih
žil.
4
ENL: vnetne komplikacije pri leprozi (gobavosti), ki se kažejo kot
boleče lezije po rokah, obrazu in
nogah.
5
TNF-α: spada med citokine, ki
so vpleteni v stimulacijo akutnih
vnetij. V majhnih koncentracijah
aktivira makrofage in druge celice
imunskega odziva (limfocite, NK
celice), v velikih koncentracijah
pa deluje pirogeno in povzroča
septični šok.
6
MULTIPLI MIELOM: sopomenka je plazmocitom; pojavlja se
lahko v več oblikah. Bolezen najprej prizadene kosti, kljub temu
pa spada v hematološko skupino
rakavih bolezni (krvni rak).
7
INTERLEVKINI: izločajo jih makrofagi in so pomembni pri komunikaciji levkocitov z drugimi
celicami imunskega odziva.
8
BEHCETOVA BOLEZEN: sodi v
skupino revmatskih obolenj in je
kronična bolezen, ki lahko prizadene kožo in sluznice, sklepe, ožilje, živčevje in prebavila. Povzroči
razjede in vnetja.
9
CHRONOVA BOLEZEN: kronična vnetna črevesna bolezen, ki
povzroča konstantno ponavljajoče se trebušne krče in diarejo.
1
To odkritje je vodilo v raziskave talidomida kot zdravila proti gobavosti.
Leta 1991 je ameriška
znanstvenica Kaplanova odkrila mehanizem delovanja
talidomida v primeru zdrav­
ljenja gobavosti. Talidomid
inhibira tumorje nekrotizirajoči faktor alfa (TNF-α)5. Kaplanova je tudi verjela, da bi
talidomid lahko uporabljali
za zdravljenje aidsa, a so
nadaljnje klinične raziskave
pokazale, da to ni mogoče.
Z dokazanim mehanizmom je FDA leta 1998 odobrila zdravilo talidomid za
zdravljenje leproznega nodoznega eritema.
CID.OXFORDJOURNALS.ORG
nadzorovano, prav tako je
njihova distribucija omejena. Lekarne morajo voditi
register vseh pacientov,
zdravljenih s talidomidom,
in jih podrobno seznaniti z
neželenimi stranskimi učinki.
WWW.GFMER.CH
poljudnoznanstveno | farmacevtska katastrofa: talidomid
Multipli mielom6
Kot je bilo že omenjeno, je
talidomid inhibitor angiogeneze. To lastnost izrabljamo
tudi pri zdravljenju rakavih
obolenj s to učinkovino.
Učinkovit je predvsem pri
zdravljenju multiplega mieloma in je v kombinaciji z
deksametazonom zlati standard v zdravljenju tovrstne
rakave bolezni.
Talidomid inhibira nastajanje interlevkina, ki je rastni
faktor za proliferacijo mielomskih celic. Poleg tega
aktivira apoptozo preko
kas­paz, kar vodi celice v
smrt. Na mitohondrijski ravni talidomid vpliva na cito­
krom c, kar tudi povzroči
apoptozo. Aktivirajo se tudi
T-celice, ki povzročijo nastajanje interlevkinov7, ti pa
vplivajo na funkcijo NK celic
in z njihovo aktivnostjo povezano citotoksičnost.
Druge bolezni
S talidomidom že zdravimo
še številne druge bolezni,
v večini primerov gre za
avtoimunske in kronične
bolezni. Vendar pa pri dolgotrajnejšem zdravljenju s
talidomidom lahko pride do
perifernega nevritisa – vnetja perifernih živcev.
Pri resnih infekcijah, kot
sta sepsa in tuberkuloza,
narastejo TNF-α. Talidomid
ima glede na ta mehanizem
potencial kot protivnetno
zdravilo (se že izrablja v
primeru gobavosti).
Aktinični prurigo je kronična avtoimunska bolezen,
ki se kaže s srbečo kožo.
Bolezen je posledica abnormalnih reakcij s sončno
svetlobo in jo v nekaterih
primerih zdravimo s talidomidom.
Talidomid se uporablja
tudi pri zdravljenju otroške
kronične bulozne dermatoze (chronic bullous derma­
tosis of childhood – CBDC).
Tudi v tem primeru gre za
avtoimunsko bolezen, ki se
kaže z nastajanjem mehurjev po celem telesu.
Bolniki z aidsom so zelo
dovzetni za bolezni, nekatere od teh bolezni pa lahko zdravimo s talidomidom.
Ena izmed njih je Kaposijev
sarkom – tumor, ki ga pov-
zroča humani herpesvirus
ob prisotnosti drugih dejavnikov. S talidomidom zdravimo tudi aftne lezije v ustih
in žrelu bolnikov z aidsom
in jim tako omogočimo lažje
požiranje.
Raziskave
Očitno je talidomid kljub
katastrofi v 50. letih precej
perspektivna učinkovina,
predvsem v primeru zdrav­
ljenja rakavih obolenj. Zato
potekajo številne raziskave
zdravljenja raka na prostati,
glioblastoma, limfoma, Behcetove bolezni8, Chronove
bolezni9 in drugih obolenj. ■
Viri:
-http://en.wikipedia.org/wiki/Thali­
domide
-http://medpharm.blogspot.com/
search?q=thalidomide
- http://www.sciencemuseum.org.
uk/broughttolife/themes/controversi­
es/thalidomide.aspx
september 2012 | 5
poljudnoznanstveno | alzheimerjeva demenca
ALZHEIMERJEVA
DEMENCA
– BOLEZEN SODOBNEGA ČASA
Alzheimerjeva bolezen je kronična progresivna
neozdravljiva nevrodegenerativna bolezen, pri
kateri so v ospredju znaki demence. Statistika
pravi, da je leta 2006 s to boleznijo živelo 26,6
milijona ljudi, različne ocene pa kažejo, da naj
bi se število do leta 2050 povečalo še za vsaj
enkrat toliko. Bolezen nosi ime po nemškem
psihiatru in nevropatologu Aloisu Alzheimerju,
ki je leta 1907 z mikroskopskim opazovan­
jem v možganih 51-letne bolnice, ki je trpela
za dolgoletno napredujočo demenco, odkril
za bolezen značilne spremembe, ki jih danes
imenujemo amiloidni plaki in nevrofibrilarne
pentlje, na njih pa temelji potrditev diagnoze
te bolezni.
vključno z izgubo kratkoročnega spomina. Aprila
leta 1906, po smrti Detrove,
je dal Alzheimer prepeljati njene možgane in svoje
zapiske v München, kjer je
delal v laboratoriju prijatelja Kraepelina. Skupaj s še
dvema italijanskima zdravnikoma je uporabil Nisslovo
tehniko barvanja, s katero
so odkrili amiloidne plake
in nevrofibrilarne pentlje.
Rezultati so bili predstavljeni 3. 11. 1906, to pa je bilo
prvič, da so bili predstavljeni klinični simptomi skupaj
s samo patologijo bolezni,
poimenovane
presenilna
demenca, ki pa jo je Kraepelin kasneje preimenoval
v Alzheimerjevo bolezen.
Luka Tehovnik
Utemeljitelj
bolezni, njegovo
življenje in delo
Aloysius »Alois« Alzheimer,
po katerem se bolezen danes tudi imenuje, se je rodil
14. junija leta 1864 v mestu
Markbreit v takratni kraljevini Bavarski. Šolal se je na
fakultetah v Aschaffenburgu, Tübingenu, Berlinu in
Würzburgu, diplomo iz medicine pa si je pridobil na
univerzi v Würzburgu leta
1887. Leto kasneje se je zaposlil v mestu Frankfurt am
Main v tamkajšnji psihiatrični bolnišnici, znani pod imenom Städtische Anstalt für Irre
und Epileptische (psihiatrična
bolnišnica za ljudi s psihičnimi boleznimi in epilepsijo).
Ravno takrat je tam pričel
z delom tudi Alzheimerjev
znanec, nevrolog Franz Nis6 | september 2012
sl, ki je imel nanj velik vpliv,
saj je Alzheimer pri svojem
kasnejšem delu o patologiji možganov uporabljal
Nisslovo metodo barvanja
histoloških preparatov, ki
temelji na naboru različnih
barvil (anilin, tionin, krezil
vijolično). Bil je tudi eden
izmed ustanoviteljev revije
Zeitschrift für die gesamte Ne­
urologie und Psychiatrie, v kateri je tudi objavljal. Za časa
svojega življenja pa ni nikoli
napisal knjige, katere avtor
bi bil v celoti sam.
Leta 1901 je dr. Alzheimer
opazoval pacientko gospo
Auguste Deter v psihiatrični
bolnišnici, kjer je deloval;
kasneje se je z njo veliko
ukvarjal, lahko bi celo rekli,
da je z njo postal obseden.
Gospa je imela namreč čudne vedenjske simptome,
Alois Alzheimer
Pred leti so po srečnem
naključju v Münchnu odkrili originalne preparate za
mikroskopiranje, s pomočjo
katerih je Alzheimer bolezen tudi opisal.
V tistem času je bila Nemčija vodilna na področju
znanosti, posebno na področju psihiatrije, Kraepelinovo poimenovanje bolezni
po Alzheimerju pa je doktorja naredilo slavnega in
poznanega, saj je Kraepelin
bolezen opisal v učbeniku.
Od leta 1911 so evropski
zdravniki opis bolezni s
pridom uporabljali tudi za
diagnosticiranje bolnikov v
Združenih državah Amerike.
V sredini decembra leta
poljudnoznanstveno | alzheimerjeva demenca
mer. Postavil ji je niz vprašanj, kasneje pa jo je povprašal, če se spomni, o
čem sta se pogovarjala. Ena
izmed nalog je bila tudi ta,
naj Auguste napiše svoje
ime; trudila se je in trudila,
a nikakor ni šlo. Kasneje jo
je Alzheimer za nekaj časa
poskusno zaprl v izolirano
sobo. Ko jo je izpustil, je gospa kričala: »Ne režem se in
se tudi ne bom!« Po več letih
je njena bolezen napredovala do te meje, da se ni več
zavedala same sebe, sposobna ni bila izgovoriti niti
enega stavka, le momljala je
predse. Umrla je 8. 4. 1906
v bolnišnici v Frankfurtu.
Povzetek pogovora z
bolnico Auguste Deter
Primer testa za Alzheimerjevega bolnika – zgornja vrstica
prikazuje zdravega, spodnji dve obolelega človeka
1915 je dr. Alzheimer nenadoma zbolel, najverjetneje
zaradi infekcije s streptokoki, ko je z vlakom potoval na
svoje novo delovno mesto
profesorja psihiatrije na univerzi v mestu Breslau (sedaj Wrocław) na območju
današnje Poljske. Tu je kasneje tudi umrl, star 51 let,
zaradi srčne odpovedi.
Prva diagnoza bolezni
Kot že omenjeno, je bila
gospa Auguste Deter prvi
primer osebe, diagnosticirane z Alzheimerjevo boleznijo. Dr. Alzheimer se je
temu primeru posvečal od
leta 1901 pa vse do 1906,
do smrti bolnice, torej polnih 5 let. Zanimivo je, da se
je Alzheimer s primeri, kot
je bil ta, srečal že prej, a so
bili bolniki stari okoli 70 let,
Auguste pa je bila precej
mlajša od njih; to je bil tudi
eden izmed razlogov, da je
pri njem vzbudila tolikšno
zanimanje.
Auguste Deter se je rodila
maja leta 1850 v kraju Kassel
v Nemčiji, poročena je bila s
Karlom Detrom, s katerim je
imela eno hčer. Gospa je živela normalno življenje vse
do konca 90. let 19. stoletja,
ko so se ji nenadoma pričeli
kazati simptomi demence,
kot na primer izguba spomina in halucinacije, imela
je tudi težave s spanjem,
sredi noči je kričala brez
razloga. Njen mož tega ni
mogel dolgo prenašati,
eden izmed razlogov, da jo
je bil prisiljen prepustiti v
institucionalno varstvo bolnišnice za duševno bolne in
epileptike v Frankfurtu, pa
je bil tudi ta, da je delal kot
železničar, skrb za duševno
bolno ženo pa mu je to žal
preprečevala.
25. 11. 1901 je Auguste
pregledal dr. Alois Alzhei-
Doktorji Maurer, Volk in
Gerbaldo so leta 1996 v
Münchnu odkrili Alzheimerjeva poročila o pregledu
gospe Deter. Iz rokopisov
je razvidno, da je Alzheimer
bolnico proučeval in spraševal na podoben način, kot
to počno zdravniki danes.
Sledi niz vprašanj, ki jih je
Alzheimer postavil na eni
izmed seans in pacientkini
odgovori nanje:
»Kako vam je ime?« - »Augu­
ste.«
»Priimek?« - »Auguste.«
»Kako je ime vašemu možu?«
- Po krajšem premoru odgovo­
ri: »Mislim da ... Auguste.«
»Vaš mož?« - »Aha!«
»Koliko ste stari?« - »51.«
»Kje živite?« - »O, pa saj ste že
bili pri nas.«
»Ste poročeni?« - »Oh, kako
sem zmedena.«
»Kje se zdaj nahajate?« - »Tu
in povsod, tu in zdaj, ne smete
slabo misliti o meni.«
»Kje ste sedaj, trenutno?« »Tu, kjer bom živela.«
»Kje je vaša postelja?« - »Kje
pa bi morala biti?«
Okoli poldneva je pacientka jedla svinjino in cvetačo.
»Kaj jeste?« - »Špinačo.« (Čeprav gospa žveči meso.)
»Kaj je to, kar zdaj jeste?« -
Auguste Deter, prva bolnica
diagnosticirana z Alzheimerjevo
boleznijo
»Najprej sem jedla krompir,
nato pa še hren.«
»Napišite število 5.« - Ona
napiše: »Ženska.«
»Napišite število 8.« - Napi­
še »Auguste« in medtem ko
piše, pravi: »Imam občutek,
da sem popolnoma izgublje­
na.«
Alzheimer je v svojem poročilu še dodal, da gospa ni
imela nikakršnega občutka
za čas in prostor. Gospa se
je komaj spomnila podrobnosti iz svojega življenja,
odgovarjala je nepovezano,
njeni odgovori pogosto niso
imeli povezave z vprašanji.
Dodaja še, da se je njeno
razpoloženje hitro spremin­
jalo (strah, nezaupljivost,
odsotnost). Auguste se je
na Alzheimerjeva vprašanja
pogosto odzivala z »O moj
bog!« in »Čisto sem izgub­
ljena.« Tako je bilo videti, da
se je gospa zavedala svoje
nemoči oziroma svojega
stanja. Alzheimer je kas­neje
njeno stanje poimenoval
»bolezen pozabljivosti«.
Kaj je demenca
Demenca je pridobljena
motnja višjih spoznavnih
(kognitivnih) funkcij možganov, ki bolnika ovira pri vsakodnevnih aktivnostih, najočitnejši znak pa je izguba
spomina. Prizadene približno 10 % starostnikov po 70.
letu starosti oziroma 10–20
% starostnikov, starejših od
85 let. Demenco spremljajo
tudi motnje drugih spoznavnih funkcij, kot so prepoznavanje, pozornost, razuseptember 2012 | 7
poljudnoznanstveno | alzheimerjeva demenca
Možgani zdravega človeka na levi in Alzheimerjevega
bolnika na desni
mevanje jezika in govorno
izražanje, vidnoprostorske
sposobnosti itd. Kognitivnim
motnjam se pogosto pridružijo še nevro­psihiatrični
simptomi (depresija, halucinacije, blodnje, prekomerna vzburjenost, nespečnost)
ter izguba sposobnosti za
samostojno življenje. Tako
z napredovanjem bolezni
bolnik postaja vse manj
samo­stojen in potrebuje
dodatno nego. Teža simp­
tomov demence je od­
visna od obsega nevro­
degenerativnih sprememb
v možganih, od prizadetosti
možganskih predelov pa
je odvisno, kateri simp­tomi
bodo v ospredju. Zato nekatere demence lahko potekajo tudi brez motenj spomina.
Demenco lahko povzroči
več kot sto razli­čnih bolezni, najpogostejši vzrok pa
je Alzheimerjeva bolezen,
ki je vzrok za skoraj 60 %
vseh demenc. Dokaj pogosta je tudi demenca zaradi
bolezni možgan­skega žilja,
redko pa jo povzročajo hormonske motnje, tumorji ali
okužbe.
Značilnosti bolezni
Bolezen najprej prizadene
kratkoročni spomin oziroma spomin za dogodke iz
8 | september 2012
nedavne preteklosti, medtem ko je spomin za oddaljene dogodke bolj ali manj
neprizadet. Pri napredovali
bolezni se pojavijo še težave z govorom, prepoznavanjem oseb (tako bolniki
v neki fazi bolezni svojcev
preprosto ne prepoznajo
več), pojavijo se težave z
ročnimi spretnostmi, prostorsko orientacijo, v pozni
fazi pa se pojavijo še osebnostne spremembe, halucinacije in blodnje. Bolnik v
takem stanju postaja vedno
manj samostojen, praktično
ni več zmožen skrbeti sam
zase, zato potrebuje dodat­
no nego.
Bolezen se prične počasi,
neopazno in postopno ter
enakomerno
napreduje.
Eden izmed prvih opaznejših simptomov je izguba
kratkoročnega
spomina;
bolnik se spomni stvari iz
daljne preteklosti, spomni
se na primer datuma svojega rojstva ali kakšnih pomembnejših dogodkov, ni
pa nujno, da se bo spomnil
pogovora pred petimi minutami ali kaj je jedel pol
ure nazaj.
Težave se z napredovanjem bolezni le še stopnjujejo. Bolniki pričnejo pozabljati imena sorodnikov,
prijateljev in ostale enostavne in osnovne stvari.
Ne spomnijo se, kako so
prišli do nekega mesta, zato
je možnost, da se izgubijo, več­ja. Pozabljajo tudi,
kam pospravijo določene
stvari in ker stvari kasneje ne najdejo, postanejo
vznemirjeni in sumničavi,
okolico pa pogosto obtožujejo kraje. Zaradi upada
spominske funkcije se stopnjuje občutek obupanosti
in manj­vrednosti, bolniki
ne morejo slediti daljšim
in komp­leksnejšim po­
govorom, med govorjenjem
izpuščajo besede. Močno je
prizadeta tudi samo­stojnost,
saj bolniki niso zmožni
urejati svojih stvari (finance, potovanja), zato potre­
bujejo vedno več nadzora
in spodbude pri opravljanju aktivnosti, ki so jih sicer
pred boleznijo z veseljem
opravljali. Ob­čutek za stvari, ki se jih lahko stori ali ne,
popusti, bolniki lahko kaj
hitro izdajo zaupne stvari,
njihovo razpoloženje pa je
zelo spremenljivo, lahko se
hitro razjezijo, raz­žalostijo,
a naslednji trenutek bodo
umirjeni, kot da se sploh nič
ne bi zgodilo.
Pomembno dejstvo je, da
bolezen ne prizadene le
bolnikov samih, pač pa tudi
njihovo okolico. Kot že omenjeno, bolniki ne prepozna-
jo svojih sorodnikov in najbližjih, lahko se zgodi, da ne
prepoznajo niti svojega odseva v ogledalu. Ker je njihov spomin močno prizadet
in ker se praktično ničesar
več ne spomnijo, je stalen
nadzor nujen, saj lahko bolniki na primer nenamerno
pustijo prižgan plin, spijejo
ali pojejo kako stvar, ki je
sicer strupena, misleč, da
je užitna, ali pa storijo kako
drugo nevarno stvar. Vse to
predstavlja ogromno breme za sorodnike in ostale,
ki za bolnike skrbijo, zato so
primorani osebo nasta­niti v
ustanovo, kjer lahko zanjo
ustrezno poskrbijo (npr.
dom starejših).
Mehanizem nastanka
Pri vsaki bolezni nas seveda zanima mehanizem,
kako je do nje pravzaprav
sploh prišlo. Dognanih je
mnogo stvari, a mehanizem
točnega nastanka še vedno
ni poznan, prav tako ne sam
vzrok. Kot pri vsaki stvari v
našem organizmu, je tudi tu
mehanizem kompleksen in
se v podrobnosti ne bomo
spuščali, izpostavili bomo le
nekaj pomembnejših stvari.
Etiologija nekaterih redkih familiarnih oblik Alzheimerjeve bolezni, ki so pomembne za preučevanje
genetskih
mehanizmov,
povezanih z nastankom, je
poljudnoznanstveno | alzheimerjeva demenca
znana. Poznane so tri familiarne oblike z nastopom
v zgodnji življenjski dobi,
ki se dedujejo avtosomno
dominantno, preko t. i. determinističnih genov na kromosomih 21, 14 in 1. Gre za
mutacije gena za amiloidni
prekurzorski protein (APP)
na kromosomu 21, gena
za beljakovino presenilin-1
(kromosom 14) in gena za
presenilin-2 (kromosom 1).
V kasnejši življenjski dobi
se pojavljajo tako familiarne, kakor tudi sporadične
oblike (redko pojavljajoče
se oblike) bolezni. Za familiarne oblike z nastopom v
kasnejši življenjski dobi ni
prisotnega značilnega dedovanja, pač pa obstajajo t.
i. geni za nevarnostne dejavnike (npr. E4 alel gena
za apolipoprotein E na kromosomu 19). Tveganje za
nastanek je pri diabetikih
tipa 2 trikrat večje kot pri
ostali populaciji. Preučevali so še druge potencialne
genetske in okoljske dejavnike tveganja, na primer
vpliv poškodb glave, presežka aluminijevih ionov v
pitni vodi, vnetno-imunsko
hipotezo, razloge za večjo
nagnjenost ženskega spola,
vpliv stopnje, rase in virus­
nih infekcij, vendar ostaja
etiologija sporadičnih oblik
kljub številnim raziskavam
še vedno nejasna.
Etiopatogenezo
bolezni
so poskušali razložiti z mutacijami gena za APP ali za
preseniline, s polimorfizmom apolipoproteina E, s
patološko presnovo lipidov
v možganih, z vnetno reakcijo v bližini amiloidnih leh,
z rezistenco receptorjev za
rastne dejavnike, s povečanim oksidativnim stresom, z
okvarjeno homeostazo kalcija in z drugimi dejavniki;
kljub naporom še nimamo
enotne hipoteze etiopatogeneze. Že nekaj časa potekajo razprave o tem, ali je
pomembnejša amiloidogena presnova APP ali hiperfosforilacija tau proteina.
Že dalj časa prevladuje
hipoteza, da je pri patogenezi bolezni primarna
motnja na ravni presnove
APP. Tako je v nadaljevanju opisan preprost princip
hipoteze amiloidne kaskade, ki etiopatogenezo razlaga z nastankom toksičnih
frag­mentov proteolize APP.
Amiloidna hipoteza trdi, da
je glavni sprožitelj degeneracije nevronov akumulacija β amiloidnih proteinov. Tako nastali agregati
so toksični, saj povzročijo
motnje v homeostazi kalcijevih ionov in posledično inducirajo apoptozo oz.
programirano celično smrt.
Znano je tudi, da se amiloidni proteini β kumulirajo v
mitohondrijih v od bolezni
prizadetih delih možganov,
Histološka slika, amiloidnih plakov v cerebralnem korteksu,
barvana s srebrom
kar inhibira določene funkcije encimov in uporabo
glukoze s strani nevronov.
Seveda je vse to zelo poenostavljeno, v ozadju pa so
kompleksni mehanizmi, povezani s presnovo in povečanim nastajanjem APP ter
interakcijami med proteini.
Tisti, ki že imate opravljen
PAFI, veste, o čem govorim,
tisti, ki ga še nimate, pa boste imeli možnost te procese podrobneje spoznati na
predavanjih in pri samem
študiju.
S slikanjem z magnetno
resonanco ali pri obdukciji ugotovijo pri bolniku z
Alzheimerjevo
boleznijo
atrofijo možganskih vijug
in zvečanje stranskih ventriklov. Atrofija nastopi primarno v asociacijskih predelih možganske skorje v
frontalnem, temporalnem in
parietalnem režnju. Pojavu
amiloidnih leh in odmiranju
nevronov v možganski skorji sledi pojavljanje nevrofibrilarnih pentelj v nevronih
pomembnih nevrotransmiterskih sistemov, ki v primarno prizadeta področja
možganske skorje projicirajo iz bazalnega Meynertovega jedra (holinergični sistem), sinjega jedra v ponsu
(noradrenergični
sistem)
ter iz jeder rafe mezencefalona (serotoninergični sistem). Domnevajo, da gre za
retrogradno degeneracijo
omenjenih nevrotransmitorskih sistemov, ki jo povzročijo patološki procesi v
področju njihovih živčnih
končičev v možganski skorji, hipokampusu in amigdaloidnih jedrih. Omenjeni
nevrotransmitorski sistemi
se v možganski skorji difuz­
no razvejijo. Ko propadejo,
se v področjih, ki jih oživčujejo, zmanjša holinergični,
noradrenergični in serotoninergični prenos. Najbolj
so prizadete živčne celice,
kjer je glavni živčni prenašalec acetilholin. Nevrodegenerativne
spremembe
in znižanje holinergičnega
prenosa v hipokampusu
vodijo v motnje prehajanja kratkotrajnega spomina
v trajni spomin. Dokončni
vsesplošni upad spoznavnih
funkcij pri napredovali bolezni je torej odsev obsež­
nih sprememb v možganski
skorji, hipokampusu in v
ascendentnih projekcijskih
sistemih.
Kdo lahko zboli
za boleznijo
Statistika kaže, da je v Sloveniji okoli 10.000 bolnikov
z Alzheimerjevo boleznijo,
številka v svetovnem merilu pa naglo narašča, predvsem kot posledica staranja
prebivalstva. Do sedaj naj bi
bilo okoli 36 milijonov bolnikov. Ker še danes ni točno
znano, kaj bolezen povzroča, tudi ni dovolj jasnih podatkov, zakaj nekateri za
njo zbolijo in spet drugi ne.
Odločilen dejavnik je, kot
že omenjeno, starost. Bolezen se pred 50. letom redko
pojavi, večinoma pa prizadene ljudi, starejše od 65
let. V populaciji starejših od
65 let zboli približno od 5 do
10 % ljudi, v populaciji med
80 in 90 leti pa je incidenca
že skoraj 15 %. Pomemben
dejavnik je tudi dednost.
Če je znano, da ima neka
oseba med svojimi bližnjimi sorod­nika, ki trpi za to
boleznijo, obstaja večja
verjetnost, da za njo zboli
tudi sama, ni pa to nujno, saj
je še mnogo dejavnikov nepoznanih, zato je nemogoče
z gotovostjo sklepati o tem,
pri kom se bo bolezen pojavila in pri kom ne.
Preventiva
Pri preventivi bolezni zelo
koristi, če možgane čim bolj
koristimo, »treniramo«. Pri
tem pomagajo razne miselne igre, kot so šah, sudoku,
učenje novih jezikov, reševanje križank, socialni stiki
s prijatelji in družinskimi
člani. Vsi ti nefarmakološki
ukrepi lahko upočasnijo napredovanje bolezni in omiseptember 2012 | 9
poljudnoznanstveno | alzheimerjeva demenca
lijo njen potek. Svetuje se
tudi ukvarjanje s športom in
plesom, ki zahteva učenje in
pomnjenje novih korakov in
gibov.
Zdravila za učinkovito preprečevanje Alzheimerjeve
bolezni še ni. Preizkušalo
se je cepivo, ki naj bi odstranjevalo beljakovinske
skupke v možganih, a je
bila raziskava predčasno
prekinjena, saj je nekaj udeležencev po administraciji
zdravila dobilo encefalitis,
kar je bilo za njih usodno.
V možganih bolnikov je
bilo velikokrat možno videti
znake manjših možganskih
kapi. Svetuje se, da se v
starosti zdravi oziroma preprečuje dejavnike tveganja
za možgansko kap, saj ta
dodatno poslabša kognitivne težave. Ti dejavniki tveganja so: povišan holesterol, zvišan krvni tlak, srčne
aritmije, kajenje, sladkorna
bolezen.
Zdravljenje bolezni
Bolezen sama ni ozdravljiva, z zdravili lajšamo le
njene simptome in poskušamo upočasniti progresijo. Zdravljenje z zdravili je
zelo pomembno, saj lajša
posledice bolezni, izboljša mišljenje in spomin, tudi
vedenjskih motenj je manj.
Zdravila izboljšajo tudi funkcioniranje bolnika, to pa
pripomore k temu, da lahko
bolnik dalj časa ostane v domačem okolju.
Uporabljajo se zdravila, ki
delujejo na principu preprečevanja razgradnje nevrotransmiterja acetilholina,
10 | september 2012
saj tega močno primanjkuje
v možganih bolnika, obolelega za to boleznijo. Razgradnjo preprečujemo z
zavrtjem encima acetilholin­
esteraze, ki je odgovoren
za razgradnjo acetilholina,
na ta način pa zvečamo
njegovo koncentracijo v
živčnih celicah. Zdravila ne
preprečijo in ne ustavijo bolezni, le omilijo simptome in
upočasnijo napredovanje.
Zdravila v možganih bolnika dejansko vzpostavijo
tako stanje, kakršno je bilo
6 mesecev preden je bolnik
pričel s terapijo.
V uporabi so učinkovine z antiholinesterazno
aktivno­stjo, te so done­pezil,
rivastig­min, galantamin, ter
učinkovina memantin, ki deluje kot nekompetitivni antagonist na NMDA receptorjih. Iskanje novih učinkovin
za bolezen je zelo intenzivno. Trenutno je v tretji fazi
kliničnih preizkušanj okoli
200 novih učinkovin, pričakovati pa je, da bodo kmalu
odkrite učinkovine, ki bodo
učinkoviteje upočas­nile napredovanje bolezni, mogoče jo bodo lahko celo preprečile.
Potencialna
nova zdravila
Trenutno sta najbolj aktualni
zdravili bapineuzumab (Pfizer in Johnson & Johnson)
ter solanezumab (Lilly),
obe pa sta humani monoklonski protitelesi. Rezultati
bapineuzumaba niso ravno
navdušujoči, saj učinkovina zaenkrat ni signifikantno
izboljšala
bolezenskega
stanja bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, za solanezumab pa bo farmacevtsko podjetje Eli Lilly kmalu
naznanilo rezultate oprav­
ljenih študij.
Mehanizem učinkovin naj
bi temeljil na principu vezave na β amiloidni protein, ki
se nalaga v možganih bolnikov. Konkretno terapija z
učinkovino bapineuzumab
ni postregla s signifikantni-
mi izboljšanji v dveh velikih
kliničnih študijah. Pri bolnikih, ki so prejeli učinkovino
v obliki i. v. injekcije, je bilo
opaziti pozitivne rezultate
(odstranitev plakov), vendar
se je pri 6 % ude­ležencev
razvil aseptični meningitis,
zaradi česar je bila študija
nemudoma ustav­ljena. Pri
pacientih, ki so prejemali najvišjo dozo, tj. 2 mg,
je MRI pokazal nabiranje
vode v možganskem tkivu
(vazogeni edem), medtem
ko pacienti, ki so prejemali
doze med 0,5 in 1 mg, niso
kazali nikakršnih stranskih
učinkov.
Kasneje so se pojavila
vprašanja o učinkovitosti
takih zdravil za bolnike z
Alzheimerjevo
boleznijo.
Kljub vsemu še vedno obstaja verjetnost, da bodo
tako načrtovane učinkovine uporabne v profilaksi
oziroma pri preprečevanju
bolez­ni pri posameznikih, ki
še ne kažejo kliničnih znakov bolezni. Novejši članki
kažejo na to, da bi učinkovina bapineuzumab lahko
bila učinkovita ravno pri
bolnikih, ki simptomov še
niso razvili. Znanstveniki
domne­vajo, da je najbolje, če se učinko­vino testira
mnogo prej v procesu nalaganja amiloidnih plakov v
možganih, torej v času, ko
bolezen še ni nare­dila veliko škode. Pfizer in J&J pa
sta se odzvala, da še nimata
namena testirati učinkovine na taki popu­laciji bolnikov. Podjetji bosta prav
tako kmalu predstavili rezultate študij, iz katerih bo
razvidno, ali je učinkovina
zmanjšala koli­čino amiloidnih plakov in ostalih t. i.
biomarkerjev, iz tega pa se
bo lahko nadalje sklepalo,
ali se lahko učinko­vino uporabi v zgodnejših študijah
ali ne.
6. avgusta letos sta farmacevtski družbi Pfizer in J&J
naznanili, da bosta prenehali z razvojem i. v. oblike
zdravila z učinkovino bapi-
neuzumab. Testi so namreč
pokazali, da učinkovina ni
bila nič bolj učinkovita kot
placebo v zadnji fazi pri
dveh kliničnih testiranjih
pri pacientih, ki so oboleli
za blago do zmerno obliko
Alzheimerjeve bolezni. Zaradi tako neuspelih kliničnih
študij obstaja bojazen, da
bodo podjetja, kot sta Pfizer
in J&J, prenehala s testiranji
na dolgi rok zaradi pri tem
porabljenih milijard dolarjev.
Eli Lilly and Company je
farmacevtsko podjetje iz Indianapolisa, ki veliko stavi
na učinkovino solanezumab. Podjetje je namreč v
vprašljivem položaju, vsaj
kar se tiče njenih dveh najbolje prodajanih zdrav­
il Zyprexa (olanzapin) in
Cymbalta (duloksetin), zaradi prihoda novih in cenejših generičnih zdravil.
Direktor podjetja je tako
pred kratkim naznanil, da
se mora podjetje usmeriti
v razvoj inovativnih zdravil;
sedaj je njihov največji up
novo zdravilo za Alzheimerjevo bolezen, solanezumab,
ki je trenutno v zadnji fazi
poljudnoznanstveno | alzheimerjeva demenca
Spremembe v tau proteinu pripeljejo do dezintegracije
mikrotubulov v možganskih celicah
testiranja, ki je potrebno za
pridobitev dovoljenja s strani FDA, da se lahko zdravilo
prične tržiti.
Velik problem je namreč
ta, da bo z junijem naslednje
leto kar nekaj originalnim
zdravilom potekla patentna
zaščita, kar pomeni prihod
novih in predvsem cenejših
generičnih zdravil, s tem pa
zmanjšanje dobička za Lilly.
To je eden izmed vzrokov,
zakaj se podjetje usmerja
v proces odkrivanja novih
zdravil. Podjetje je samo
sebe zavarovalo tako, da je
potencialne investitorje obvestilo o tveganosti projekta
solanezumab kot potencialnega novega zdravila za
Alzheimerjevo bolezen, je
pa razumljivo, da bi bilo
zdravilo rešitev za probleme, s katerimi se podjetje
sooča. Odličen razlog je ta,
da trenutno še ni nobenega
zdravila za to bolezen, če bi
torej Lilly uspelo, bi to pomenilo, da bi bili prvi, ki bi
iznašli učinkovito zdravilo,
kar pomeni ogromen uspeh
in lahko si samo mislimo, kaj
bi to pomenilo za podjetje.
Januarja leta 2011 je John
Letter, direktor Lilly and
Co., naznanil, da se je pri
enem od pacientov razvilo
začasno, a potencialno nevarno otekanje možganov.
Poskusi so slepi, zato še ni
znano, ali je za pojav kriv
placebo ali preizkušana
učinkovina. Prav tako stanje pa je bilo problem tudi
pri večjih odmerkih konkurenčnega zdravila bapineuzumaba. Če sedanji projekt
propade, bo podjetje verjetno moralo začrtati nove
tržne strategije za naslednje
leto. Preboj na tem področ­
ju bi pomenil ogromen
uspeh in čeprav podjetje
trdi, da njegova prihodnost
ne sloni na tem projektu, se
zdi, da se potihoma računajo na njegovo uspešnost.
Kot že omenjeno, bodo rezultati kliničnih preizkušanj
znani kmalu, do takrat pa so
stvari še dokaj nejasne.
Nova dognanja
Skupina z medicinske fakultete Univerze v Washing-
tonu je preučevala posameznike, ki so imeli zaradi
genetike večjo verjetnost,
da obolijo za Alzheimerjevo boleznijo. Nedavno
so v znanstveni reviji New
England Journal of Medicine
objavili, da se skriti znaki
bolezni pojavijo tudi do 25
let pred pojavom kliničnih
simptomov. Velja namreč
prepričanje, da je možnost
odkritja bolezni, preden se
ta v celoti izrazi, izjemnega
pomena za uspešno zdrav­
ljenje.
V študiji je sodelovalo 128
ljudi, ti pa so imeli 50 % verjetnost, da so podedovali
eno od treh genskih mutacij,
ki povzročajo Alzheimerjevo bolezen v zgodnjih letih,
med 30. in 50. letom, mnogo
bolj zgodaj kot druga oblika
bolezni, ki se pojavi pri starejših ljudeh. Pri prostovoljcih so strokovnjaki preučili
krvno sliko, ocenili njihove
psihične sposobnosti, analizirali so cerebrospinalno
tekočino ter slikali njihove
možgane.
Preiskave so pokazale
spremembe pri testih cerebrospinalne
tekočine,
ki jih je moč zaznati kar 25
let pred izbruhom bolezni.
Kar 10 let pred simptomi se
pojavijo tudi spremembe
pri načinu porabe glukoze
v možganih, prav tako pa
pride tudi do manjših težav s spominom. Pri ostalih
družinskih članih, ki niso
podedovali genskih mutacij, zgoraj naštetih stvari ni
bilo moč opaziti. Taka raziskava osvetljuje ključne
spremembe v možganih, ki
se pričnejo dogajati desetletja pred izbruhom, to pa
bi lahko imelo velik vpliv na
samo diagnozo in terapijo v
prihod­nosti.
Kdaj obiskati
zdravnika
Če poznate kogarkoli, ki se
sooča s težavami, opisanimi
v tem članku, je obisk zdravnika zanj nujen, omembe
vredne so tudi blage težave
s spominom. Zdravnik bo
natančno ocenil, ali so težave bolezenske in za katero
bolezen naj bi šlo. Po potrebi bo izvedel preiskave in
pacienta povprašal o bolez­
nih, morebitnih operacijah,
psihičnih težavah itd. Pri
diagnozi motenj spomina
se uporabljajo tudi različni
psihološki testi, kot na primer test risanja ure, poimenovanje trenutne lokacije in
datuma, preris kake oblike,
pomnjenje treh besed, ki jih
izreče zdravnik, zapis celot­
nega stavka itd.
Pomembno je ugotoviti
vzrok težav; metode zdrav­
ljenja bolezni, ki povzročajo
demenco, so namreč različne. Prav zgodnje odkritje
bolezni, kot je Alzheimer­
jeva, pa je ključno za uspeš­
no zdravljenje, saj sedaj že
vemo, da so zdravila najbolj
učinkovita v začetni fazi in
manj kasneje, ko se bolezen
že polno izrazi. ■
Viri:
- Maureen M. Dale, Dennis G. Haylett.
Pharmacology Condensed. Churchill
Livingstone, 2009.
- Temelji patološke fiziologije. 2. iz­
daja. Ljubljana: Medicinska fakulteta,
Inštitut za patološko fiziologijo, 2011.
- http://www.ibro.info/Pub/Pub_
Main_Display.asp?LC_Docs_ID=3445
-http://www.deutsche-alzheimer.
de/index.php?id=106
- h t t p : / / a l z h e i m e r s . o r g . u k /
site/scripts/documents_info.
php?documentID=147
-http://www.healthnews.com/en/
news/Failed-Alzheimers-drug-may­
-get-second-chance-/1vlxEBHtzCUwe
Qoiv94DHF/0/?a=comment
-http://www.fiercebiotech.com/
press-releases/pfizer-announces-co­
-primary-clinical-endpoints-not-met­
-second-phase-3-bapin
-http://w w w.reuters.com/ar ti­
cle/2012/08/07/us-pfizer-alzheimers­
-idUSBRE8751F120120807
- h t t p : / / s e e k i n g a l p h a . c o m /
article/506781-eli-lilly-will-sink-if-so­
lanezumab-fails
-http://www.lilly.com/Pages/home.
aspx
-http://www.dnevnik.si/novice/
zdravje/1042541531
-http://en.wikipedia.org/wiki/Alo­
is_Alzheimer
-http://en.wikipedia.org/wiki/Augu­
ste_Deter
-http://en.wik ipedia.org/wik i/
Franz_Nissl
-http://en.wikipedia.org/wiki/Bapi­
neuzumab
september 2012 | 11
lbm kotiček | kromosomske nepravilnosti
KROMOSOMSKE
NEPRAVILNOSTI
“The doctor who discovered Down syndrome
many years ago was Dr. John Langdon Down.
I really wish that his name was Dr. Up so that
today, Down syndrome could be called
“UP” syndrome instead. Then maybe people
would begin with a better attitude towards
us as they start to understand what we are all
about and what we are really capable of do­
ing.’’
Annie Forts, ustanoviteljica The Annie Forts
‘’Up’’ Syndrome Fund
Nina Franko
Z
IZRAZOM kromosomske nepravilnosti zajamemo vse nenormalnosti v številu in strukturi
kromosomov. Teh nepravilnosti je veliko, na splošno
pa jih delimo v dve skupini:
•Numerične nepravilnosti:
Kadar gre za izgubo ali
pridobitev enega ali več
kromosomov, govorimo
o anevploidiji. Tako pri
izgubi enega kromosoma iz kromosomskega
para govorimo o monosomiji, v primeru treh
kromosomov namesto
dveh v paru pa gre za
trisomijo. Poznamo tudi
nulsomijo in tetrasomijo.
Normalno se kromosomi pojavljajo v parih in
jih imamo tako 46. Pravimo, da gre za diploidijo.
Če se namesto v parih
pojavljajo v trojčkih, kromosomska garnitura sestoji iz 69 kromosomov
in govorimo o triploidiji. Ta je pogosto vzrok
spontanega splava, nastane pa zaradi oploditve jajčeca z diploidnim
12 | september 2012
spermijem ali zaradi
oploditve enega jajčeca z dvema spermijema
hkrati.
•Druga skupina kromosomskih nepravilnosti so
strukturne nepravilnosti.
Pri njih gre za prelom
kromosomov, ki mu sledi ponovno zlepljenje v
prenovljeni konfiguraciji. Strukturne nepravilnosti delimo na uravnotežene in neuravnotežene
spremembe. Pri uravnoteženih nepravilnostih je
komplement kromosomov enak brez izgube
ali pridobitve dednega
materiala. Te spremembe so načeloma neškod­
ljive, razen če je prišlo
zaradi zloma do poškodbe funkcionalnega gena.
Pri takih posameznikih
obstaja večje tveganje,
da bodo imeli njihovi potomci neuravnotežene
strukturne spremembe,
ki pa so vzrok za resne
klinične posledice. Pri
strukturnih
spremembah gre lahko za dele-
cijo ali duplikacijo dela
kromosoma, translokacijo dela kromosoma v
drug kromosom, inverzijo itd.5
DOWNOV SINDROM
Downov sindrom ali trisomija 21 spada med numerične
kromosomske nepravilnosti, gre za anevploidijo. Incidenca je približno 1 : 700
rojstev. Določimo ga ob
rojstvu ali pa že s prenatalnim testiranjem, saj je najpogostejši vzrok duševne
zaostalosti. Dan Downovega sindroma obeležujemo
21. marca.
Citogenetika
95 % bolnikov z Downovim
sindromom ima tri proste
kopije kromosoma 21, pri
okoli 5 % pa je ena kopija
translocirana k drugemu
akrocentričnemu kromosomu, običajno h kromosomu
14 ali 21. V 2–4 % proste
trisomije 21 se pojavi mozaicizem med trisomičnimi in
normalnimi celičnimi linijami. 1
Prosta trisomija 21
Napake v mejozi vodijo do
pojava trisomije 21 in so večinoma posledica napak v
materinih celicah (oocitih),
le okoli 5 odstotkov jih je
posledica napak v spermatogenezi. Do trisomije 21
lahko pride zaradi napake
v ločevanju enega izmed
obeh parov homolognih
kromosomov materne mejoze I ali napake v ločevanju
sestrskih kromatid materne
mejoze II. Nepravilnemu
razdeljevanju kromosomov
pravimo non-disjunction.
Na pojav Downovega sindroma ima vpliv tudi staranje – starejši kot je oocit (ki
je lahko v stanju mirovanja
do 50 let), večja je verjet­
nost za pojav omenjenega
sindroma (podobno velja
tudi za trisomiji 13 in 18) kot
posledice non-disjunction,
in sicer se sindrom pojavi
predvsem pri otrocih mater, starejših od 32 let.1
Translocirana
trisomija 21
O translocirani trisomiji 21
govorimo, kadar se del
kromosoma 21 doda k drugemu kromosomu v procesu nastanka jajčeca oz.
spermijev v zelo zgodnjem
fetalnem obdobju. Temu
pravimo
Robertsonova
translokacija – gre za zlom
dveh akrocentričnih kromosomov pri centromeri ali
zelo blizu z nadaljnjo fuzijo
dolgih ročic. Klinični znaki
so enaki, kot če trisomija
nastane z non-disjunction.
Pri pojavu Downovega sindroma s translokacijo je v
1/3 primerov starš nosilec
translokacije, v 2/3 pa pride
do de novo napake. 1, 2
Poliploidija: triploidija
lbm kotiček | kromosomske nepravilnosti
Non-disjunction
Prenatalna
diagnostika
Ker je Downov sindrom najpogostejši vzrok duševne
zaostalosti, je bilo smiselno
uvesti presejalna prenatalna
testiranja.
Presajalni test v drugem
trimesečju
Najbolj uveljavljen je trojni
hormonski test, ki se izvaja
v serumu matere med 15. in
22. gestacijskim tednom. V
primeru trisomije 21 humani horionski gonadotropin
približno dvakrat presega
referenčne vrednosti, alfafeto protein in nekonjugirani
estriol (uE3) pa sta znižana
za približno 20 %. Za izračun tveganja ne gledamo
absolutnih
koncentracij,
ampak ga izračunamo iz t. i.
metode večkratnikov mediane (multiples of the median
– MoM) vseh vrednosti in
pri tem upoštevamo še starost matere. S tem testom
detektiramo 60 % primerov
Downovega sindroma ob 5
% lažno pozitivnih rezultatov. V nekaterih laboratorijih izvajajo četverni test, kjer
je trojnemu hormonskemu
testu dodano še merjenje
inhibina A (pri Downovem
sindromu je povišan). S tem
testom detektiramo 80 %
sindromov ob 5 % lažno pozitivnih rezultatov.
Presajalni test v
prvem trimesečju
V prvem trimesečju (med
11. in 14. gestacijskim ted­
nom) za presejanje izvedemo dvojni hormonski
test in pregled nuhalne
svetline. Za hormonski test
uporabimo serum matere, v katerem določimo
prosti β-humani horionski
gonadotropin (je povišan)
in z nosečnostjo povezan
plazemski protein A (znižan). Z visokoločljivostnim
ultrazvokom
opazujemo
nuhalno svetlino – to je razdalja med hrbtenico in kožo
na plodovem zatilju. Večja
kot je, večja je verjetnost za
kromosomske nepravilnosti
in srčne okvare. Poleg tega
se pri plodih, ki imajo trisomijo 21, pri ultrazvoku v
tem gestacijskem obdobju
ne vidi nosne kosti, ker še
ni razvita. S kombinacijo rezultatov dvojnega hormonskega testa, starosti matere
in nuhalne svetline lahko
detektiramo 85 % Downovih sindromov ob 5 % lažno
pozitivnih rezultatov.
odraslega človeka.
Poleg tega osebe z Downovim sindromom lahko zaostajajo v mentalnem in socialnem razvoju – pogosto
se pri njih izraža impulzivno
vedenje, nezmožnost sprejemanja odločitev, zmanjšana možnost koncentracije in
počasno učenje.
Pri obolelih posameznikih
se pogosteje pojavljajo naslednje zdravstvene težave:
okvare srca že ob rojstvu,
demenca, težave z očmi
(npr. katarakta), blokada
gastrointestinalnega trakta,
težave s sluhom ter kolki
(povečano tveganje za dislokacijo), hipotiroidizem
itd.3
Diagnostični test
Pri osebah z Downovim
sindromom je možnost za
nastanek levkemije 10- do
20-krat večja kot pri zdravi
populaciji. Vzrok za to so
pogostejše mutacije v nekaterih genih, npr. somatske
mutacije v genu JAK2 so povezane s podskupino akut­
ne limfoblastne levkemije
(predispozicija, ki vpliva na
razvoj celic B), ki se pojavlja
pri pacientih s to trisomijo.
Z Downovim sindromom
je povezana mutacija gena
GATA1, ki povzroči mieloproliferativne nepravilnosti
in akutno megakarioblastno
levkemijo. 1, 4
Kot diagnostični test se
uporablja
kariotipizacija.
Izvedemo jo po biopsiji
horionskih resic (9.–12. gestacijski teden) ali amniocentezi (16.–18. gestacijski
teden). Postopek pridobitve
plodovega genetskega materiala je zelo nevaren, zato
je kariotipizacija smiselna le
pri tveganju okrog 1 : 250.
Fenotipske posledice
Simptomi Downovega sindroma so pri posameznikih
različni in se gibljejo od blagih do hudih. Kljub razlikam
imajo otroci s trisomijo 21
zelo prepoznaven videz.
Njihova glava je manjša kot
običajno in je abnormalne
oblike (okrogla z ravnim
predelom zadaj). Notranji
kotički očes so zaokroženi
namesto koničasti. Ostali fizični znaki so znižan mišični
tonus ob rojstvu, sploščen
nos, nezraščeni sklepi med
kostmi lobanje, majhna ušesa in usta, navzgor ukrivljene oči, široke in kratke roke
s kratkimi prsti, bele pike na
obarvanem predelu oči itd.
Fizični razvoj pri prizadetih
otrocih poteka počasneje
kot običajno. Večina jih ne
doseže višine povprečnega
Downov sindrom
in levkemija
Živeti z Downovim
sindromom
Za Downov sindrom ne obstaja specifično zdravljenje,
ki bi pripomoglo k izboljšanju pacientovega stanja. Težave se zdravi simptomatsko. Pogosto se pri osebah
z Downovim sindromom
pojavlja debelost, sploh če
športno aktivnost ovirajo
nepravilnosti v vratu ali kolkih. Vedenjske težave, kot
je npr. impulzivno vedenje,
se da s terapijami omiliti.
Prizadete najstnice in ženske lahko zanosijo; velikokrat nosečnost nastopi kot
posledica spolne zlorabe.
S posebnimi programi se
poskuša izboljšati sposobnosti oseb z Downovim sindromom na govornem in
gibalnem področju ter jih
pripraviti na bolj ali manj
neodvisno in produktivno
življenje v odrasli dobi.3
TURNERJEV SINDROM
Izgube avtosomnega kromosoma niso združljive z
življenjem, drugače pa je
pri izgubi spolnega kromosoma. Če ima ženska le en
X kromosom, govorimo o
Turnerjevem sindromu.
Turnerjev sindrom se običajno ne deduje. Nastane
kot napaka v procesu formacije jajčeca ali spermija.
Možno je tudi, da ima ženska oba spolna kromosoma,
vendar eden on njiju ni aktiven.6
Incidenca Turnerjevega
sindroma je približno 1 :
2.500 rojstev (žensk) po celem svetu. Veliko pogosteje
pride zaradi te napake do
abortusa. Osebe, prizadete
s tem sindromom, so manjše kot je običajno. Pogosto
rastejo normalno do tretjega leta starosti, nato pa zaostanejo v rasti. Poleg tega
so neplodne, saj je zaradi
odsotnosti X kromosoma
odsotna tudi ovarijska funkcija. To pomeni, da pri njih
ne moreta nastajati hormona estrogen in progesteron. Posledično te deklice nimajo menstruacije in
razvitih prsi. Kljub temu pa
sta vagina in maternica popolnoma normalno razviti.
Drugi simptomi prizadetih oseb so odvečna koža
na vratu, zatečene roke in
stopala, skeletne nepravilnosti ter težave s srcem in
ledvicami. Majhne deklice
s tem sindromom pogosto
zbolijo za infekcijo srednjega ušesa, kar lahko privede
do izgube sluha. Običajno
imajo normalno inteligenco ter govorne in bralne
sposobnosti, pojavljajo pa
se problemi pri reševanju
september 2012 | 13
lbm kotiček | kromosomske nepravilnosti
matematičnih problemov in
pomnjenju.6
Diagnostika
Na Turnerjev sindrom se
lahko posumi že ob rojstvu
zaradi tipičnih fizičnih znakov ali problemov s srcem.
Običajno se diagnosticira
v zgodnjem otroštvu, ko se
ugotovi počasna rast deklic
in ostali simptomi, lahko pa
tudi kasneje, ko puberteta
ne nastopi. Na sindrom lahko posumimo tudi že v času
nosečnosti z ultrazvočnim
pregledom, potrdimo pa ga
s pregledom kariotipa.6
Kariotip: Turnerjev sindrom
nje. Z darovanimi embriji je
pri teh osebah možna celo
nosečnost.6
PRADER-WILLIJEV
SINDROM
Prader-Willijev sindrom je
kompleksno genetsko sta-
starša, vendar je v nekaterih
genih lahko aktivna le kopija
enega starša – govorimo o
t. i. vtisnjenih genih. Pri Prader-Willijevem
sindromu
gre tako za delecijo aktivnih
očetovih genov, materina
kopija pa je neaktivna. V
približno 25 % pa pride do
pojava, ko posameznik podeduje dve neaktivni kopiji
od matere in spet pride do
izgube funkcije – govorimo
o maternalni uniparentalni
disomiji. Zelo redko pa se
Prader-Willijev sindrom pojavi zaradi translokacije ali
mutacije ali drugega defek-
Zdravljenje
Zdravljenje oseb s Turnerjevim sindromom poteka
pod nadzorom endokrinologa. Tako deklice dobivajo rastni hormon, da lahko
dosežejo višino normalnega odraslega človeka, ter
estrogen in progesteron, da
lahko nastopi menstruacija in se s tem ohrani zdravo stanje maternice. Poleg
tega se z estrogenom preprečuje nastanek osteoporoze.
Zaradi napak srca ali zoženja aorte so pogosto
potrebne operacije. Prav
tako se pogosto pojavljajo
težave zaradi povišanega
krvnega tlaka, ki nakazujejo
bodisi na zoženje aorte bodisi na ledvično disfunkcijo. Potrebno je nadzorovati
tudi delovanje ščitnice in
razvoj diabetesa.
Z ustreznim in nadzorovanim zdravljenjem se
ženskam s Turnerjevim
sindromom lahko omogoči
normalno in zdravo življe-
14 | september 2012
Znaki sindroma Prader-Willi so značilne obrazne poteze
(ozko čelo, oči v obliki mandljev, trikotna usta), majhna
postava ter majhne dlani in stopala, svetla koža in lasje
nje, in sicer gre za submikronsko delecijo – izgubi se
funkcija genov na delu kromosoma 15.7
Približno 70 % vseh primerov tega sindroma nastane
zaradi delecije dela očetove kopije kromosoma 15 v
vseh celicah. Ljudje običajno podedujemo eno kopijo
kromosoma od vsakega
ta, ki bi inaktiviral gene na
očetovem kromosomu 15.7
Prevalenca Prader-Willijevega sindroma je 1 : 10.000–
30.000. Je kompleks­no genetsko stanje, ki prizadene
večino telesa. Pri novor­
ojenčkih se izrazi kot šibek
mišični tonus, težave pri
hranjenju, počasna rast in
razvoj. V zgodnjem otroštvu
nastopi nestabilen apetit, ki
vodi do kroničnega prenajedanja in debelosti. Lahko
se razvije diabetes tipa II.
Osebe s Prader-Willijevim
sindromom imajo slabše intelektualne sposobnosti in
težave z učenjem. Pogosto
se pojavljajo vedenjski problemi – prizadeti se mnogokrat obnašajo impulzivno.
Dodatni znaki sindroma so
značilne obrazne poteze
(ozko čelo, oči v obliki mandljev, trikotna usta), majhna
postava ter majhne dlani in
stopala, svetla koža in lasje.
Genitalije niso popolnoma
razvite. Puberteta se pojavi
kasneje kot običajno in večinoma so prizadeti posamezniki neplodni.7
ZAKLJUČEK
Sodobna medicina omogoča daljše in bolj kakovostno
življenje oseb s kromosomskimi nepravilno­stmi kot
kadarkoli prej. Takšne sindrome je dandanes mož­no
ugotoviti že pred rojst­vom.
Kljub temu da večina kromo­
somskih ne­pravilnosti povzroči mot­nje v duševnem
razvoju, je mišljenje, da
imajo vsi prizadeti posamezniki nižjo inteligenco,
zmotno. Impulz­ivno vedenje prizadetih oseb lahko
izhaja tudi iz ugotovitve, da
so drugač­ni od ostalih, in ne
le iz nezmožnosti nadziranja samega sebe. Če oblika sindroma le ni prehuda,
lahko prizadete osebe v
odrasli dobi zaživijo dokaj
samostojno. ■
Viri:
- http://omim.org/entry/190685, do­
stopno: julij 20121
-http://ghr.nlm.nih.gov/condition/
down-syndrome, dostopno: julij 20122
- http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pub­
medhealth/PMH0001992/, dostopno:
julij 20123
- Peter M Crosta. »Genetic Link Bet­
ween Leukemia And Down's Syndro­
me.« Medical News Today. MediLexi­
con, Intl., 21 Sep. 2008. Web. 29 Jul.
2012. http://www.medicalnewstoday.
com/articles/122203.php4
- h t t p : / / w w w . g e n o m e .
gov/11508982, dostopno: avgust
20125
- h t t p : / / w w w . g e n o m e .
gov/19519119, dostopno: avgust 2012
-http://w w w.reuters.com/ar ti­
cle/2012/08/07/us-pfizer-alzheimers­
-idUSBRE8751F1201208076
-http://ghr.nlm.nih.gov/condition/
prader-willi-syndrome, dostopno: av­
gust 20127
POSVETLITEV
KOŽE
– UPORABA RASTLINSKIH
EKSTRAKTOV
MAC COSMETICS
kozmetološki kotiček | posvetlitev kože
produkcije in distribucije
melanina imenujemo melanogeneza. Gre za prvi korak
oksidacije tirozina, preko
katerega je melanin povezan na proteinski matriks.
Tirozinaza je multifunkcionalna, glikozilirana, baker
vsebujoča oksidaza, ki se
nahaja v melanocitih. Z manipulacijo tirozinaze uravnavamo sintezo melanina.
Inhibicija tirozinaze
Špela Račnik
P
OSVETLITEV
kože
kot estetski poseg
je prak­sa številnih
žensk, pa tudi moških, po
vsem svetu. Priljubljena je
predvsem pri ženskah na
Daljnem vzhodu, tradicija
uporabe številnih rastlin v te
namene na Kitajskem in Japonskem pa je zaslužna za
aktualne znanstvene razis­
kave o uporabi rastlinskih
ekstraktov za posvetlitev
kože. Poleg želje po svetli
polti in omilitvi znakov staranja je posvetlitev kože aktualna tudi iz zdravstvenega
vidika. Dermatologi se s
tem področjem ukvarjajo
z vidika lajšanja nasled­njih
stanj: pege, lentigo, melas­
ma ter hiperpigmentacije.
Do motenj v pigmentaciji kože pride zaradi prekomernega
nastajanja
mela­nina ali pa povečane
aktiv­nosti
melanosomov.
Melasma je ena izmed mot­
enj v pigmentaciji kože,
pri katerih melanin nastaja
prekomerno. Je lokalna, nepravilna pigmentacija, ki se
najpogosteje pojavi na čelu
in licih. Med vzroke za njen
nastanek prištevamo hormone, UV žarke ter jemanje
določenih zdravil. Pogosteje se pojavlja v nosečnosti in
med jemanjem peroralnih
kontraceptivov.
Barva kože
Barva kože in las je genetsko določena, zapis zanjo
se nahaja na več genih.
Pigmenti, ki določajo barvo kože so hemoglobini,
karoteni ter melanini. Ten
kože je določen z razmerjem med evmelaninom in
feomelaninom. Melanin je
polianionski pigment, ki ga
izdelujejo melanociti. Preko melanosomov (vezikli,
ki prenašajo melanin) se
prenese iz melanocitov do
keratinocitov. Ta proces
Kemijsko so posvetlitvene
učinkovine polifenoli, benzaldehidi ter dolgoverižni
lipidi in steroidi. Poznamo
več možnih poti inhibicije
tirozinaze s kozmetično aktivnimi sestavinami (v nadaljevanju KAS):
1: KAS inhibira encim z reducirajočimi inhibitorji
(askorbinska kislina).
2: KAS reagirajo z dopakinonom in naredijo
brezbarvne produkte in
upočasnjujejo melanogenezo.
3: KAS so alternativni encimski substrati (fenolne
učinkovine).
4: KAS so nespecifični inaktivatorji (kisline, baze),
ki denaturirajo encim.
5: KAS so inhibitorji s specifičnimi mehanizmi (t. i.
suicide substrates – substrati, ki med katalizo z
encimsko
prostetično
skupino ali s proteinom
tvorijo ireverzibilni inhibicijski produkt).
6: KAS so inhibitorji z majhnim učinkom na encim.
Pravi inhibitorji sodijo v kategoriji 5 in 6, sem spadajo
rastlinski ekstrakti ter njihovi izolati (direktna vezava
na tirozinazo, kar prepreči
njen učinek na tirozin). Glede na mehanizem inhibicije
se razlikuje učinkovitost inhibitorjev. Kompetitivni inhibitor se veže na prost encim
tako, da prepreči vezavo
substrata (to so kelatorji;
primer je kojična kislina, ki
kelira baker na aktivni strani
encima). Nekompetitivni inseptember 2012 | 15
Hidrokinon
Spada med najučinkovitejše
posvetlitvene snovi, navkljub toksičnosti (teratogenost, citotoksičnost) se pogosto uporablja predvsem
na področju Azije in Afrike.
Prepovedan je v EU, v Avstraliji in na Japonskem. V
ZDA je dovoljen v OTC izdelkih ter izdelkih na recept
v koncentracijah do 2 %.
Deluje kot inhibitor tirozinaze, prav tako pa poškoduje
melanocite. V prodaji preko
interneta je možno dobiti
tudi izdelke s koncentracijami nad dovoljeno mejo. Še
posebej previdni moramo
biti pri nakupu izdelkov z
ekstrakti rastlin, saj neka-
tere med njimi vsebujejo
hidrokinon, kar se kot velik
problem izkazuje pri izdelkih, ki vsebujejo ekstrakte
več rastlin. Med stranske
učinke pri uporabi hidrokinona spadajo alergije, dermatitis ter zabarvanje nohtov.
Kojična kislina
Uporablja se kot standard
pri vrednotenju inhibitorne
moči ostalih snovi. Je hidrofilni glivni derivat in kot posvetlitvena učinkovina deluje z vezavo na baker. V Aziji
jo uporabljajo za zdravljenje melasme. Najdemo jo v
številnih OTC izdelkih, njena glavna slabost je slaba
penetracija. Študije kažejo,
da je njen učinek primerljiv s hidrokinonom. V koncentracijah nad 2 % lahko
povzroči preobčutljivostne
reakcije.
Askorbinska kislina
(vitamin C)
Askorbinska kislina je vodotopni antioksidant in kofaktor številnih reakcij. Kot
posvetlitvena
učinkovina
deluje z vezavo na baker,
reducira oksidirano obliko
melanina, v visokih koncentracijah zavira sintezo melanina. Učinkovito zmanjša
ZANIMIVOSTI
• Bela murva ter kislica
med obravnavanimi ekstrakti dajeta najboljše
rezultate.
• Granatno jabolko se je
izkazalo kot odličen vir
posvetlitvenih KAS.
• Alkoholni ekstrakt zelenega čaja (v koncentraciji 1–5 %) vsebuje galokatehin-3-O-galat, ki
tudi inhibira tirozinazo.
• Vodni ekstrakti riža in
azijske repe kažejo potencial kot posvetlitvene KAS.
• Aloezin (izvleček aloe
vere) inhibira nastajanje
melanina, sproženo z
UV svetlobo.
16 | september 2012
Kruhovec (Artocarpus heterophyllus)
škodljive učinke UVA žarkov, uporabna je v anti-age
kozmetiki, ker upočasnjuje
fotostaranje kože – spodbuja sintezo kolagena, inhibira metaloproteaze, z
zaviranjem tirozinaze ter
protivnetnim
delovanjem
zmanjša nastanek pigment­
acij. Uporabna je v obliki
mikro­emulzij in nanodelcev
(težko prehaja povrhnjico
kože).
Rastlinski viri za
posvetlitvene KAS
Kruhovec
Rastlina prihaja iz Nove Gvineje. Glavna komponenta
je artocarpin (enoverižni
protein). Pri testih in vivo artocarpin izkazuje boljše posvetlitvene učinke kot kojična kislina in arbutin. Učinke
in varnost še testirajo.
UPLOAD.WIKIMEDIA.ORG
hibitor se lahko veže samo
na kompleks encim-substrat. Mešani tip se veže ali
na prost encim ali na kompleks.
Inhibitorna moč (IC50) je
definirana kot tista koncentracija, ki inhibira polovico
celotne encimske aktivnosti. Relativna inhibitorna
aktivnost (RA) je uporabna
za lažjo primerjavo inhibitornih efektov kozmetičnih
izdelkov. Izračunamo jo kot
razmerje med IC50 kojične
kisline v primerjavi z novo
izolirano učinkovino.
UPLOAD.WIKIMEDIA.ORG
kozmetološki kotiček | posvetlitev kože
Bela murva (Morus alba)
UPLOAD.WIKIMEDIA.ORG
UPLOAD.WIKIMEDIA.ORG
kozmetološki kotiček | posvetlitev kože
Gornik (Arctostaphylos)
Trpežna kislica (Rumex patientia)
Bela murva
KAS iz listov in lubja ekstrahirajo z etanolom. V študijah izkazuje boljše učinke
od kojične kisline. Norartocarpetin je izolat lubja
bele murve in daje boljše
rezultate kot izolat listov.
Dobljeni ekstrakti niso tok­
sični, lahko se kombinirajo
z ostalimi KAS, delujejo tudi
protivnetno.
Kislica
Rastlina prihaja iz Kanade in
ima več rodov. KAS za posvetlitev delujejo preko vezave na baker v tirozinazi.
Produkt kislice v kombinaciji z glicerinom in fenoksi­
etanolom je že patentiran
kot Tyrostat-09.
Gornik
Študije metanolnega ekstrakta posušenih listov so
potrdile posvetlitveno delovanje. Med drugim ekstrakt
vsebuje derivate hidrokinona, zato je pri kombiniranjem z drugimi ekstrakti potrebna posebna previdnost
v snovanju formulacije.
Vsebuje arbutin, ki je dobro
znan kot reverzibilni inhibi-
tor tirozinaze. Uporablja se
v koncentracijah do 1 %.
Kas v rastlinskih
ekstraktih
Elaginska kislina
Gre za naravno polifenolno
kislino z antioksidativnim
delovanjem. Nahaja se v
olupkih granatnega jabolka,
jagodah in zelenem čaju.
Študije varnosti so potrdile,
da je mutagena in v določenih koncentracijah citotoksična. Deluje kot nekompetitivni inhibitor (kelira
baker, na melanocite nima
učinka).
Genistein in daidzein
Oba sta izoflavonoida soje.
Genistein izkazuje antioksidativno delovanje, ugotovili pa so, da deluje tudi na
estrogenske receptorje.
Glabridin
Izvleček dobimo iz sladkega korena. Za inhibicijo
sinteze melanina sta ključni njegovi hidroksi skupini.
Med drugim izkazuje tudi
dobro protivnetno delovanje.
Nobiletin in barbarin
Oba sta izolata olupkov citrusov, izkazala sta se kot
učinkovita inhibitorja tirozinaze. S substratom L-DOPA
so ugotovili, da barbarin po
delovanju spada med nekompetitivne inhibitorje.
Zavoljo trenda naravne kozmetike se je tudi interes industrije preusmeril na mož­
nost uporabe rastlinskih
ekstraktov v kozmetične
namene. Tako so dandanes
izolati tradicionalnih rastlin
že del široke potrošnje. Avtorji znanstvenih prispevkov na temo posvetlitve
kože vseskozi poudarjajo,
da je ob razvoju novih učinkovin nujno potrebno standardizirati testiranja, kar
še vedno ostaja prioriteta.
Zaradi toksičnosti določenih
KAS, predvsem hidrokinona
kot predstavnika v številnih
rastlinah, je potrebna posebna previdnost pri nakupu izdelkov preko interneta
in pri izdelkih, ki vsebujejo
več različnih rastlinskih iz-
vlečkov. Pri formulacijah
izdelkov za posvetlitev
kože moramo biti pozorni na količino vsebovanih
inhibitorjev, ker je tirozin
vpleten v številne življenjsko pomembne procese v
telesu. Nujno je, da se ob
identifikaciji učinkovitih KAS
preveri varnost uporabe in
vitro in tudi in vivo. Ne glede
na želene estetske učinke,
tudi pri razvoju novih izdelkov varnost potrošnikov
je in mora ostati na prvem
mestu. ■
Viri:
- Kislalioglu, M. S. 2011. Skin Lighte­
ning and Plant-Originated Skin Ligh­
tners. SOFW Journal, Edition 9–2011,
str. 20–28.
- Draelos, Z. D. 2008. Skin-lightening
Challenges. Cosmetics &Toiletries ma­
gazine, Vol. 123, No. 10/October 2008,
str. 65–72.
- Kansky, A., Miljković, J. 2009. Kožne
in spolne bolezni. Ljubljana: Združenje
slovenskih dermatovenerologov.
- Rozman, B., Gašperlin, M. 2009.
Vitamin C in njegovi derivati v far­
macevtskih in kozmetičnih izdelkih.
Prehranska dopolnila I, podiplomsko
izobraževanje. Ljubljana: Fakulteta za
farmacijo.
september 2012 | 17
novičke | novosti iz farmacije
EPIMEN.ORG
NOVIČKE
Irenej Jerič
Odkritje gena
Katnal1 bi lahko
vodilo v razvoj moške
kontracepcijske
tabletke
Pred kratkim so v priznani znanstveni reviji PLOS
Genetics objavili članek,
v katerem so raziskovalci z Univerze v Edinburgu
opisali gen Katnal1, ki igra
odločilno vlogo pri končnih korakih zorenja moških
semenčic. Izkazalo se je,
da mutacije v omenjenem
genu pogosto povzročajo
moško neplodnost.
Raziskovalci so s pomočjo
tehnik genskega inženiringa
tarčno spreminjali genetski
zapis laboratorijskih miši in
nato spremljali, kateri mišji
samci so postali neplodni.
Tovrstno ločevanje miši jih
je privedlo do gena Katnal1.
Gen kodira protein, ki je
ključen za pravilen razvoj
semenčic, tovrstno odkritje pa je posledično močno
pripomoglo k razumevanju
nekaterih vzrokov za pojav
moške neplodnosti.
Potencialno bi lahko to
odkritje vodilo tudi v raz­
voj moške nehormonske
kontracepcijske tabletke. Z
blokado gena ali proteina
bi lahko preprečili dokončno zorenje semenčic. V nadaljnjih raziskavah se bodo
raziskovalci usmerili v preučevanje morebitnih drugih nalog proteina, saj se je
potrebno prepričati, da ni
vključen v katere druge pomembne celične naloge. ■
Vir: http://omim.org/entry/190685,
dostopno: julij 20121
Morda bo bolelo …
Nocebo efekt
Vsak izmed nas se je verjet­
no že srečal z izrazom pla18 | september 2012
Umik prehranskega dodatka
Epimen
NA HRVAŠKEM je Zdravstvena inšpekcija prepovedala
prodajo prehranskega dodatka Epimen, ker vsebuje
nedovoljene sestavine.
Lastnik podjetja Epimen,
Ivan Sporiša, se je na obtožbe odzval, še preden so bili
znani rezultati. Za Večernji
list je izjavil, da so mu vse
podtaknili farmacevti (na Hrvaškem je bil Epimen kljub
visoki ceni med najbolje
prodajanimi »zeliščnimi preparati«, kar je po njegovem
mnenju šlo v nos farmacevtski industriji) in da ni nor,
da bi v svoj izdelek dodajal
stvar, ki v tej količini nima
učinka, hkrati pa naredi njegov izdelek neprimeren za
prodajo.
Rezultati analiz vzorcev
očitno niso podprli njegovih
trditev: pokazali so, da izdelek vsebuje učinkovino sildenafil, ki jo sicer uporabljajo v
zdravilih, namenjenih zdrav­
ljenju erektilne disfunkcije,
v laični javnosti bolj znanih
kot »modre tabletke«.
Nepravilnosti pri tem primeru so naslednje:
1.Izdelki, ki vsebujejo sildenafil, se lahko izdajajo
izključno na recept.
2.Epimen v deklaraciji ni
navedel, da vsebuje sildenafil.
3.Izdelek so oglaševali kot
naravno zdravilo (»priro­
dan lijek«).
Iz hrvaške Agencije za zdravila in medicinske pripomoč-
ke sporočajo, da Epimen (in
podoben izdelek ViaNatur)
predstavljata resno tveganje
za zdravje. Sildenafil lahko
namreč povzroči motnje v
delovanju srca (srčne aritmije, možganska in srčna kap).
Ker je sildenafil sintetičnega
izvora, je bil v izdelek dodan
naknadno.
Epimen je bil na dan pisanja (2. 8. 2012) dostopen
preko slovenske spletne
strani, katere slogan je »Trg
mnogih priložnosti«. ■
cebo efekt. Med drugim se
uporablja v kliničnih študijah za ugotavljanje učinkovitosti zdravila.
Na kratko: kontrolni skupini pacientov damo farmacevtsko obliko, ki je na videz
identična tisti, ki jo prejme
eksperimentalna skupina,
a z eno pomembno razliko:
vsebnostjo zdravilne učinkovine (kontrolna oblika je
ne vsebuje). Navkljub temu
pa lahko kontrolna skupina
zazna »spremembo« počutja, ki se manifestira tudi na
fiziološki ravni (analgetično delovanje, hitrejše bitje
srca, padec krvnega tlaka
…). Placebo je rezultat pričakovanja pacienta, da bo
Viri:
-http://www.zps.si/hrana-in-pija­
ca/odpoklic-2012/umik-prehranski­
-dodatek-epimen.html?Itemid=711
-http://www.krenizdravo.com/kori­
sno/zasto-je-ukinut-epimen
novičke | novosti iz farmacije
Umik prehranskih
dopolnil za športnike
1,3 dimetilanilamin (DMAA)
navajajo na označbi z različnimi imeni:
olje geranij (pelargonij) oz.
geranamin,
4-methyl-2-hexanamine, 4-methyl-2-hexylamine,
2-amino-4-methylhexane, 1,3-dimethylamylamine, 1,3-dimethylpentylamine.
Viri:
-http://w w w.zps.si/hrana-in­
-pijaca/odpoklic-2012/umik-pre­
hranska-dopolnila-za-sportnike.
html?Itemid=711
-http://en.wikipedia.org/wiki/1,3­
-dimethylamylamine
-http://en.wikipedia.org/wiki/
ECA_stack
ADRIANCROWE.FILES.WORDPRESS.COM
Prodaja izdelkov, ki vsebujejo katero koli od navedenih oblik zapisa DMAA, je
prepovedana. Tudi na slovenskem trgu so prehranska dopolnila za športnike,
ki vsebujejo nedovoljeno
sestavino: 1MR, Beta-Cret
Extreme, Black Bombs Thermogenic Detonator, Crack,
Dexaprine, Endoburn, Hemodrene, Hemorush, Hemo-Rage,
Hydroxystim,
Jack3d, Labrada Stim-Force, Lipo-6 Black, Marrow
Matters, Maximise, Mesomorph, Napalm, Neurocore,
Noxpump, Oxylite, Presurge Unleashed, Spirodex in
Stacker2Rush.
V primeru, da imate doma
izdelek s prepovedano sestavino 1,3 dimetilanilamin,
ga takoj prenehajte upora­
bljati.
Omenjena
prehranska
dopolnila uporabljajo predvsem za namen povečanja
učinkovitosti
intenzivne
vadbe. Po prepovedi pro-
daje ECA (efedrin, kofein,
aspirin) kot prehranskega
dopolnila, se je med »graditelji telesa« razširila uporaba
DMAA (Geranamin, Floradren).
DMAA učinkuje na centralni živčni sistem ter ima potencialno negativne učinke
na kardiovaskularni sistem
in možgane. Uživanje (visokih odmerkov) DMAA
v kombinaciji s kofeinom
predstavlja tveganje za
zdravje. Razvpit je primer
smrti dveh ameriških vojakov, ki sta se zgrudila med
treningom. Preiskava je
nakazala sum, da je njuna
nenadna smrt v povezavi z
med vojaki zelo popularnim
»bodybuilding«
dopolnilom. Oddelek za obrambo
ga je takoj umaknil s polic
v svojih vojaških bazah. Na
Novi Zelandiji so aprila 2012
DMAA zaradi pogostih zlorab (kot party pills oziroma
tablete za zabavo) prepovedali. ■
Prodaja izdelkov DMAA je prepovedana
zdravilo delovalo, efekt pa
se še poveča, če je zdravilo
drago in če pacient do osebe, ki posreduje zdravilo,
čuti (straho)spoštovanje.
Pričakovanja pacientov pa
so lahko tudi negativna. Če
pacientu povemo, da ima
zdravilo možne neželene
učinke, jih ta lahko doživi,
kljub temu da oblika ne vsebuje učinkovine. Fenomen,
imenovan nocebo efekt, je
bil vse do nedavnega močno zanemarjen.
V članku, objavljenem v
Deutsche Ärzteblatt Internati­
onal, so predstavili 31 študij,
ki brez dvoma dokazujejo, da je nocebo efekt pomemben element študij, na
katerega bodo zdravniki in
medicinske sestre pri informiranju pacientov v bodoče
morali biti bolj pozorni.
Rezultati študij so pokazali,
da je 11 % ljudi, ki so prejemali placebo pri klinični
študiji fibromialgije, izstopilo zaradi stranskih učinkov
(vrtoglavica, slabost). Pri
študijah statinov je interval
med 4 in 26 %.
Skupina italijanskih gastroenterologov je naredila
naslednji poizkus: skupino
ljudi, diagnosticirano z laktozno intoleranco in zdravo
skupino so prosili, da pojedo laktozo, da preučijo njen
vpliv. V resnici so vsi prejeli
glukozo, ki naj ne bi povzročila nikakršnih motenj.
Navkljub temu je kar 44 %
ljudi z laktozno intoleranco
in 26 % zdravih poročalo o
gastrointestinalnih težavah.
Kako močan vpliv imajo
naša pričakovanja na naše
telo zgovorno priča tudi naslednji primer: udeleženec
študije o antidepresivih je
poskušal storiti samomor
tako, da je pojedel 26 pla-
cebo tablet. Čeprav so bile
povsem neškodljive, je njegov krvni pritisk padel nevarno nizko.
Nocebo efekt se pojavi
tudi, ko zdravstveno osebje
seznani pacienta o možnih
stranskih učinkih pri jemanju pravih zdravil. V študiji
so moškim s povečano prostato administrirali finasterid. Polovici pacientov so
povedali, da je možen stranski učinek erektilna disfunkcija. V informirani skupini je
kar 44 % udeležencev poročalo, da so izkusili neželeni učinek, v neinformirani
pa le 15 %.
Besede zdravnikov brez
dvoma pomenijo zelo veliko. Ameriški anesteziologi
poročajo o svoji izkušnji.
Nosečnicam so pred porodom dali injekcijo lokalnega anestetika. Prvi skupini
so dejali: »Dali vam bomo
lokalni anestetik, ki bo zatrl
bolečino.« Druga skupina je
slišala naslednje: »Občutili boste močan vbod, to bo
najbolj boleč del posega.«
Zaznava bolečina je bila
več­ja pri skupini, kjer so
pou­darili »slabost« injekcije.
Zdravniki in medicinske
sestre (definitivno tudi farmacevti, op. a.) so postavljeni pred etično dilemo:
njihova dolžnost je seznaniti pacienta o potencialnih
komplikacijah zdravljenja,
po drugi strani pa je prva in
najpomembnejša zapoved
zdravstvenih delavcev: ne
škoduj. Če parafraziram:
kdo nas bo varoval pred
nami samimi? ■
Vir: http://www.nytimes.
com/2012/08/12/opinion/sunday/be­
ware-the-nocebo-effect.html?_r=1
september 2012 | 19
intervju | joão silva duarte
JOÃO SILVA
DUARTE
Sandra Hočevar
EPSA alumni koordinator
J
OÃO je nasmejan in ambiciozen
Portugalec, ki ima pri svojih 25 letih
osupljivejši življenjepis kot ga imajo
mnogi tik pred upokojitvijo. Medtem ko je bil aktiven tako v lokalnih
kot tudi evropskih študentskih organizacijah, je tudi pridno delal svojo
raziskovalno nalogo v laboratoriju in
na fakulteti skrbel za prijetno glasbo.
Tokrat pa si je vzel čas za Spatulo in
svoje izkušnje ter prigode delil z nami
preko Skypa.
Zakaj si se pridružil študentskim organizacijam? Kaj je bila tvoja motivacija?
Mislim, da je bila moja glavna motivacija za sodelovanje v študentskih
organizacijah (v tem primeru je bila
to Študentska organizacija študentov
farmacije v Lizboni – AEFFUL) dejstvo,
da sem želel doseči nekaj več kot le
dokončati študij.
V tretjem letniku sem se zavedel, da
se da ogromno narediti za študente
ter jim s tem pomagati, da se razvijejo
na novih področjih, dobijo vpogled v
nove tematike in osebnostno zrastejo
že v študentskih letih, kar jih bo naredilo bolje pripravljene strokovnjake.
Tako sem se odločil, da se povežem
z AEFFUL in začel sem delati na področju javnega zdravja. V tistem času
20 | september 2012
se mi ni niti sanjalo, kaj je EPSA in kako
velik je svet študentov farmacije.
Torej, kdaj in kako si potem odkril
EPSA?
Smešna zgodba. Takrat je bila v veljavi še prejšnja EPSA struktura, ki je še
vsebovala delovne odbore (working
committees) in AEFFUL je potreboval
predstavnika za javno zdravje. Dobil
sem približno takšno sporočilo: »EPSA
potrebuje nekoga, ki bi poslal kakšno
elektronsko sporočilo in kaj postoril
…« Bil sem prvi (kasneje sem spoznal,
da tudi edini), ki si je rekel, da bi to
lahko bilo zanimivo. Tako sem bil takoj
izbran!
Začel sem delati za EPSA in kmalu spoznal, da ima velik potencial, ne
samo zame, da si razširim obzorja,
ampak tudi da spoznam kolege od dobesedno povsod. V tistem letu sem se
zelo razvil in naslednje leto postal vodja Delovnega odbora za javno zdravje,
to pa je bila tudi moja prva funkcija v
EPSA.
Vidim, da je bilo torej za začetek EPSA
kariere potrebno le eno elektronsko
sporočilo. To se pa ne sliši tako težko.
Kakor koli, nisi se ustavil pri funkciji
vodje odbora, ampak si naslednje leto
kandidiral za mesto podpredsednika
za izobraževanje (Vice President of Educational), eno najpomembnejših funkcij v izvršnem odboru EPSA. Povej nam,
kako je bilo videti tvoje leto.
HEKTIČNO! Na fakulteti sem bil v
zad­njem letniku, kar pomeni, da sem
imel med letom prakso in tudi izpite.
Tako, da je bilo leto po eni strani zelo
naporno; na določeni točki sem imel
čez dan celo dve službi (poleg obvezne prakse v lekarni sem sredi leta
dobil še službo v industriji), za EPSA
pa sem delal ponoči. Po drugi strani
pa je bilo to leto izrednih dosežkov, ki
sem jih dosegel skupaj z ekipo. Vedno
postanem nostalgičen, ko se spomnim
vseh lepih trenutkov, ki sem jih doživel v tem mandatu.
Prepričana sem, da imaš ogromno prijateljev in lepih spominov iz tega časa.
Ali lahko deliš z nami kakšno smešno
zgodbico, ki se ti je pripetila?
Seveda, ogromno jih je. Že vnaprej pa
lahko povem, da bodo ti prijatelji, kolegi ali le stiki z mano tako ali drugače
ostali do konca življenja.
Imam ogromno zabavnih zgodbic,
naj vam povem o tisti, ki se je začela
leta 2010 na kongresu DIA (Drug In­
formation Association, op. p.), ko sem
intervju | joão silva duarte
spoznal entuziastičnega Britanca po
imenu David Preece. Slišal sem že za
njega, saj je veliko delal za britansko
študentsko organizacijo in že takrat
sem si rekel, da bi bilo več kot odlično,
če bi on sodeloval z EPSA in z mano.
Na žalost v tistem času ni bil na voljo
ali pa je bil premalo seznanjen z EPSA.
In nikoli ne uganete, kaj se je zgodilo
dve leti kasneje, čeprav je že diplomiral in je redno zaposlen kot klinični farmacevt, sva pristala skupaj kot kolega
v EPSA, saj David trenutno zaseda
funkcijo Educational Affairs Coordinator
(koordinator izobraževalnih zadev).
Kot vidite, bodo vsi ti prijatelji seveda
živeli naprej svoje življenje, ampak
EPSA je vsekakor dobro »lepilo«, ki
nas vse drži skupaj, če ne drugače,
vsaj v spominih.
Z delom za EPSA pa ne spoznaš le veliko prijateljev, ampak pridobiš tudi
veliko novih sposobnosti in znanja. Ali
lahko izpostaviš tiste, za katere misliš,
da ti bodo v službi prišle najbolj prav?
Strinjam se, skozi delo res pridobiš
ogromno novih sposobnosti. Najbolj
bi izpostavil sposobnosti upravljanja
ekipe, ki sem jih po mojem mnenju
najbolj razvil. Poleg tega sem se naučil bolje upravljati s časom in seveda
razvil komunikacijske sposobnosti.
Glede novega znanja pa bi potrdil,
da res velja »Več kot veš, več veljaš«,
tako si bolje pripravljen, ko zaključiš
fakulteto. EPSA mi je odprla nove horizonte in nekaterih tem brez nje ne bi
mogel razumeti kot jih razumem danes.
Lani si se preselil iz tople in sončne Lizbone v deževni London. Zakaj? Kakšna
zgodba stoji za tem?
Tudi to je povezano z EPSA. Na jesenski skupščini EPSA 2009 v Genovi je
EMA predstavila svojo prakso. Bil sem
radoveden, kakšna je vloga EMA v
evropskem javnem zdravju, in moje
zanimanje za to prakso je rastlo iz
dneva v dan. Dve leti kasneje sem se
odločil in se prijavil. Preko EPSA sem
dobil občutek, katere sposobnosti in
katere točke je dobro izpostaviti in
si s tem povečati možnosti za uspeh.
Sprejet sem bil. Moja prva mednarod­
na izkušnja je bila izvrstna in zdaj lahko rečem, da je bila tudi ključna točka
v moji (zgodnji) karieri.
Prva, ampak ne zadnja mednarodna
delovna izkušnja. Kje delaš zdaj? Kako
si dobil službo in kako je videti?
Ja, to pa je bil obrat, ki ga nisem pričakoval! Trenutno delam v danskem
podjetju Lundbeck v Parizu in sicer kot
Regulatory Intelligence & Policy Manager,
kar pomeni, da spremljam agencije,
kot je EMA, in zagotavljam, da so podjetja redno obveščena o zakonih, priporočilih itd.
Presenetljivo je, da sem službo dobil
z uporabo Googlovega iskalnika! Delal sem že v EMA in želel sem si službo
na tem področju, zato sem »pogoo-
glal« in podjetju so bile všeč moje izkušnje, znanje in seveda sposobnosti,
ki sem jih pridobil z EPSA. Tako vam
zagotavljam, da delo, ki ga opravljaš
skozi študentska leta, definitivno šteje v prihodnosti. Vesel sem, da lahko
razvijam svojo vznemirljivo kariero na
področju, ki mi je všeč, v (romantičnem) Parizu.
Torej, lahko zaključim: enkrat EPSA,
vedno EPSA!
Res je, EPSA duh nikoli ne umre. ■
september 2012 | 21
lekarna | institucija zdravstvenega sistema ali tržna dejavnost
22 | september 2012
mednarodna scena | an expanded role of a pharmacist
ACADEMIC
DETAILING –
AN
EXPANDED
ROLE OF A
PHARMACIST
Shirley Yeung,
Vancouver, Canada
T
HE PHARMACIST is
often known as the
medication
expert
within the healthcare team.
Traditionally, pharmacists
have been placed in a traditional dispensary role,
providing medications and
counselling to patients as
required. Globally, there
has been a push, where
pharmacists are trying to
push beyond the technical
dispensary role and into a
more clinical role, where
medication knowledge can
be fully utilized.
Over the years, it has
been noted that prescribing practices are often influenced by the marketing
done by various pharmaceutical companies. These
companies often send out
representatives with little or
no medical knowledge to
sell various medications to
doctors. It is not uncommon
for these representatives to
overemphasize the benefits and minimize the risks
of the medications to make
them more appealing to the
physicians.
To counteract these influences, in Canada, a relatively new service, often known
as academic detailing or
educational outreach, has
been implemented. This
service utilizes healthcare
professionals, mainly phar-
macists, to provide evidence-informed drug information to physicians. The goal of
the service is to provide the
most up-to-date drug information to optimize prescribing practices.
Physicians,
especially
general practitioners, are
extremely busy; therefore,
it is important to be mindful
of this when speaking to
them about drug information. In order to provide the
most practical information,
a detailed literature review
must be completed on the
topic. This may include critically reviewing the latest
meta-analysis, randomized
controlled trials, observational studies and various national guidelines as necessary. The literature is then
summarized and condensed to a format that can be
used as a reference for the
detailing session.
During the detailing session, the pharmacist and
the physician would have
a discussion about the information. Given that time
is valuable for the physician, not every physician will
have the same learning needs, making each and every detailing session unique.
In order to fulfil each of the
prescriber’s needs, it is
important to have effective communication skills. It
is especially helpful to be
flexible and to adapt to questions that the prescriber
has and be able to provide
practical recommendations
that can be applied easily to
clinical practice.
The trickiest aspect is to
convince the physician to
adapt and use the information that is provided. In
a sense, the pharmacist is
trying to »sell« information,
and market an idea. This
is why it is important to
have effective communication skills to persuade the
physician to »buy in« on the
information, so that his or
her prescribing practices
would be changed. It is also
important to develop a respectful relationship between the pharmacist and the
prescriber. This will create
a non-threatening learning
environment to ensure better delivery of the drug information to improve the
overall pharmaceutical care
of the patient.
Services like this have
been implemented in multiple countries including USA,
Australia, UK, and Sweden
for about 20 years. Multiple
studies have also been conducted to assess the effects
of academic detailing on
prescribing. It was evident
that having the discussions
and educational sessions
with the pharmacists effectively modified prescribing
habits to ensure optimal patient care.
This is an example where pharmacists can use
their expertise in medication knowledge to enhance
pharmaceutical care. It is
an extremely unique role as
the pharmacist can modify
patient care at the point of
prescribing, rather than at
the point of dispensing. ■
september 2012 | 23
erasmus | montpellier
ON Y VA!
»On y va!« je besedna zveza, ki se v Franciji
uporablja zelo pogosto. Zelo hitro gre v uho
in pri jeziku, kot je francoščina, je pravi blagor
pri izgovarjanju za neizkušene, tuje jezičke,
kot so bili naši. Je ena izmed prvih besednih
zvez, ki jo večina Erasmus študentov v Mont­
pellieru usvoji, še preden se sploh nauči, kako
se pravilno predstaviti. Zakaj? Ker pomeni
»Gremo!« In ko si enkrat že tam, je pač treba
iti še kam drugam. Pomembno je le, da se čim
več gre in čim več poskusi!
Matea Polak
M
OJA izbrana destinacija je bilo
prikupno mestece
(približno dvakrat večje od
Ljubljane) na jugu Francije,
v antičnem stilu, s populacijo okrog 250.000, ki pa
v študijskem času naraste
krepko čez 300.000. Zakaj
Montpellier? Ker je blizu
morja, ker ima mile zime
in dolga vroča poletja, ker
je prilagojen študentskemu
in obštudijskemu življenju,
ker je veliko tujih študentov,
ker ponujajo možnost bivanja v študentskih sobah, ker
bo sigurno lažje narediti
letnik kot na naši fakulteti,
ker govorijo francoski jezik,
ker imam rada vino in sir,
ker obstaja mit o francoskih
»osvajalcih«, ker, ker, ker …
Še mnogo drugih razlogov
je bilo ključnih za mojo izbiro pred izmenjavo. Po desetih mesecih lahko zgornje
trditve z manjšimi popravki
24 | september 2012
potrdim in na podlagi izkušenj, ki sem jih pridobila tekom leta, najdem še veliko
drugih, boljših razlogov.
Moje »utopijske« predstave z današnjega vidika:
Mesto je res blizu morja,
pa vendar zaradi sistema
javnega prevoza rabiš slabo uro do plaže. Poletja so
neverjetno dolga, padavin je zelo malo, novoletne
temperature so bile nadvse
prijetne, pa vendar je letošnja zima tudi tam pokazala
zobe. Kar se tiče obštudijskega življenja, lahko rečem, da mesto stoji na študentih z vseh koncev sveta. Poskrbljeno je za razne
športne aktivnosti, kulturne
prireditve, dnevno dogajanje na ulicah, razne predstave, koncerte, živahno večerno življenje, vključno s
prilagojenimi urniki javnega
prevoza vse do poznih večernih ur (znani tramvaj, ki
ga je New York Times oklical za »Europe’s sexiest tram
system«). Deluje tudi Asso­
Erasmus – zelo aktivna organizacija za vse »izgubljene« v francoskem okolju, ki
organizira raznorazna druž­
enja, izlete in spoznavanja.
Manjše
organizacijske
težave se pojavijo na sami
fakulteti za farmacijo, ki še
nima dovolj izkušenj s tujci.
Kaj kmalu spoznaš, da slovenski rek narediti se Franco­
za drži kot pribit in kar hitro
se ga naučiš tudi uporabljati. Velja omeniti še korist pri
udejanjanju reka če ga ne
moreš premagati, se mu pa
pridruži. Tako postane življenje v Franciji bolj prijetno in
vsekakor manj stresno.
Urejeni so tudi študentski
kampusi po celotnem mestu. Samsko sobico na nekaj
kvadratnih metrih po enem
letu precej vzljubiš. Nekateri kampusi imajo svoje
pralnice, fitnes naprave,
knjižnice, TV sobe, športne
dvorane ali zunanja igrišča,
pri določenih so tudi značilne študentske restavracije,
kjer se prehranjuje večina
študentov. Verjetnost, da
srečaš kakšnega znanca
in prisedeš za tiste dolge
mize, je skoraj neizbežna.
Bonov sicer ni, je pa izbira hrane velika, predvsem
mediteransko
obarvana.
Pa tudi vsak »negurman«
z lahkoto poteši lakoto. Pozabiti je potrebno edino na
kakšne goveje juhe oziroma
juhe nasploh.
Pri hranjenju velja rek o
»pridruževanju«. Kosilo se
jé se med 12. in 14. uro,
večerja pa po 19. uri. Vsa
odstopanja lahko močno
vplivajo na razpoloženje tistega, ki ga boste zmotili pri
njegovem obroku. Obedo-
erasmus | montpellier
vanje poteka po protokolih,
zraven skoraj vedno sodi
kozarec vina (ne velja pri
kosilu med tednom) in za
»sladico« famozni kos ples­
nivega sira. Pa bon appétit!
No, da preidem s hrane še
na francoski jezik. Sprva naivna in neustrašna v upanju,
da moje gimnazijsko znanje
francoščine in angleščine
vsekakor zadostujeta, sem
bila septembra postavljena
na realna tla. Moje znanje
je bilo v bistvu le kapljica
v morje francoskih jezikovnih pravil in izjem, znanje
angleščine pa, v primerjavi
s Francozi, na višjem nivoju, a v tem primeru popolnoma nekoristno. Naj vseh
bodočih kandidatov, željnih izmenjave v Franciji, to
dejstvo ne prestraši preveč. Francozi so res slabi
jezikoslovci in večina se ne
pogovarja rada angleško,
je pa enkratna priložnost za
nas, »prišleke«, da se zares naučimo jezika. Po treh
mesecih začneš razmišljati
v francoščini in jezik posta-
ne majhna ovira na poti do
uspešnega zaključka. Glede uspešnega zaključka
in seveda o znižanem vlaganju energije v sam študij, moram opomniti, da je
večina Erasmus študentov,
ki sem jih tam spoznala, nabirala predvsem življenjske
izkušnje in nekoliko manj
študijskih. Kar pa se tiče
nas, farmacevtov, je zgodba nekoliko drugačna. Kljub
temu da si tujec in nevešč v
jeziku, se od tebe zahteva
enako kot od rednih francoskih študentov. Predavanja
se začnejo s septembrom,
vaje z oktobrom. Počitnic
je sicer veliko več kot pri
nas, vendar pa jih študentje izkoriščajo predvsem za
učenje. Izpitno obdobje oziroma obdobje ponavljanja
snovi traja tako rekoč 2–3
tedne, medtem ko so izpiti
skoncentrirani na en teden,
vsak dan po dva ali trije izpiti. Izpiti so za vse enaki,
določeni profesorji pa dajo
možnost ustnih izpitov. Imajo zimsko in poletno izpitno
obdobje, konec junija pa še
drugi rok obeh semestrov.
Za nas najbrž nekoliko neprivlačen šolski sistem, je
pa res, da si, če si priden
vse leto, konec maja že na
počitnicah, če si malo manj
priden, pa si na počitnicah
»šele« konec junija.
Ko že veselo razpravljamo o počitnicah, ki vedno
minejo prehitro, velja omeniti, da se tam farmacevti
nismo samo učili. V svojem
počitniškem času sem izkoriščala vsako priložnost za
druženje in dejavnosti, ki jih
kot resno dolžnost oprav­
ljajo vsi Erasmus študentje
po Evropi. Tukaj bi lahko
razpravljali tudi o tem, ali bi
mogoče bilo potrebno mit
o francoskih osvajalcih predati mythbusterjem, da ga
razbijejo – ali pač ne?
Prekrasno leto je za mano
in preveliko je dogodkov,
da bi lahko vse opisala. V
kolikor bi koga zanimale
informacije, za katere sem
vas tukaj prikrajšala, me kadar koli lahko ustavi in kaj
povpraša. Tudi pogovora
ob skodelici kave ali čaja se
ne bom branila.
Tistim, ki razmišljate, ali bi
se odpravili na to »čarobno
popotovanje«, pa predlagam, da se držite načela:
»On y va!« ■
september 2012 | 25
TEŞEKKÜRLER,
ANKARA!
Turčija. Tako kot marsikdo, sem bila tudi
jaz polna predsodkov o njej in kar malo
razočarana, ko sem dobila prakso v Ankari.
Veliko raje bi odšla v drugi dve (evropski)
državi, kamor sem se prijavila. Vendar pa
so se do konca meseca moji gostitelji zelo
izkazali in sem njihovo državo doživela čisto
drugače, kot sem si jo predstavljala.
Tanja Kokalj
A
nkara je glavno mesto Turčije, ker je
tako ukazal prvi
predsednik države, Mustafa Kemal Atatürk. Kamorkoli
sem do sedaj potovala, sem
si lahko vsaj malo pomagala z angleščino, zato sem
naivno mislila, da bo tukaj
isto. Pa ni. Ko se s kovčkom,
večjim od sebe, znajdeš na
letališču ob enajstih zvečer,
kmalu ugotoviš, da angleško govori približno 1 %
prebivalstva, pa še tisti kot
znanje angleščine razumejo poznavanje besed hello
in yes yes. Nekako mi je
uspelo priti do glavne avtobusne postaje, kjer me je
čakal predstavnik, da me
pospremi do študentskega
doma, kjer sem preživela
naslednje tri tedne. Že to je
bilo prvo pozitivno presenečenje, sobe so namreč
26 | september 2012
precej velike in vsaka ima
svojo kopalnico, vsem stanovalcem pa pripadata tudi
zajtrk in večerja.
Kljub več kot 4 milijonom
prebivalcev ni čutiti, da je
mesto tako zelo naseljeno.
Podzemna železnica je prostorna, a ima samo dve progi, zato pa obstaja razvejan
sistem avtobusov, ki se ga
nisem niti trudila razumeti.
Zakritih žensk je v mestih
zelo malo, punce v kratkih
krilih niso nobena redkost in
nasploh se pri hoji po Ankari počutiš, kot bi hodil po kateri od evropskih prestolnic.
Edina razlika je, da pred
vsako pomembno stavbo
(ministrstva, sedež policije, predsedniška palača ...)
stražijo oboroženi vojaki.
Središče mesta podnevi ni
prav nič nevarno, saj sem
večino časa hodila po njem
sama, pa se nikoli nisem počutila ogroženo. Pametno se
je izogniti nekaterim nevarnejšim predelom in seveda
paziti na osebne stvari.
Turčijo sem izbrala zato,
ker je ena redkih držav, ki
ponuja prakso v industriji.
Že prvi dan sem izvedela, da so vse tovarne v veliko večjem Istanbulu, jaz
pa sem pristala v manjšem
podjetju, ki izvaja bioekvivalenčne študije. Če verjamemo njihovi spletni strani,
je to največje tovrstno podjetje v Turčiji, čeprav šteje
samo okrog 20 zaposlenih.
Slabosti? Vsak dan sem se
morala do delovnega mesta
voziti kar 40 kilometrov v
eno smer. Angleško je govorila samo ena oseba, ki je
po enem tednu moje prakse
odšla na dopust. Za dva ted­
na. No, pa smo se vseeno
nekako znašli. Ker v bližini
nimajo trgovin in restavracij
(če smo že pri tem, ni v bližini niti česar koli drugega,
razen letališča), imajo svojo
menzo, kjer strežejo kosilo,
in velik vrt za stavbo, kjer se
vsi zaposleni med odmori
družijo. In teh odmorov ni
malo. Večina zaposlenih je
žensk, starih okrog 25 let.
Vsi se družijo in videti so
kot velika družina, saj skupaj preživijo kar deset ur na
dan.
No, pa še nekaj o tem, kar
sem delala. Sicer je delo
premočna beseda, tako da
bom raje uporabila besedo opazovala. V podjetju
najprej izvedejo klinično
študijo. Približno 40 prostovoljcem aplicirajo originalno zdravilo, čez nekaj dni
pa še generično zdravilo
in jim odvzamejo dvakrat
JOHN IRVING DILLION/FLICKR
sep | ankara
sep | ankara
po 16 krvnih vzorcev v
različnih časovnih intervalih. Plazmo ločijo od ostalih
sestavin krvi in jo zamrznejo. Ko pride čas za analizo,
vzorce odmrznejo, jim dodajo topilo za ekstrakcijo,
interni standard in jih centrifugirajo. Centrifugat analizirajo s HPLC-MS, HPLC-MS-MS ali GC-MS. Če celo
prakso strnem v en stavek,
cele dneve pipetirajo. Mojo
malenkost so zaposlili z zapiranjem vial za HPLC in
GC, preostali čas pa sem
gledala, kaj delajo drugi. Na
srečo so vsi napisi na vratih,
kemikalijah in aparaturah
angleški, drugače verjetno
ne bi razumela niti tega,
kje se skriva gasilni aparat.
Tudi vsi predpisi in laboratorijski dnevniki se pišejo v
angleščini, zato je še toliko
bolj čudno, da znajo zaposleni govoriti samo turško.
V nasprotju z drugimi študenti, ki so imeli precej bolj
»ohlapne« urnike, jaz nisem
doživela takega razkošja. V
službo sem hodila že pred
pol osmo zjutraj, kar je bilo
celo pred začetkom zajtrka
v domu (in dosti pred povprečjem mojega običajnega julijskega vstajanja).
Domov sem prihajala šele
okrog sedmih zvečer, tako
da sem vsak dan porabila
za prakso skoraj 12 ur, saj
javni prevoz tako daleč od
mesta preprosto ne obstaja.
No, prav zaradi tega sem
si občasno vzela kak prost
dan.
Brez pestrega družabnega programa ne gre! Turki
dobro poskrbijo za svoje
goste, ki jih je vsako leto veliko. Letos nas je bilo skoraj
trideset. Petnajst nas je delalo v Ankari, ki je središče
SEP dogajanja, saj ima kar
tri fakultete za farmacijo.
Zaradi svoje centralne lege
je odlično izhodišče za izlete. Med tednom smo se
dobivali na večerjah in žurih, kjer je alkohol prosto
dostopen in se mu tudi turški študenti kljub svoji veri
ne izogibajo. Med vikendi
smo obiskali Amasro, znano
turistično-ribiško mestece
ob Črnem morju, v vulkan-
ske kamnine izklesana bivališča in podzemno mesto
v Kapadokiji, slano jezero
in Eskişehir. Po treh tednih
prakse smo vsak s svojega konca Turčije z avtobusi pripotovali v Marmaris.
Zanj v Sloveniji še nis(m)o
slišali, čeprav je priljubljeno
turistično mesto ob Sredozemskem morju, podobno
Antalyi in Alanyi. Štiri dni
lenarjenja kasneje smo se
odpeljali še v Istanbul. Čeprav so razdalje med mesti
velike, se da zelo udobno in
poceni potovati, saj imajo
odlične avtobuse in vlake,
ki vozijo podnevi in ponoči.
Med vožnjo tolikokrat ponujajo prigrizke in pijače,
da skoraj ne opaziš razlike
med avtobusom/vlakom in
letalom. Razen seveda, ko
po dvanajstih urah izstopiš
in namesto Avstralije pred
sabo spet zagledaš Turčijo.
Opravljanje SEP prakse je
možno v večjih mestih – Istanbulu, Ankari, Izmirju, pa
tudi v manjših, če le imajo
fakulteto za farmacijo. Seveda bi vsem priporočila
Ankaro, ker so mi velika
mesta všeč, pa tudi, ker
si tam res v stiku z največ
domačimi in tujimi študenti
farmacije. Turistično je bolj
zanimiv Istanbul, ki je večje
in bolj kaotično mesto, vendar tam za prevoz porabiš
še več časa.
Mest za prakse je 60, tako
da se splača prijaviti tudi
kasneje v šolskem letu, saj
jim prosta mesta pogosto
ostanejo. Poleg tega je Turčija na drugem kontinentu,
drugačna od Evrope, a še
vedno oddaljena samo kratek polet iz Ljubljane. Tudi
vize Slovenci ne potrebujemo več. Sama sem tam preživela nepozaben mesec,
videla marsikaj in spoznala
ogromno novih prijateljev
s celega sveta. Nauk zgodbe: če ti je poleti doma vsaj
malo dolgčas, se prijavi na
SEP. Ne bo ti žal! ■
september 2012 | 27
sep | toronto
PEO PEA/FLICKR
TORONTO
– where are
you from?
Že od nekdaj sem si želela videti in prepotovati Ameriko,
vendar se je vsako leto našlo kaj, zaradi česar te želje nisem
realizirala. Na začetku prejšnjega šolskega leta pa mi je
sošolka Nika Kruljec predlagala, da bi se skupaj prijavili
na SEP prakso v Kanadi. Ideja se mi je zdela odlična, saj
Kanada spada pod Severno Ameriko, torej to šteje, kajne?!
Prijave in vse obveznosti povezane s tem so se začele že
decembra in od takrat naprej je potekalo kar precej ak­
tivnosti. Nekje med učenjem farmakognozije I in patološke
fiziologije sem bila že tik pred tem, da potovanje ponovno
odpovem in prestavim na drugo leto. Vendar sva dejansko
naredili že toliko stvari, vložili ogromno energije in denarja,
zato sem se odločila, da vztrajam do konca.
N
ajino potovanje se
je začelo 20. julija.
Ko sva po mučnih
28 urah potovanja končno
prispeli na cilj, seveda z
nekaj »manjšimi« težavami,
sva dobili prvo kanadsko
presenečenje. Študentski
dom brez ene same kuhinje, štedilnika ali grelnika.
Moja prva misel je bila: »Kaj
naj sedaj z mojimi blejskimi
in fižolovimi juhami?« Tudi
soba ni bila takšna, kakršno
sva si predstavljali glede
na znesek najemnine, ampak to je stvar, na katero se
človek lahko kmalu navadil.
Prvi teden je bil kar težak,
saj sva se soočali s svetom,
ki je popolnoma drugačen
od najinega. Mesto Toronto
je prečudovito in tudi izred­
no varno, tako da se nikoli
nisem počutila ogroženo.
Multikulturnost je beseda, ki
najbolje opiše glavno mesto
province Ontario. Država je
28 | september 2012
za tuje državljane izredno
odprta, tako da je bilo na
vsakem koraku moč opaziti ljudi z vseh koncev sveta.
Lep primer je lekarna, v kateri je potekala moja prak­
sa. Lastnik lekarne prihaja
iz Zambije, potem so tu še
sodelavke iz Pakistana, Irana, dve s Kitajske, dve s Filipinov in jaz iz Slovenije. Ko
se voziš s podzemno želez­
nico, angleščina ni prevladujoč jezik, ampak se ljudje
pogovarjajo v svojem maternem jeziku. Pričakovala
sem sicer, da vsi Kanadčani
tekoče govorijo francosko
in da se bom tam uspela še
kaj naučiti, vendar temu ni
tako.
Največje presenečenje pa
je bila njihova neverjetna
prijaznost. V primeru, da
sva delovali vsaj malce izgubljeno, so sami pristopili
in nama pomagali. Pri tem
so povlekli na plan svoje
iPhone (naj na tem mestu
omenim, da imajo čisto vsi
takšen telefon) in nama podali navodila za nadaljnjo
pot. Nekaj neverjetnega se
nama je pripetilo, ko sva se
po petih dnevih sendvičev
in banan podali na prvi topel obrok. Zavili sva v prvo
francosko restavracijo, ki
pa se je izkazala za precej
luksuzno. Spoznali sva starejši, 62 let poročeni par, ki
se je zanimal, od kod prih­
ajava in kaj tu počneva. Ko
smo se ravno poslavljali, se
je gospod obrnil in prišep­
nil: »Uživajta, večerja je na
moj račun«. Ljudje so tam
res prijazni do takšne mere,
da človek kar težko verjame vsemu, kar tam doživi.
Delo v lekarni
Lekarna, v kateri je potekalo
moje izobraževanje, je postavljena v sklopu drogerije.
Predstavljajte si, da greste v
Tamara Knific
Müller in je nekje na koncu
trgovine ogromen pult, za
katerim stojijo farmacevti – to je njihova lekarna.
Delo poteka na svojevrsten način. Pri njih pacient
prinese recept, farmacevt
mora to vse ročno vnesti v
računalnik, nato prevzame
natisnjeno dokumentacijo z
nalepkami in poišče zdravila. Sledi verifikacija s pomočjo računalnika in kode,
da preveriš, ali se zdravila
na receptu ujemajo s tem,
kar imaš v roki, nato sledi
priprava zdravila. To pomeni, da odpreš zdravila, jih
streseš na za to pripravljen
pladenj, vzameš ven toliko
tablet, kolikor jih pacient
potrebuje, tablete streseš v
vialo (točno takšno, v kakršni ima House svoj vicodin
– samo za lažjo predstavo),
zapreš in na vialo nalepiš
natisnjeno nalepko z informacijami o pacientu in zdra-
sep | toronto
vilu. Nato pride na vrsto magister farmacije, ki preveri
vse od začetnega recepta
do izbire zdravil in končne
izdaje. Celoten proces traja
minimalno 15 minut in pacient se še isti dan vrne nazaj
ter prevzame zdravila. Postopek se mi zdi izredno zapleten, poleg tega pa njihovi recepti pridejo v nešteto
oblikah, formatih in barvah.
Ker imajo toliko javnih in še
več zasebnih zdravnikov,
njihov sistem receptov žal
ni poenoten in skoraj vse
je ročno izpolnjeno, kar še
dodatno oteži pravilno razumevanje in branje. Lekarna, v kateri sem delala, ni
imela laboratorija, če sem
torej dobila recept za kak
magistralni pripravek, sem
ga pripravila na mizici na
koncu pulta in to ročno. Vsi
so bili popolnoma fascinirani, ko sem jim povedala, da
v Sloveniji kreme zmešamo
z napravo in ne ročno na
podlagi. Pričakovala sem,
glede na to, da gre za eno
največjih mest v Kanadi,
da so veliko bolj napredni
kot mi, pa se je izkazalo, da
temu ni tako. Lekarna, v kateri je Nika opravljala svojo
prakso, je bila nekoliko bolj
sodobna, vendar še vedno
ne do takšne mere kot pri
nas.
Izredno zanimive in edinstvene pa so se mi zdele
tako imenovane klinike, ki
so se izvajale v lekarni in
pri katerih sem tudi sama
lahko sodelovala. Prva klinika je bila na temo diabetesa, moja naloga pa je bilo
izobraževanje ljudi v nakupovalnem centru o povišani koncentraciji krvnega
sladkorja in o vsem, kar je
povezano z diagnosticiranjem, terapijo itd. Ta dan
smo imeli tudi medicinsko
sestro, ki je pregledovala
noge sladkornim bolnikom
zaradi možnih nevropatij.
Farmacevt pa pri teh klinikah v pisarni sprejme paciente z omenjenim stanjem,
naredi meritev krvnega
sladkorja in medical review
– to je pregled vseh zdravil,
ki jih oseba prejema, nato
sledi pogovor s pacientom,
dopis vseh prehranskih dopolnil in na koncu še svetovanje o nadaljnji terapiji.
Nekaj podobnega se je odvijalo še naslednji teden na
temo povišanega krvnega
tlaka in holesterola. Delo v
lekarni je zelo usmerjeno
v vsakega individualnega
pacienta in za vse, kar farmacevt naredi zanj, je tudi
dodatno plačan. V Kanadi
je delo farmacevta v lekarni najbolj cenjen poklic v tej
stroki in sodi tudi med najbolje plačane.
Moja pot do lekarne je bila
precej dolga, saj je zahtevala štiri različna prevozna
sredstva (pešačenje, podzemni vlak, nadzemni vlak
in avtobus) in uro in pol
celotne vožnje v eno smer.
Prva dva tedna sem bila v
lekarni tudi po 6 ur in nato
3 ure na poti, torej mi je vse
skupaj vzelo kar cel dan.
Proti večeru mi je ostalo še
nekaj časa za nakupovanje hrane, ogled kakšnega
muzeja ali galerije. Večino
velikih ogledov sva si organizirali preko vikendov.
Šli sva na Niagarske slapove, v Marineland, Riverdale Farm, večerjali na CN
Towerju, obiskali slovensko
družino v mestu, šli na izlet
z ladjico na otok sredi jezera Ontario, nakupovali in se
podali še na mnoge druge
zanimive pustolovščine. Po
dveh tednih sva spoznali še
študentko iz Armenije, ki je
prišla na SEP prakso v isto
lekarno kot jaz in smo se v
prostem času potem tudi
družile.
Mogoče sem pričakovala malce več sodelovanja s
strani kanadskih študentov
farmacije, ki so se začeli pojavljati in družiti z nama šele
proti koncu najinega tretjega tedna. Kljub vsemu je
bila celotna izkušnja nekaj
neverjetnega, edinstvenega
in ni mi žal, da sem se odločila za SEP prakso v Kanadi.
Mojega potovanja in odkrivanja sveta s tem vsekakor
še ni konec, vendar se vsakič s še večjim veseljem vrnem domov, saj je Slovenija
moja obljubljena dežela. ■
september 2012 | 29
potopis | egipt
DEŽELA
FARAONOV
Vsega, kar se nam je pripetilo v teh treh tednih popoto­
vanja po Egiptu, vsekakor ne morem spraviti na dva lista –
pravzaprav vseh občutkov, topline in ljubezni tamkajšnjih
ljudi ne morem spraviti niti v cel roman. Torej – Egipt.
Iva Hari
K
ot otrok sem želela
postati arheologinja
in vedno sem sanjarila, da bom odšla v Egipt
ter tam odkrila grobnico in
postala slavna kot Howard
Carter, ki je leta 1922 v Dolini kraljev odkril Tutankamonovo. To se seveda ni ures­
ničilo, kljub temu pa se je
Egipt končno uvrstil na moj
to-do list, ko sem izvedela,
da bo tam potekal 58. svetovni kongres študentov farmacije, saj sem s tem združila prijetno s koristnim. Za
potovanje sem navdušila
še sošolca Jasmino in Sama
in voilà, na kongres smo se
prijavili takoj po odprtju
mest, že januarja, sledilo je
le še 6 mesecev nestrpnega
čakanja.
Naše potovanje je bilo v
stilu backpackinga, zato tudi
natančnega načrta nismo
1
2
www.couchsurfing.com je inter­
netna stran, kjer ljudje iz celega
sveta ponujajo zastonj prenočišče
popotnikom, poleg tega pa na ta
način spoznaš kulturo in domačine,
ki ti pomagajo s koristnimi nasveti.
Sveti mesec ramadan je 9. mesec v
islamskem koledarju in je čas po­
sta. Verniki od sončnega vzhoda do
sončnega zahoda ne smejo zaužiti
nič vode, hrane ali kaditi.
30 | september 2012
imeli, rezervirali smo le hostel za prvo noč v Aleksandriji. Ker sem tri leta nazaj
že obiskala Maroko, kjer je
dokaj podobna kultura in
ljudje, sem bila prepričana,
da ne bomo imeli težav s
prenočišči in transportom,
še posebej zato, ker julij zaradi prevelike vročine vsekakor ni vrhunec sezone.
Na potovanje smo se odpravili deset dni pred začetkom kongresa, obiskali smo
Aleksandrijo, Kairo, Asuan
in Luksor, pred kongresom
pa smo se tri dni zadržali še
v Hurgadi, kjer smo uživali
na plaži.
Po dolgem potovanju iz
Ljubljane s prestopanjem v
Istanbulu smo ob treh zjutraj prispeli na letališče v
Kairu. Že na letališču nas je
sprejela gruča uslužbencev, pripravljenih priskočiti
na pomoč, med njimi tudi
Mohamed, ki je po njegovih besedah sodeč delal
na Ministrstvu za turizem.
Pri njem smo se zadržali
eno uro, saj nam je naredil
načrt, ki je bil po njegovem
mnenju najbolj smiseln za
naše potovanje, po tem pa
nam še rezerviral taksi, ki
nas je za dvakrat višjo ceno
odpeljal na železniško postajo v Kairu. Pravijo, da gre
osel samo enkrat na led,
vendar mislim, da smo mi
tja zašli večkrat. Šele ko so
nam couchsurferji v Hurgadi
in Kairu povedali za realne
cene Egipta, smo ugotovili,
koliko stvari smo preplačali, čeprav so bile cene še
vedno nižje od naših v Sloveniji. Začetna postavljena
cena spominkov na bazarju
je lahko tudi do desetkrat
višja od realne vrednosti.
Po prihodu na železniško
postajo v Kairu smo dobili
realno predstavo o revščini in bedi, ki je na žalost
dejanska slika Egipta, stran
od vseh luksuznih hotelov in
razsipnih tujih gostov. Ker
smo prispeli sredi noči, je
bila postaja dobesedno polna brezdomcev, ki so bili
po shiranem stanju sodeč
na robu preživetja. Po začetnem grenkem priokusu
smo začeli iskati karte za
Aleksandrijo, vendar so vsi
uslužbenci spali, prvi vlak
pa je bil napovedan šele
ob sedmih zjutraj. Na srečo nam je takoj priskočil na
pomoč domačin Ibrahim, ki
je prav tako iskal prevoz do
Aleksandrije, in tako smo se
skupaj podali na pot z mikrobusom – to so kombiji za
15 ljudi (brez klime), z zelo
ugodno ceno, ki so tekom
našega popotovanja postali
naš glavni način prevoza.
Tako smo bili v roku pol
ure, s prtljago zvezano na
streho, že na poti v Aleksandrijo.
Tam smo si ogledali na
novo zgrajeno aleksandrijsko knjižnico z galerijo in
muzejem ter trdnjavo Qaitbay, zgrajeno leta 1480, ki
je nekoč predstavljala eno
najpomembnejših obrambnih trdnjav ne samo v Egiptu, temveč tudi na sredozemski obali. Zvečer nas je
Ibrahim povabil na že tradicionalno egipčansko šišo v
lokal tik ob morju.
Naša naslednja destinacija
je bil Kairo, kjer smo preko
couchsurfinga1 prenočili pri
Ahmedu v centru mesta.
Po prekrokani noči in učnih
urah trebušnega plesa smo
se z malo težko glavo podali
na ogled najbolj znanih znamenitosti Egipta – piramid in
sfinge. Domačini so nas na
vsak način hoteli spraviti na
potopis | egipt
kamele ter z drugimi zvijačami iz nas izbezati čim več
denarja, vendar smo se karseda uspešno upirali. Ogled
Egipčanskega muzeja smo
morali preložiti na naslednji
dan, saj je bil v času našega potovanja v Egiptu sveti
mesec ramadan2, zato so se
vse turistične znamenitosti
zaprle ob treh popoldne,
medtem ko so običajno odprte do šestih zvečer. Zvečer smo zavili še na najbolj
znani bazar, Khan el-Khalili,
ki naj bi obstajal že od leta
1382, z namenom, da preizkusimo naše pogajalske
sposobnosti. Tam smo bili
prava atrakcija, saj se po
Kairu ne sprehaja veliko tujcev, ki po navadi potujejo
s turističnimi agencijami in
so zaprti v hotelske komplekse, zato smo kot edini
zahodnjaki med sprehajanjem po ulici izstopali in vsi
so nas pozdravljali s frazo
Welcome in Egypt, Samo pa
je bil lucky man, ker je imel
2 »ženi«3. Spotoma smo se
ustavili še pri gostoljubnih
domačinih na ulici, ki so nas
povabili na večerjo, saj v
času ramadana mesto oživi
šele po sončnem zahodu,
ko so ulice polne ljudi, ki
večerjajo po celodnevnem
postu.
Naslednji dan smo se v
3
4
Egipčani težko pridobijo vizo za
potovanje izven Egipta, zaradi
egipčanske revolucije v letih 2011 in
2012, smrtnih žrtev med protestniki
ter nekaj ugrabitev tujih turistov pa
je trenutno egiptovski turizem v zelo
slabem položaju.
Tudi vsa imena trgovin in ostalih tu­
rističnih atrakcij so napisana v cirili­
ci.
Egipčanskem muzeju podrobneje spoznali z zgodovino dežele faraonov, kakršno jo poznamo še iz časa
pred Kristusom, in si ogledali najbolj znane sarkofage
ter zbirko osebnih predmetov iz grobnice kralja Tutankamona. Po končanem
ogledu smo se še zadnjič
sprehodili ob reki Nil v predelu Garden City, ponoči pa
nas je čakala dolga vožnja z
vlakom do 870 km oddaljenega mesta Asuan.
Asuan je najbolj vroče
naseljeno mesto v Egiptu,
spada pa tudi med najbolj
sušna mesta na svetu. Znan
je predvsem po svojih felukah, to so majhne jadrnice,
s katerimi te domačini za
malo denarja popeljejo na
izlet po Nilu, za popotnike
z več časa pa obstaja mož­
nost, da najamejo feluko za
več dni in odjadrajo proti
Abu Simbelu ali Luksorju.
Mi smo se odpravili na nekajurni izlet in se ustavili na
enem od mnogih majhnih
otočkov na Nilu, kjer smo si
ogledali asuanski botanični
vrt iz leta 1896. Zatem sta
nam domačina, Nubijca, za
kosilo pripravila nilske ribe,
tamkajšnji kruh in zelenjavo.
Seveda pa smo se ohladili
tudi s skokom v osvežujoči
Nil (ki naj bi bil v tistem predelu brez krokodilov), saj je
bila vročina res nevzdržna.
Po ogledu Asuana je bila
pred nami še zadnja postaja pred končno destinacijo
Hurgado – Luksor. Spet smo
se odločili za alternativni tip
prevoza z mikrobusi, ki so
se izkazali za najcenejše in
najhitrejše, saj delujejo po
principu servisnih taksijev –
odpelje, ko je poln, zato ni
potrebno čakati na določeno uro odhoda. V Luksorju,
ki je razdeljen na zahodni
in vzhodni breg reke Nil,
smo se najprej s kočijo za
5 EGP (okrog 0,8 €) zapeljali po vzhodnem bregu
okoli Karnakovega templja
ter po mestnem jedru s postankom v trgovini s papirusom, kjer smo si ogledali še
izdelavo, naslednji dan pa
smo z eno od lokalnih ladij
prečkali Nil ter si kot zadnji
zgodovinsko podkovan izlet
v Egiptu ogledali slavno Dolino kraljev Wadi el-Muluk s
64 grobnicami slavnih vladarjev iz 16. do 11. stoletja
pred Kristusom ter tempelj
kraljice Hačepsut, ki je bila
edini ženski faraon v starem
Egiptu.
Tako smo naš izlet zaključili s tridnevnim sproščanjem
in poležavanjem na plažah v
Hurgadi ali Rusgadi, kot so
jo poimenovali Egipčani zaradi velikega števila ruskih
turistov4. Tam smo prenočili pri couchsurferju Karimu
in njegovih prijateljih, ki so
nas vsak dan razvajali in nas
dodobra spoznali z nočnim
življenjem v Hurgadi, ki je
res noro. Naš dopust pa ne
bi bil popoln, če si en dan
ne bi privoščili potapljanja
na koralnem grebenu, kjer
smo opazovali lepote Rdečega morja z raznobarvnimi
ribami in koralami, na poti
do tja pa so našo ladjo prišli
pozdravit še delfini.
Egipt je bil definitivno nepozabno doživetje in je vreden obiska, zato ga priporočam vsem, ki ga še niste
obiskali. A morda bo bolje,
da se na potovanje odpravite kak drug mesec v letu, in
ne poleti, ko temperatura ne
pade pod 35 stopinj v senci.
Ma'assalama! (Nasvidenje!) ■
september 2012 | 31
dogajalo se je | obštudijske dejavnosti
DOGAJALO SE JE
Antibiotiki in mi, ne
sodimo v smeti
TO SICER NI BILO NAŠE
SPOROČILO, a je na tak način v enem stavku povzeto
vse, kar smo skušali predati
ljudem na javni kampanji, ki
je potekala 19. in 21. aprila.
Nadobudni mladi farmacevti smo se v sodelovanju
s Študentsko organizacijo
odpravili na ulice Ljubljane. Nismo šli protestirat, saj
smo imeli dobre namene,
ljudem smo želeli le dobro.
Mimoidoče smo se namenili osveščati o pravilni rabi
antibiotikov ter o pravilnem
odstranjevanju neporabljenih zdravil iz okolja. Vsi se
namreč moramo zavedati,
da sta to zelo pomembni in
pereči temi, o katerih mi,
kot strokovnjaki za zdravila,
vemo največ.
Z željo, da bi bila zavest
o tem, kaj zdravila v resnici pomenijo, boljša, smo se
podali na ulice. Začeli smo s
študenti in jih napadli v študentskih domovih. Glede na
odzive smo s kampanjo dosegli svoj namen. Ljudje so
bili več kot hvaležni za vsak
nasvet, za vsako informacijo, vsako dejstvo, ki se ga
do tedaj niso zavedali. Če
smo s tem preprečili nekaj
odvrženih zdravil v školjko, smo dosegli namen. Ker
pa niso problematični le
študenti, smo napadli tudi
mimoidoče v trgovskih centrih. Tudi tam smo doživeli
dober odziv in prepričani
smo, da smo naredili nekaj
dobrega za družbo.
Ti je žal, ker se kampanje nisi udeležil? Hmmm,
ja, lahko ti je žal. A to lahko
popraviš. Ob naslednji priložnosti, ob naslednji kam32 | september 2012
panji se nam pridruži in tudi
ti naredi nekaj dobrega.
Pokažimo ljudem, da nam
je mar za njih, da se zavedamo svoje vloge v svetu in
da smo v sebi dobri ljudje.
Bodimo boljši in dajmo svoje znanje ljudem.
Se vidimo naslednjič? Seveda se! ■
Klemen Hrovat
Strokovni večer:
Hidroksi kisline
V OKVIRU STROKOVNIH
VEČEROV je 19. 4. 2012 na
fakulteti potekal kozmetološko obarvan strokovni večer na temo hidroksi kislin.
Gostujoči predavatelj dr.
Borut Žgavec, spec. dermatovenerolog, nam je predstavil prednosti in slabosti
uporabe hidroksi kislin pri
različnih kožnih stanjih.
Spoznali smo se z osnovami, potrebnimi za razumevanje delovanja pilingov,
pa tudi s konkretno izvedbo
pilinga v dermatološki ordinaciji.
Lokalno lahko na kožo
delujemo na 3 načine: s
kozmetiko (nega), terapijo
(zdravstveni posegi) ali pa z
aktivno nego (t. i. kozmecev­
tiki, mednje spadajo tudi hidroksi kisline). FDA termina
»kozmecevtik« ne priznava,
gre namreč za neformalen
izraz. Med t. i. kozmecevtike uvrščamo kozmetične
proizvode za anti-age nego,
depigmentacijo,
zaščito
pred soncem, pomiritev in
regeneracijo kože. Kozmecevtik mora biti učinkovit,
v kozmetiki v uporabi v nizkih koncentracijah. Kliničnih
dokazov za učinkovitost nimamo. V kozmetiki se kot
KUS za to vrsto izdelkov najpogosteje uporabljajo salicilna in azelainska kislina ter
retinoidi.
Hidroksi kisline imajo pet
podskupin, obsegajo preko 60 substanc. Nikoli se
ne uporabljajo kot samostojna terapija. Njihovo
vsestransko delovanje so
naključno odkrili pri raziskovanju ihtioz (moteno
ločenje dezmosomov), saj
so se pri lajšanju teh težav
kot najučinkovitejše izkazale ravno hidroksi kisline.
V koncentracijah nad 20 %
jih pogosto uporabljajo dermatologi, v nizkih koncen-
tracijah jih najdemo v kozmecevtikih. Sadne kisline
rahljajo vezi epidermisa, za
dobre rezultate so potrebne večkratne ponovitve. V
dermisu povečajo sintezo
kolagena in hialuronske kisline. Rezultat uporabe sad­
nih kislin je tanjša rožena
plast, čvrst dermis, delujejo
tudi antiinflamatorno, opaz­
na je disperzija pigmenta.
Najučinkovitejše so kisline
z majhnimi molekulami (glikolna, piruvična, mlečna, citronska), te so učinkovite že
v majhnih koncentracijah.
Indikacije: uporaba hidroksi kislin se priporoča pri
aktiničnih keratozah, bradavicah, ihtiozah; v kombinaciji z drugimi KUS tudi
pri obravnavi gub in aken.
Nikoli se hidroksi kisline ne
uporabljajo kot monoterapija, so dobra podporna terapija, saj izboljšajo penetracijo KUS (pri obravnavi aken
se ob uporabi antibiotika ali
retinoidov priporoča glikolna/salicilna kislina). Najpogosteje se uporablja kombinacija dveh kislin – kombinirane formulacije. Glikolna
kislina (njene lastnosti lahko
posplošimo na druge hidroksi kisline) se uporablja v
izdelkih pri obravnavi starane kože, aken, pigmentacij, suhe kože. Stimulira
fibroblaste ter keratinocite.
Njena absorpcija je odvisna
od pH podlage. V kozmetičnih izdelkih se uporablja
v koncentraciji pod 20 %.
Za opaz­ne rezultate je potrebna vsaj šestmesečna
terapija.
Preden izvedemo piling,
kožo vedno očistimo, v primeru zdravstvenih težav
oz. nediagnosticiranih ne­
pravilnosti pilinga ne izvedemo. Pri rozacei se uporaba kislin odsvetuje. Strogo
odsvetovana je uporaba v
nosečnosti, pri dermatitisih, fotosenzibilizaciji. Starejši ljudje hitreje izrazijo
pordelost na koži, najbolj
občutljiva za kemične pilinge je koža na hrbtiščih rok
dogajalo se je | obštudijske dejavnosti
Finale Sportivo
univerzitetne
odbojkarske lige
V ČETRTEK, 19. 4. 2012, je
v športni dvorani Biotehniškega
izobraževalnega
centra potekal finale Kelme
lige v dvoranskem nogometu – futsalu 2011/2012
ter Sportivo univerzitetne
odbojkarske lige 2011/12,
na katerega smo se uvrstile
tudi igralke Fakultete za farmacijo. Po lanskem porazu v
finalu smo tokrat želele zlato. Naše nasprotnice so bile
letos odbojkarice Fakultete
za kemijo in kemijsko tehnologijo.
V prvem nizu si nobena
od ekip ni priigrala občutne prednosti, obe ekipi sta
se izmenjevali v vodstvu za
eno ali dve točki. V zaključku niza se je malce več sreče
nasmehnilo igralkam Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, ki so tudi
dobile prvi niz. V drugem
nizu je bila slika popolnoma
drugačna, farmacevtke smo
si po zaslugi serije odličnih
servisov Katarine Mehle
priigrale vodstvo 10 : 3. Čeprav je prednost kar hitro
kopnela, smo uspele drugi
niz obrniti v svojo korist. V
tretjem nizu so si odločilno
prednost, po zaslugi dobrih
servisov in igre na mreži, že
na začetku priigrale igralke
Fakultete za kemijo in ke-
mijsko tehnologijo. Farmacevtke smo se poskušale
vrniti v igro, vendar nam
žal, kljub odlični podpori s
tribun in napotkom naše
trenerke prof. Nade Bratuž,
ni uspelo. Za podporo se navijačem ponovno zahvaljujemo ter jih vabimo, da nas
naslednje leto podpirajo še
v večjem številu. Upamo, da
nam bo naslednje leto končno uspelo osvojiti zlato.
Medalje in praktična darila
nam je podelil prodekan za
študijsko področje izr. prof.
dr. Aleš Obreza. Razočaranje
po porazu pa ni bilo preveliko, saj smo zaradi obveznosti igralk Fakultete za kemijo
in kemijsko tehnologijo lahko odšle v Beograd ter tam
na mednarodnem turnirju
zastopale svojo fakulteto.
Žreb nam je dodelil težjo
skupino, iz katere se nam žal
ni uspelo uvrstiti v polfinale.
Kljub temu pa smo odvečni čas izkoristile za ogled
Beograda ter za promocijo
Fakultete za farmacijo med
ostalimi študenti, pri čemer
so nam bila v veliko pomoč
promocijska darila, ki nam
jih je priskrbel Drug Dealer. ■
Sara Vidovič
ter dekolteju. Po pilingu je
kožo potrebno hidratirati
ter zaščititi pred soncem
oiroma. se naslednja dva
dni izogibati soncu. Luščenje ter rdečina po pilingu
normalno trajata dva dni, v
primeru krvavitev ali alergij
obiščemo dermatologa). Pri
ukinitvi terapije s hidroksi
kislinami je nujno postopno
odvajanje. Za anti-age nego
se uporablja predvsem gli­
kolna kislina, enako za luskavico (vendar v manjših koncentracijah). Za prhljaj je
primerna piruvična kislina
(ker kožo iritira, je ne uporabljamo na občutljivi koži).
Salicilna kislina ima izrazito
površinsko delovanje, zato
so rezultati slabo vidni in se
uporablja za normalno kožo
brez vidnih težav. ■
Špela Račnik
(Ne)strokovni večer na
temo :), :D, ^^, ;), =),
=D, :9, :'D
Če bi prišel na faks v pižami, bi te ljudje
gledali postrani.
Če pa Pižama kličejo te, brž ko odpreš usta,
nasmeješ vse!
V SREDO, 16. maja, je ob
18.00 v P1 vladalo za ta kraj
kaj neobičajno vzdušje. Pogledi so bili motni od solza
smeha, ne od utrujenosti,
roke niso držale pisal, ampak robčke, izraz pa ni bil
napeto resen, marveč prešerno nasmejan.
Seveda, saj se je bila borba
zoper depresijo, gube ter
oksidativni stres! Gostujoči
»predavatelj« dr. pis., mag.
prev., zasl. st. kom. Boštjan
Gorenc Pižama nas je dodobra nasmejal s svojimi
duhovitimi domislicami, kot
so na primer: »Moja mati je
rekla, da z diplomo iz primerjalne književnosti ne
bom dobil dela. Sedaj pa
predavam farmacevtom! …
Imam to smolo, da zmeraj,
ko kdo izgubi kakšen kilogram, ga jaz najdem.« Po
eni uri treninga trebušnih
mišic je svoj nastop zabelil
še z odlično imitacijo Alešičevega komentiranja šahovske igre! Pred odhodom
je blagovolil obiskati tudi
študentsko sobico, kjer je
z občudovanjem prisluhnil pripovedovanju o vseh
aktivnostih našega društva
(igralec in pol, ni kaj!) ter z
nami delil svoje znanje o
biološkem paradižniku iz
Prekmurja. Stricu Bedancu
želimo plodovito kariero
in na čimprejšnje ponovno
snidenje! ■
Irenej Jerič
september 2012 | 33
dogajalo se je | obštudijske dejavnosti
Svetovanje bolnikom
Grand mal
V APRILU je potekalo drugo
predtekmovanje na temo
epilepsije. Predaval nam je
asist. mag. Bogdan Lorber,
dr.med., vodja epileptološke dejavnosti, ki je skušal
vsem prisotnim na čim bolj
enostaven in zanimiv način
prikazati ozadje, potek in
zdravljenje epilepsije. Stvari so bile dejansko predstav­
ljene na tak način, da ni bilo
pomembno, ali si imel pred
tem že kakšno predznanje
na izbrano temo ali ne. Poleg izjemno kakovostnega
predavanja smo prejeli izročke in še pisno gradivo,
ki ni bilo tako zelo zahtevno.
Potem ko smo prejeli vse
dane informacije, je sledilo
tisto pravo tekmovanje v Lekarni Vič. V drugem krogu
nas je bilo le pet, ki smo se
potegovali za preboj v polfinale, vendar je bila kljub
temu konkurenca kar precejšnja. Sledilo je žrebanje
zaporednih številk in ko je
bila komisija v zgornjih prostorih lekarne pripravljena,
se je začela bitka. Ker smo
bili ostali tekmovalci v klet­
nih prostorih, nismo ne slišali in ne videli, kaj se je dogajalo zgoraj. Mene osebno
je bilo kar malce strah, saj
sem se tokrat prvič prijavila
in že ob prihodu in izmenjavi zapiskov sem ugotovila,
da sem stvar neverjetno zakomplicirala in to v napačni
smeri.
Ko prideš v lekarno, si tam
namreč v vlogi »pravega«
farmacevta, ki sprejme namišljenega pacienta in njegov recept, vse se odvija
tako kot v pravi lekarni. Do
mene je pristopila mlada
pacientka, kar mi je takoj
malenkost olajšalo delo. Po
predaji recepta in mojem
svetovanju je sledil še »trik«,
ki sem ga tudi pričakovala.
Vsak tekmovalec dobi vprašanje, ki je predstavljeno
kot izziv, nato pa se njegova
sposobnost soočanja s tem
izzivom tudi ocenjuje. V mo34 | september 2012
jem primeru se je vprašanje navezovalo na možnost
uporabe danega zdravila v
času dojenja. Vse, kar me
je »pacientka« vprašala in
kar sem jaz svetovala, je
bilo podano na predavanju,
zapisano v gradivu ali pa
sem to našla pri pregledu
zdravil, tako da s tem potem res nisem imela težav.
Bila sem izredno vesela, da
sem se dobro znašla v dani
situaciji. Kljub temu pa sem
začela podrobneje razmišljati o vsem, kar sem storila, se pogovorila z ostalimi
tekmovalci in ugotovila, kaj
vse sem naredila narobe
oziroma kaj vse bi se dalo
izboljšati. Vendar se mi je
kljub vsemu na koncu uspelo uvrstiti v polfinale.
Na splošno je bila celotna
izkušnja izredno pozitivna, tako da se nameravam
v naslednjem šolskem letu
zopet prijaviti, sodelovati
in tekmovati. Na tem mestu
bi k prijavi in sodelovanju
spodbudila tudi vse ostale,
ne glede na letnik ali smer,
ker so tematike razumljive,
zanimive in ker je samo tekmovanje zelo poučno. Privlačne nagrade pa so samo
še dodatna motivacija za tiste, ki mogoče še niste čisto
prepričani. ■
Tamara Knific
Svetovanje odlično, a
je bolnik žal podlegel
zaradi napačnega
svetovanja
HJA, tudi takšni spodrsljaji
se dogajajo, tudi najboljšim,
tistim, ki so se letos pomerili v FINALU SVETOVANJA
BOLNIKOM. V torek, 8.
maja, je potekalo izobraževanje na temo glavkoma, ki
je bilo nadvse zanimivo. Vsi
prisotni smo se strinjali, da
je bilo predavanje odlično,
še bolj pa nam je bila všeč
pogostitev, ki je sledila predavanju. Tako da je vsem,
ki ste zamudili ta prijeten
strokovni večer, lahko žal,
Piknik na Livadi
Farmapiknik
SE SREČAJO FARMACEVTI,
kozmetologi in laboratorijski biomedicinci. To ni vic,
temveč farmapiknik! Prvi
projekt našega novega IO-ja
je imel vse, kar ti srce poželi: lepo vreme – kot nalašč
za športne aktivnosti, obilo
dobre jedače in pijače, glasbo in žur, za piko na i pa še
izbrano družbo. Tokrat smo
se zbrali na idilični Livadi
ob Ljubljanici, le lučaj stran
od Dolenjske ceste. Košarkarsko igrišče je bilo ves
čas polno vnetih igralcev,
na travi zraven pa so badminton loparji rezali zrak ter
pošiljali pernate žogice zdaj
sem, zdaj tja. Mnogo pogledov je švigalo k privezanim
kanujem in vsi smo si bili
enotni, da bi bilo veslanje
nepozabna izkušnja. Morda
drugo leto? Z žara so neprenehoma prihajale slastne
jedi, prijetno hladna pijača
je v hladilniku čakala, da
pride na vrsto. Ko je padel
večer in so bili želodci polni,
so ljudi zasrbele pete in ni
bilo dolgo, da so se začele
plesati farmacevtske koreografije. Zabava in druženje
sta se nadaljevala, dokler
se nista končala, nato smo
šli domov in zaspali, zjutraj
pa pridni farmacevti vstali. Do naslednjega farma
dogodka … ■
Irenej Jerič
dogajalo se je | obštudijske dejavnosti
kajti bilo je prijetno za telo
in duha.
V četrtek je sledil klasični
obračun finalistov letošnjega tekmovanja. Pomerili
smo se v svetovanju težkemu »bolniku«. Preživeli smo
še en zelo prijeten večer
v družbi kolegov, se naučili marsikaj zanimivega,
hkrati pa videli, kaj pomeni biti ponosen farmacevt.
Upam, da mi ostali finalisti
ne zamerijo, če vam izdam
skrivnostni recept, kaj narediti, da boste v naslednjem
finalu tudi vi. Stvar je precej
preprosta, le prijaviti se moraš na predtekmovanje in
se imeti fino. Z malo sreče
si lahko tudi ti naslednje leto
veliki finalist in se poteguješ
za eno izmed zelo mikavnih
nagrad, ki čakajo na najboljše.
Čestitke vsem trem prvouvrščenim, čestitke vsem
finalistom in tudi vsem tekmovalcem, ki se jim žal ni
uspelo uvrstiti v finale. Zahvala gre organizatorki projekta, vsem sodelujočim v
komisijah ter vsem ljudem,
ki so se trudili biti »bolni«
in se potrudili biti nadležni
bolniki.
Za nami je torej še en super dogodek in upam, da se
v naslednjem letu vidimo v
še večjem številu. ■
Klemen Hrovat
Farmacevtski tabor na
Medvedjem Brdu
TAKO KOT ŽE PETNAJST
POLETIJ DO ZDAJ, se je tudi
v letošnjem juliju na idiličnem slovenskem podeželju
odvijal mednarodni farmacevtski poletni tabor. Na petek, 13., smo se farmacevti,
laboratorijski biomedicinci
in kozmetologi iz Slovenije,
Srbije in Finske odpravili
proti Medvedjemu Brdu in
pričel se je nepozaben te-
Summer party
Hazard party v zaščitnih oblačilih
Kot rudarji v Idriji
den.
Strokovni program tabora
je bil namenjen spoznavanju stimulansov. Tako smo
se na predavanjih poučili
o uporabi legalnih stimulansov, učinkih stimulansov
na centralni živčni sistem,
akutnih in kroničnih učinkih
alkohola in podobno, izved­
li pa smo tudi poizkus o
učinkih kofeina. O uporabi
stimulansov smo pripravili
tudi javno kampanjo na Vrhniki in v Logatcu. Pod mentorstvom prof. Krefta smo
seveda tudi letos pripravili
tradicionalno grenčico, za
katero smo sestavine nabrali sami na pobočjih Medvedjega Brda.
Strokovnemu delu tabora
je sledil družabni program
za sprostitev in uživanje počitnic. Za eno dopoldne smo
se prelevili v rudarje idrijskega rudnika, nato pa dan
nadaljevali na kopališču v
Ajdovščini. Na taboru prav
tako ni manjkalo športnih
iger, udeleženci pa so se
pomerili tudi v farmaolimpijskih igrah. Priredili smo
družabne delavnice, kjer
smo izdelovali piñade in
hula nakit za summer party.
Udeleženci smo se izkazali
za prave vodne navdušence, zato smo eno popoldne
preživeli še v oziroma ob
zelooo mrzli Idrijski Beli.
Ker pa smo farmacevti ljudje, katerih načelo je
study hard, party harder, smo
seveda poskrbeli tudi za
težji del. Vsak večer smo
pričakali jutro na tematskih
žurih, kot so bili gala ples
v maskah, žur na Olimpu
in summer party. V sklopu
mednarodnega večera se
nam je pridružilo še folklorno društvo in nam prikazalo
tradicionalne slovenske plese in plesne igre. Ker se študenti farmacije zavedamo
nevarnosti okužb, smo se za
hazard party oblekli v prava
zaščitna oblačila in spremenili mirno Medvedje Brdo v
nekaj povsem drugega.
Ja, super smo se imeli in
»po-taborna depresija« je
še vedno zasidrana nekje
v našem srcu. Nihče več
ne spi na blazinah namesto v postelji, nihče ne budi
z megafonom, nihče več
ne odkriva novih modric,
ne pleza na streho, ne lovi
pava, se pogovarja o solati,
ne išče cevi ali zajemalke,
preczgindola je že zdavnaj
zmanjkalo … Se vidimo naslednje leto! ■
Nina Franko
september 2012 | 35
dogajalo se je | obštudijske dejavnosti
organizirano zabavo, po navadi nekje znotraj hotelskega kompleksa, v katerem
smo bivali. Enkrat smo imeli
žur na plaži, drugič na bazenu, spoznali smo egipčanski
tradicionalni ples v dolgih
galabejah in ker smo hoteli
kar najbolje spoznati kulturo dežele, smo z veseljem
sprejeli povabilo na šišo v
lokalnem barčku.
Egipčanska delegacija se
je zelo potrudila z organizacijo ekskurzije v puščavo.
Z džipi smo se odpeljali 50
kilometrov v notranjost in
prišli do prave skalnate puščave. Izlet je bil posebno
doživetje, še posebej za vse,
Na obali Rdečega morja
ki smo bili prvič v puščavi in
prvič videli fatamorgano ali
jahali kamele.
Na koncu lahko rečem, da
je kongres popolnoma dosegel svoj namen. Spoznali
smo ogromno intelektualnih študentov in diplomantov, si razširili krog prijateljstev, delili informacije o poklicu farmacevta po svetu,
se imeli zelo lepo in domov
odšli polni entuziazma in
spominov, ki jih bomo še
dolgo obujali. Se vidimo
naslednje leto na Nizozemskem! ■
Maja Benčina
58. svetovni IPSF
kongres v Egiptu
58. SVETOVNI IPSF KONGRES se je letos odvijal na
prav posebnem koncu sveta. V Egiptu, natančneje v
Hurgadi. In prepričana sem,
da je marsikomu prav to
dejstvo olajšalo odločitev
o prisostvovanju. Tako se
je ob obali Rdečega morja
zbralo več kot 500 študentov farmacije z vsega sveta,
med katerimi nas je bilo kar
23 iz Slovenije.
Program na kongresu je bil
zelo raznolik. Prvi dan, kot
običajno, velika otvoritvena
slovesnost in spoznavni večer, drugi dan pa smo začeli
zares. Čez dan so potekale
delavnice na različne teme
in nam dale možnost, da
smo razmišljali o vlogi farmacevta v zdravstvenem
sistemu, o možnostih dodatnega izobraževanja, o
trenutnem stanju ter o prihodnosti.
Študentje smo bili z veseljem prisotni, saj so bile
delavnice zelo poučne in
hkrati aktivne. Po uvodnem
predavanju smo se razdelili v skupine, razglabljali o
tematiki ter na koncu poročali o naših idejah. Nismo se
mogli udeležiti vseh delav36 | september 2012
nic, saj so potekale vzpored­
no, smo pa imeli tako več
izbire. Najbolj obiskane so
bile različne kampanje o
ponarejenih zdravilih, ki se
množično širijo po vsem
svetu, o tuberkulozi, tobaku, zanimiva pa so bila tudi
predavanja o komunikaciji
farmacevta na delovnem
mestu in možnostih, ki jih
študentom ponuja IPSF.
Čez vikend se je odvijal
izobraževalni simpozij, na
katerega so bili povabljeni
svetovno znani profesorji.
Predavanja so posegala na
različna področja, profesorica iz Aleksandrije, Amira
M. Senbel, je govorila o raziskovanju v farmaciji, kako se
ga lotiti in kako izpeljati raziskovalno delo. Profesor Shaker A. Mousa je imel izredno
zanimivo predavanje o vlogi
nanotehnologije pri različnih boleznih, dotaknil pa se
je tudi farmakogenomike,
biotehnologije ter farmakologije. Tudi ostali profesorji
so se izjemno dobro pripravili, tako da smo študentje
od predavanj veliko odnesli.
Seveda pa na kongresu ni
manjkal družabni del programa. Vsak večer smo imeli
Zabave v hotelskih sobah
Pojedina
dogajalo se je | obštudijske dejavnosti
Delegacija
Vara nu dorm!
(Poletje ne spi!)
TAKO KOT SE ZAČNE VSAKA PRAVA POT, se je začela
tudi naša. Na glavni postaji v
Ljubljani, kjer nas je pobral
preveč romunski šofer, nas
naložil v svoj kombi in namerno spregledal, da je v
kombiju en sedež premalo
oziroma da je nas preveč.
»Bomo že nekako,« so bile
njegove zadnje besede v
slovenščini, pot pa je minila v duhu hardcore metala,
preglasnega, da bi sploh še
kaj slišala. Z izjemo besed,
s katerimi je našega angleško-poljskega sopotnika napotil peš preko madžarskoromunske meje.
Prispeli smo hitro in se v
hotelski avli srečali z večino EPSA prijateljev, ki smo
jih spoznali že na preteklih
dogodkih. Obetal se je fantastičen teden! Nastanjeni
smo bili v centru mesta Brasov, ki je še najbolj spominjal na staro mestno jedro
Ljubljane.
Strokovni del je slonel
predvsem na treningih
mehkih veščin. Na voljo je
bila široka paleta in izbirali
smo lahko med različnimi
treningi, ki so se izvajali istočasno. Večinski izvajalci
so bili EPSA trenerji, ki so
nas tokrat vodili skozi različne teme: optimizem, kritično mišljenje, mreženje,
svetovanje bolnikom, skupinska dinamika, predstavitvene spretnosti ter dajanje
Brasov
in sprejemanje povratnih informacij. Na dveh treningih
o komunikaciji pa smo imeli
priložnost sodelovati tudi
s profesionalnimi trenerji
podjetja Huston, ki so svoje teme razdelili na splošno
komunikacijo ter komunikacijo v medicini.
Poleg treningov je strokovni program vključeval
tudi predstavitev podjetja
GSK in njegovih programov
za diplomante ter ogled
proizvodnje.
Nestrokovni program ni
zaostajal za strokovnim.
Ogledali smo si gradova
Bran in Peles. V prvem nas
je sprejel vodič, za katerega smo se vsi strinjali, da ne
pozna popolnoma razlike
med turističnim vodenjem
in stand-up komedijo. Tako
mu je uspelo, da so vse
morbidne zgodbe o Drakuli
zvenele zabavno in da smo
grad zapustili z nasmeški na
obrazih.
V programu je bil tudi
obisk adrenalinskega parka, kjer smo lahko preverili
uspešnost preteklih treningov premagovanja meja,
kritičnega razmišljanja in
optimizma. Na koncu smo
bili vsi zmagovalci!
Večerni program se je nekako navezoval na dnevne
aktivnosti. Spoznavni večer
s predstavitvijo organizatorjev, blood party, na katerem
smo postali vampirji za eno
noč (in ne za neskončno živ­
ljenje) ter mednarodni ve-
International night
čer, na katerem so nas naši
gostitelji presenetili tudi s
folklornim programom, so
le nekateri izmed dogodkov, ki nas niso pustili ravnodušnih.
Med udeleženci so se
spletle nove vezi in komaj
čakamo, da se spet srečamo na enem izmed nasled­
njih dogodkov.
Vara nu dorm! ■
Sara Zavec
september 2012 | 37
ffarmaskop | farmacevtski horoskop in sudoku
FFARMASKOP
Alojz Finžgar starejši
P
oletje! Čas sonca in morja, sladoleda, limonade, sončarice,
komarjev, metinih listov, vročine, znoja, hujšanja, trpljenja, izpitov in
učenja. Vrstni red naštetega je drugačen od osebe do osebe, pa vendar so
v samem bistvu elementi poletja pri
vseh študentih enaki. Črno-beli sivino
tvoreči konstrukti življenja so se tekom
spremembe letnih časov prelevili v
črnobarvne odtenke. Akoravno barva
vašega počutja sega v področja rumene, niste sposobni prezreti črnine, ki
se potika v ozadju spektra, prešibka
da bi signifikantno vplivala na pogled
veselja, a dovolj očitna, da pokvari občutek brezskrbnosti.
»Boli te, sej smo na morju.« Morda,
morda, pa vendar – če se nisi učil, se
je tvoja bol hitro spremenila v glavobol, kot si ugotovil sam, ko bereš te
besede. Moli, kot da o usodi tvojega
življenja odloča Alojz Finžgar st. Ukrepaj, kot da sam odločaš o svoji usodi.
Modre besede modrega moža v vijoličnem puloverju.
Zemeljska znamenja: kozorog,
bik, devica
Saturn vam narekuje tempo življenja.
Odgovornost, metodičnost, trdo delo:
lastnosti, s katerimi se ponašate, ki
vas definirajo, ki vas postavljajo nad
ostale, ki vas omejujejo. Vsako jutro
SUDOKU
namreč porabite vsaj dve minuti za
obuvanje čevljev. Najprej si jih postavite pred stopala. Z mikroskopsko
natančnostjo jih skrtačite, poravnate
vezalke, da ne pride do nepotrebnega prekrivanja in iregularnih vzorcev
vrvic brez pravega algoritma, nakar
jih nataknete na stopala. Prva pride
na vrsto desna noga, nato leva noga,
nakar se ponovno lotite vezalk, iz katerih naredite dvojni vozel. Po končanem obredu se zadovoljno pogledate
v ogledalo, občudujoč svojo stvaritev.
Kaj točno počnete s svojim življenjem?!
Bolezen tega obdobja: hemoroidi.
Vodna znamenja: rak,
škorpijon, ribi
Hitro Google iskanje o vas, misterioznih vodnih znamenjih, katerih razumevanje je prezahtevno za moje
transcendentalne veščine, je prineslo
naslednji rezultat: »They are able to ac­
complish anything they put their mind to
and they won't give up. They are perfectly
suited to being on their own,« kar nas
pripelje do zanimive logične zagonetke – če si samski oziroma samska in si
prizadevaš dobiti partnerja, mar ni to
kontraproduktivno početje?
Na kratko: vesolje vas je obsodilo na
samski stan. Škorpijoni boste izvajali
bolj malo pikanja za časa vašega živ­
ljenja.
Bolezen tega obdobja: varice.
8
5
2
4
7
3
9
9 1 2
Težak
8
9
3
2
3
1 2 6
8
3
7
38 | september 2012
1
6
5
Kot že mnogokrat doslej, boste tudi v
tem obdobju zažareli v lastnem znamenju. V ospredje bo stopila vaša
tekmovalnost. Jesen vam bo pisana
na kožo, saj boste ponovno prestopili
prag naše male fakultete. Medsebojno
akademsko spotikanje s sošolci, občutek brezmejnega zadovoljstva ob
slabših rezultatih kolegov, čista zloba.
Primerjali se boste z vsemi, tudi prijatelji in bližnjimi, saj boste čutili močno
slo po vzpostavitvi (lažne) intelektualne superiornosti.
Na internetu bi vas zaznamovali s
Scumbag Steve memetom.
Bolezen tega obdobja: ICD-10 F22.0.
Edina stvar, ki vas še veže na faks, so
študentski boni ter indeks. Vaša aroganca bo v all-time-high območju, nekje na enaki ravni kot jo imajo akredi-
7 3 4
8 3 5
Ognjena znamenja: oven, lev,
strelec
Zračna znamenja: dvojčka,
teht­nica, vodnar
Lahek
6
tirani, redni profesorji. Za to je gotovo
kriv Jupiter v Vodnarju. Največji planet,
sinonim za vaš ego, bo v jesenskem
času, času smrti, najmočnejše sile na
svetu, v položaju Plejad. Kaj kmalu vas
bo k pameti spravila vest o najnovejših
zahtevah za napredovanje v višji letnik
v študijskem letu 2013/2014.
Fakultetna, »odrasla«, ne več najstniška romanca bo prav tako na majavih
tleh. Vaša boljša polovica bo namreč
začela pogledovati za študenti manj
resnih smeri. Priporočeno je izogibanje okolice FDV, FOV, FŠP ter PF.
Bolezen tega obdobja: gonoreja.
8
1
Reši
7
2
8
3
4 1
8
5 2
8
7
9
5
3
7
1
4
9 3
4
6 8
2
4
9
2
NAGRADNO
KRIŽANKO in se pote-
guj za eno izmed 5 nagrad:
- 1x subvencija v vrednosti
50 € pri udeležbi na katerem
koli Drug Dealer dogodku,
- 4x Drug Dealer promocijska nagrada
Reši nagradno križanko in
obišči spletno stran Farma
Društva. Na zavihku Spatula
izberi razdelek Nagradna križanka ter vpiši prvo besedo
številčnega gesla križanke, ki
ti bo omogočilo ogled vsebine. S svojimi podatki izpolni
spletni obrazec in sodeluj v
nagradnem žrebanju, ki bo 12.
novembra 2012.
nagradna križanka
Pravila in pogoji za sodelovanje v nagradni igri:
1.Izžrebali bomo pet (5) srečnežev,
od katerih bodo štirje (4) prejeli
Drug Dealer promocijsko nagrado, in enega (1), ki bo prejel
glavno nagrado: 50 € subvencije
pri udeležbi na katerem koli Drug
Dealer dogodku.
2.Vsak lahko v nagradni igri sodeluje le in izključno enkrat.
3.V nagradni igri lahko sodelujejo
le in izključno študentje Fakultete za farmacijo. V kolikor se izka-
že, da nagrajenci niso študentje
Fakultete za farmacijo, se žreb
ponovi.
4.Nagradna igra poteka od izida
Spatule do 11. novembra 2012
(upoštevali bomo vsa pravilna
številčna gesla nagradne križan­
ke, prejeta do 11. novembra
2012, do 23:59). Nagradno žreb­
anje bo potekalo 12. novembra
2012.
5.Nagrajenci bodo objavljeni naj-
kasneje 13. novembra 2012 na
spletni strani Farma društva in o
nagradah obveščeni preko elektronske pošte.
6.Glavni nagrajenec je dolžan uveljaviti glavno nagrado v tekočem
študijskem letu 2012/2013.
7.Nagrajenci, ki prejmejo Drug Dealer promocijske nagrade, morajo le-te prevzeti v roku enega (1)
meseca od objave rezultatov (do
13. decembra 2012).
8.Nagrade niso prenosljive.
september 2012 | 39
ffarmaskop | dogodki študentov
40 | september 2012