1. No category

PO POTI Z RIBNIŠKO DEKLICO
OSNOVNA ŠOLA ANTONA INGOLIČA SPODNJA
POLSKAVA, PODRUŽNICA PRAGERSKO
Avtorji: Člani turističnega krožka
Mentorici: Marjetka Šetar, prof. RP, Breda Gril, prof. RP
Pragersko, januar 2015
ZAHVALA
Za sodelovanje pri projektni nalogi se iskreno zahvaljujemo Turističnemu društvu Breza Pragersko
Gaj, Folklorni skupini Breza Pragersko Gaj, predsednici Turističnega društva, Mileni Furek, Romanu
Herganu iz TAL 2000, Mitju Korenu iz Ribiške sekcije Pragersko in krajanom za predloge o uporabi sive
ilovice v zdravilstvu.
Prav tako se zahvaljujemo za vso podporo ravnateljici naše šole Danici Veber, računalničarju, Leonu
Zajcu, učitelju Davidu Vodušku, hišniku Slavku Keršiču za pomoč pri pripravi turistične tržnice,
anglistki Barbari Jurista za prevod povzetka, tajnici šole Sonji Majal in računovodkinjama Majdi
Turner in Tadeji Goričan.
Hvala tudi vsem mentorjem in ostalim, ki so in bodo kakor koli sodelovali pri našem delu.
Sodelujoči učenci:
Katarina Auer,
Alen Granda,
Luka Godec,
Lina Jenšac,
Dominik Kreslin,
Gašper Peršuh,
Zoja Malec,
Jakob Mlakar,
Matic Peršuh.
Mentorici: Marjetka Šetar, prof. RP, in Breda Gril, prof. RP
I
POVZETEK
Naslov naloge: Po poti z Ribniško deklico
Avtorji:
Katarina Auer, 9.c
Lina Jenšac, 7.c
Zoja Malec, 6.c
Alen Granda, 9.c
Dominik Kreslin, 7.c
Jakob Mlakar, 6.c
Luka Godec, 9.c
Gašper Peršuh, 7.c
Matic Peršuh, 6.c
Mentorici: Marjetka Šetar, prof. RP, in Breda Gril, prof. RP
Šola: Osnovna šola Antona Ingoliča Spodnja Polskava, podružnica Pragersko
Spletni naslov: http://www.os-antona-ingolica.si/prag/default.aspx
Elektronska pošta: [email protected]
Poleti, ko pripeka vročina in se ne moreš nikakor ohladiti, ti senco vedno ponudijo drevesa okoli naših
ribnikov na Pragerskem. Že sam pogled na vodo deluje osvežujoče, predvsem pa pomirjujoče. Mladi
se ob ribnikih družimo, pogovarjamo, igramo … Ribiči ribarijo.
Pozimi se ljudje sprehajajo okoli ribnika. Na drevesa napeljemo lučke in na ribnik postavimo jaslice.
Prve jaslice na vodi v Sloveniji.
Ko opazuješ ribnik, deluje magično. Deluje, kot da bi v njem živelo pravljično bitje.
Ljudje pravijo, da če ribnik opazuješ dovolj dolgo, morda opaziš Ribniško deklico. Nekateri se hvalijo,
da so jo že videli. Nekateri jo iščejo …
Pragersko pa je kraj, ki je tesno povezan z železnico in se je zaradi nje tudi razvijal. V povezavi s tem
imamo kar nekaj znamenitosti, ki si jih je vredno ogledati.
Ribniška deklica je navdih naše letošnje zgodbe. Učenci OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava,
podružnica Pragersko, želimo z letošnjo raziskovalno projektno nalogo predstaviti naš kraj in naše
znamenitosti. Predvsem pa želimo povedati zgodbo naše Ribniške deklice in z njo seznaniti najprej
učence naše šole, nato pa še ostale učence. Ponuditi želimo športno-naravoslovni dan, saj imamo za
to čudovite pogoje. Ob zgodbi Ribniške deklice bodo učenci preživeli zanimiv dopoldan, v katerem
bodo spoznali zgodovino železnice, življenje v ribniku in ob njem ter se sprostili ob športnih
aktivnostih, ki jih nudi prostor ob ribniku.
Verjamemo, da boste kdaj obiskali naš kraj tudi odrasli. Nikar se ne pozabite ustaviti ob ribniku, se
zamisliti ob kipu Ribniške deklice ter se spomniti njene zgodbe.
Nalogo je mogoče dobiti v knjižnicah na OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava, Zg. Polskava in Pragersko
ter v krajevni knjižnici. Dostop do naloge je tudi na spletni strani šole. Izvod imajo tudi avtorji in
mentorji.
Ključne besede: športno naravoslovni dan, Ribniška deklica, življenje v in ob ribniku.
II
ABSTRACT
Title: The Pond Girl
Authors:
Katarina Auer, 9.c
Lina Jenšac, 7.c
Zoja Malec, 6.c
Alen Granda, 9.c
Dominik Kreslin, 7.c
Jakob Mlakar, 6.c
Luka Godec, 9.c
Gašper Peršuh, 7.c
Matic Peršuh, 6.c
Mentors: Marjetka Šetar, primary school teacher and Breda Gril, primary school teacher
School: Primary school Antona Ingoliča Spodnja Polskava, branch school Pragersko
Web address: http://www.os-antona-ingolica.si/prag/default.aspx
E-mail: [email protected]
When the sun beats down in summer and you cannot cool down, there is always a tree shade around
our ponds. A view on the water is refreshing and mainly restful. The youth hang out by the ponds,
they chat and play, and fishermen fish.
In the winter people take a walk around the pond. They put lights on trees and set up the Christmas
crib, the first Christmas crib on the water in Slovenia.
When you observe the pond, it is magical. It seems as a fairy-tale creature would live in. People say if
you observe the pond long enough, you might see a pond girl. Some brag they have already seen her
and some are still looking for her…
Pragersko is a place which is tightly connected with a railway. It actually developed because of the
railway. There are many local sights, worth of seeing, which are connected to it.
The pond girl is an inspiration of this year's story. The students of primary school Antona Ingoliča
Spodnja Polskava, branch school Pragersko, want to introduce you our place and sights with this
year's research paper. Mostly we want to tell our story of the pond girl and introduce it to the
students of our school and other students. We want to offer a sport natural-science day because we
have wonderful conditions for it. With the story The Pond Girl the students can have an interesting
morning, where they can discover the history of the railway, life in the pond and around it and relax
with sport activities that a place around it offers.
We believe that also the adults will someday visit our place. Do not forget to stop by the pond,
ponder by the statue of the pond girl and remember her story.
III
KAZALO
1.
UVOD ............................................................................................................................................... 1
2.
TEORETIČNI DEL NALOGE .............................................................................................................. 2
2.1.
PREDSTAVITEV PRAGERSKEGA ................................................................................................ 2
2.2.
KAKO SO NASTAJALI GLINOKOPI ............................................................................................. 2
2.3.
ŽIVLJENJE OB RIBNIKIH IN V NJIH ............................................................................................ 3
2.4.
SIVA ILOVICA............................................................................................................................ 3
2.4.1 NAVODILA ZA ZDRAVLJENJU BOLEČIN Z ILOVICO PO RECEPTU KRAJANOV ter iz knjige patra
Simona Ašiča: Naravno zdravljenje ................................................................................................. 4
3.
RAZISKOVALNI DEL NALOGE ............................................................................................................ 5
3.1.
PREDSTAVITEV IZBRANE TEME ................................................................................................ 5
3.2.
METODOLOGIJA DELA ............................................................................................................. 5
3.3.
ANKETA .................................................................................................................................... 6
ANALIZA ANKETNIH VPRAŠALNIKOV ............................................................................................... 6
Ali poznaš legendo o pragerski Ribniški deklici? ..................................................................................... 7
Ali si že videl/a to deklico? ...................................................................................................................... 7
3.4.
4.
UGOTOVITVE ........................................................................................................................... 8
OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA ..................................................................................... 9
4.1.
LEGENDA O PRAGERSKI RIBNIŠKI DEKLICI ............................................................................... 9
4.2.
RAZČLENITEV IDEJE IN OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA ...................................... 10
4.3.
TERMIN IN CILJNA SKUPINA UDELEŽENCEV .......................................................................... 14
4.4.
PROGRAM.............................................................................................................................. 15
4.4.1. POT PO PROGRAMU ............................................................................................................ 16
4.5.
KONTAKT IN REZERVACIJA..................................................................................................... 17
4.6.
CENA ...................................................................................................................................... 17
5.
TRŽENJE IN PROMOCIJA ................................................................................................................ 17
6.
FINANČNI NAČRT TURISTIČNEGA PROIZVODA .............................................................................. 18
6.1.
STROŠKI MATERIALA ............................................................................................................. 18
6.2.
STROŠKI PREHRANE ............................................................................................................... 18
6.3.
STROŠKI PREVOZA ................................................................................................................. 19
6.4.
STROŠKI NA UČENCA SKUPAJ ................................................................................................ 19
7.
ZAKLJUČEK ..................................................................................................................................... 20
8.
PREDSTAVITEV NA TURISTIČNI TRŽNICI ........................................................................................ 20
9.
VIRI IN LITERATURA ....................................................................................................................... 20
IV
10.
PRILOGE ..................................................................................................................................... 21
10.1.
FILM ................................................................................................................................... 21
10.2.
ANKETA .............................................................................................................................. 21
10.3.
10.3 SCENARIJ ZA FILM ..................................................................................................... 22
10.4.
VABILO IN PROGRAM ........................................................................................................ 25
KAZALO SLIK
Slika 1: Lega Pragerskega (Vir: Splet.) ..................................................................................................... 2
Slika 2: Letalska fotografija glinokopov (Vir: Marjetka Šetar.) ................................................................ 3
Slika 3: Siva ilovica (Vir: Splet.) ................................................................................................................ 4
Slika 4: Vedenje o nastanku ribnikov ...................................................................................................... 6
Slika 5: Poznavanje legende .................................................................................................................... 7
Slika 6: Videnje Pragerske Ribniške deklice ............................................................................................. 7
Slika 7: Parna lokomotiva - Katica (Vir: Marjetka Šetar.) ...................................................................... 11
Slika 8: Marzilija (Foto: Turistični podmladek.) ..................................................................................... 11
Slika 9: Lokvanji z labodom (Foto: Turistični podmladek.) .................................................................... 11
Slika 10: Plavajoči Dristavec (Vir: splet.) ................................................................................................ 11
Slika 11: Čopasti ponirek (Vir: Splet.) .................................................................................................... 11
Slika 12: Mala bobnarica (Vir: Splet.) .................................................................................................... 11
Slika 13: Krap iz ribnika (Vir: Mitja Koren.) ............................................................................................ 12
Slika 14: Ribolov (Vir: Mitja Koren.)....................................................................................................... 12
Slika 15: Otoček na ribniku (Vir: Roman Hergan.) ................................................................................ 13
Slika 16: Talne gredi za razgibavanje (Vir: Roman Hergan.) .................................................................. 13
Slika 17: Stebrički za vijuganje (Vir: Roman Hergan.) ............................................................................ 14
V
1. UVOD
Smo učenci od šestega do devetega razreda in obiskujemo OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava,
podružnica Pragersko.
Letos smo se ponovno odločili, da sodelujemo s projektno nalogo na natečaju, ki ga razpisuje
Turistična zveza Slovenije pod naslovom Zgodbe turizma. V pripravo projektne naloge smo se vključili
učenci turističnega krožka ter mladi raziskovalci naše šole.
Letošnja tema je predstavljala za nas še poseben izziv, saj smo želeli poiskati zgodbe in legende,
povezane z našim krajem.
Žal zgodbe nismo našli, zato smo se odločili, da jo bomo sami napisali, oblikovali tržni proizvod in
ideje za trženje tega proizvoda ter z njim seznanili Turistično društvo Breza Pragersko Gaj, Ribiško
sekcijo, vodstvo šole ter učence naše šole in sosednjih šol.
Živimo na območju, ki je še posebej bogato z vodami. Imamo ribnike, podtalnico, potok ter umetno
jezero, kar daje veliko možnosti za najrazličnejše aktivnosti. Pragersko je zelo zanimiv kraj tudi zaradi
pomembnega železniškega križišča.
Zaradi vseh teh danosti želimo na zanimiv način približati naš kraj otrokom in odraslim ter omogočiti
predvsem učencem, da ga bolje spoznajo.
1
2. TEORETIČNI DEL NALOGE
2.1. PREDSTAVITEV PRAGERSKEGA
Pragersko leži v SV delu Slovenije, na robu Dravskega polja in ob vznožju Pohorja, na nadmorski višini
251 m. Njegovi začetki segajo že v čas rimskega obdobja, saj je v neposredni bližini kraja tekla rimska
cesta. Vendar je podatkov o naselju iz takratnega časa premalo, da bi lahko govorili o tem.
SLIKA 1: LEGA PRAGERSKEGA (VIR: SPLET.)
Prvi zametki kraja se začno kazati v 16. stoletju, ko je Ivan Aigl zgradil dvorec v neposredni bližini
današnjega Pragerskega. Eden od kasnejših lastnikov je bil tudi Krištof Prager, ki je v gradu živel od
1581–1594, in po njem je naš kraj dobil tudi ime. Takrat so okoli gradu zgradili nekaj hiš in to so bili
prvi zametki kraja.
Kraj je začel rasti in dobivati svojo podobo šele z izgradnjo železnice Dunaj – Trst. Leta 1846 je skozi
Pragersko pripeljal prvi vlak in od takrat je življenje v kraju in njegov razvoj zelo povezan z železnico.
Sem so se namreč priseljevali ljudje iz različnih delov Slovenije, ki so bili zaposleni na železnici, in so si
tu ustvarili svoj dom.
2.2. KAKO SO NASTAJALI GLINOKOPI
Leta 1900 se je na Pragerskem ustavil F. I. Steinklauber in tukaj našel bogato nahajališče kvalitetne
gline. To ga je spodbudilo, da je začel z izgradnjo opekarne.
Opekarna je glino najprej kopala v svoji bližini, ko pa je glina pošla, so jo poiskali drugje, a še vedno v
neposredni bližini tovarne, predvsem zaradi cenejšega prevoza do predelave. Ko so opustili kopanje v
glinokopu, ga je zaradi bogate podtalnice kmalu zalila voda.
2
Tako je nastalo v našem kraju kar osem glinokopov, kamor so kasneje ribiči naselili ribe in zato so jih
krajani preimenovali v ribnike.
SLIKA 2: LETALSKA FOTOGRAFIJA GLINOKOPOV (VIR: MARJETKA ŠETAR.)
2.3. ŽIVLJENJE OB RIBNIKIH IN V NJIH
Na obrežju naših ribnikov se je najprej razvila vegetacija, nato pa so se tu naselile prve živali.
Nekatere rastline in živali so prava zanimivost in atrakcija teh ribnikov.
Ko omenjamo rastline, ne moremo mimo različnih dristavcev, rmancev, ob vodi pa mimo trstike in
različnih dreves. Prava posebnost je izredno redka štiriperesna marzilija, ki so jo k nam verjetno
prinesle ptice.
Med živalmi tod domujejo različne race, čopasti ponirek, mala bobnarica, prava atrakcija pa sta
laboda, ki nas vsako leto presenetita z novo družino.
V teh ribnikih je tudi veliko rib, največ somičev, somov in krapov pa tudi ščuk.
Eden od ribnikov je namenjen tekmovalnemu ribištvu, kjer vsak teden potekajo ribiška tekmovanja,
drugi, ob katerem je speljana učna pot, pa je namenjen športnemu ribolovu, kjer velja načelo »ulovi –
izpusti«, kar pomeni, da ulovljene ribe vrnejo ribiči nazaj v vodo.
2.4. SIVA ILOVICA
Že lastnik opekarne Steinklauber je ugotovil, da je glina tod izredno kvalitetna za izdelavo opeke.
Zasledili pa smo tudi podatek, da ima siva ilovica zdravilno moč.
V okolici ribnikov so bogata nahajališča sive ilovice, ki se je pokazala za zelo učinkovito pri zdravljenju
oz. lajšanju revmatskih bolečin v sklepih. Nekateri krajani ter ljudje iz SV Slovenije to že sedaj
uporabljajo, saj prihajajo na Pragersko po sivo ilovico. Za lajšanje bolečin učinkujejo topli obkladki, ki
jih nekaj dni polagamo na boleče mesto.
3
SLIKA 3: SIVA ILOVICA (VIR: SPLET.)
2.4.1 NAVODILA ZA ZDRAVLJENJE BOLEČIN Z ILOVICO PO RECEPTU KRAJANOV
ter iz knjige patra Simona Ašiča: Naravno zdravljenje
Zdravilne moči gline bi moral poznati vsak. Priporočal jo je tudi naš znani zdravilec in zeliščar pater
Simon Ašič. O njej je zapisal (Ašič 1987): "Glina je že od nekdaj poznan izvrsten domač pripomočke, ki
potegne iz telesa strupene in druge bolezenske snovi ter lajša težave pri številnih boleznih. Topli
glineni obkladki pomagajo tam, kjer sicer toplota dobro dene. Hladne glinene obkladke ali hladen
obkladek z glineno vodo uporabimo tam, kjer daje boljše rezultate nižja temperatura. "Glina je že
dolgo znan pripomoček, ki potegne iz telesa strupene in bolezenske snovi. Topli obkladki zdravijo
revmatizem in različne težave s prebavili. Hladni glineni obkladki pomagajo pri oteklinah, migrenskih
glavobolih, pri oteklih nogah, krčnih žilah in nekaterih boleznih srca."
Priprava gline: Običajno se pripravlja v kombinaciji z jabolčnim kisom, in sicer kot premaz
neposredno na kožo ali pa kot glinen obkladek s pomočjo krpe. Namesto jabolčnega kisa lahko
uporabimo poparek arnike, preslice, srčne moči ali trpotca.
V posodo, ki ne sme biti bakrena, aluminijasta ali plastična, ampak steklena ali lesena, damo toliko
gline, kot je potrebujemo. Pripravimo si mešanico iz 2 dl jabolčnega kisa in 1 dl vode ter jo zlijemo v
posodo. Vse skupaj pustimo stati eno uro, da se voda vpije. Če potrebujemo vroč obkladek, potem
tako pripravljeno glino postavimo v parno kopel, da se segreje. Ko je glina topla, jo z leseno žlico
nanesemo na obolelo mesto. Topel obkladek pustimo do 4 ure, hladnega pa 1–2 uri. Obkladek
pokrijemo s toplo volneno tkanino, ki jo prevežemo z ruto ali povojem. Po uporabi glino zavržemo, saj
je izgubila svojo moč in vsrkala strupnine. Ovoje operemo in jih lahko ponovno uporabimo. Celotna
terapija traja od 8–10 dni, pater Simon Ašič pa pri dolgotrajnih obolenjih priporoča večkratne terapije
z nekaj dnevnimi premori (povzeto iz: Zdrav planet – blog o zdravem, dobrem in lepem ...).
... IN NASVET NAŠE KRAJANKE
Pest pragerske sive ilovice kuhaj 10 minut, nato dodaj nekaj pesti senenega drobirja. Premešaj ter
napravi obkladek. Vse skupaj položi na boleče mesto ter ponavljaj nekaj dni.
4
3. RAZISKOVALNI DEL NALOGE
3.1. PREDSTAVITEV IZBRANE TEME
Učenci, zbrani v turističnem krožku, smo najprej izdelali načrt, kako se bomo lotili raziskovanja. S
pomočjo možganske nevihte smo izbrali temo letošnje naloge. Razmislili smo, kaj imamo na
Pragerskem posebnega, ali morda obstaja v povezavi z našim krajem že kakšna zgodba – legenda, s
katero bi lahko tržili in promovirali naš kraj. Spomnili smo se lesene skulpture »Ribniške deklice«, ki
stoji ob ribniku ob vstopu v naselje Gaj. Odločili smo se, da bomo raziskali poznavanje te deklice
oziroma legendo, povezano z njo in našim ribnikom.
3.2. METODOLOGIJA DELA
a) Pri izdelavi naloge smo uporabili različne oblike dela, in sicer:
-
-
možgansko nevihto, s katero smo izbrali naslov in zamisel naloge;
raziskovanje voda v domačem kraju in zgodovine Pragerskega s pomočjo literature in
interneta;
razgovori s predsednico turističnega društva Breza Pragersko Gaj, s turističnim
vodnikom Milanom Lahom in predstavniki folklorne skupine, g. Romanom Herganom o
rastlinju v okolici ribnika, ribičem g. Mitjem Korenom ter krajanko Ivanko Majcen o
uporabi gline;
anketiranje učencev od 2.–9. razreda podružnične šole Pragersko;
analiziranje anketnih vprašalnikov;
pisanje zgodbe, scenarija in snemanje filma.
b) Postavili smo naslednje delovne cilje:
1. legenda o Ribniški deklici je povezana z življenjem ob ribnikih in v njih;
2. idejo o pripravi naravoslovnega dne oblikujemo tako, da bomo lahko izvedli naravoslovni
dan;
3. sodelovali bomo s TD Breza in turističnim vodnikom g. Milanom Lahom ter g. Romanom
Herganom;
4. športno-naravoslovni dan je namenjen osnovnošolskim otrokom in naprej najavljenim
skupinam obiskovalcev;
5. z naravoslovnim dnem želimo udeležencem približati Pragersko skozi oči Ribniške deklice.
c) Postavili smo naslednje hipoteze:
1. Sklepamo, da večina učencev pozna nastanek ribnikov.
2. Predvidevamo, da so učenci pragersko Ribniško deklico že videli.
3. Predvidevamo, da legende o pragerski Ribniški deklici večina učencev ne pozna.
5
3.3. ANKETA
Pripravili smo anketo in jo izvedli med učenci naše šole, saj so ti ciljna skupina našega tržnega
proizvoda.
ANALIZA ANKETNIH VPRAŠALNIKOV
Ali veste, kako je nastal pragerski
ribnik?
SLIKA 4: VEDENJE O NASTANKU RIBNIKOV
Če da, kako?
Odgovori 1 VIO:
-
Kopali so luknjo (1).
Kopali so glino, da so gradili hiše (2).
Odgovori 2 VIO:
-
Z izkopavanjem (8).
Najprej je bila tam luknja za smetišče (3).
Zaradi opekarne Pragersko (3).
Nekoč so izkopavali glino, nato pa je deževalo in nastali so ribniki (3).
Odgovori 3 VIO:
-
S kopanjem gline za opekarno in ko je deževalo je nastal ribnik (3).
Z izkopavanjem gline (7).
Umetno (1).
6
Ali poznaš legendo o pragerski
Ribniški deklici?
SLIKA 5: POZNAVANJE LEGENDE
Odgovori na vprašanje: Kdo ti jo je povedal?
3 VIO:
- Sama sem si jo izmislila (2).
- Sošolka (1).
Ali si že videl/a to deklico?
SLIKA 6: VIDENJE PRAGERSKE RIBNIŠKE DEKLICE
7
Odgovori na vprašanje, kje si jo videl:
1 VIO:
-
Pri pragerskem ribniku (1).
2. VIO:
-
3
V Gaju pri ribniku (4).
Stoji v Gaju pri ribniku, narejena je iz lesa (1).
VIO :
-
Stoji pred ribnikom v Gaju (3).
V mojih sanjah (3).
Ko grem peš iz šole, pred ribnikom (2).
Ob ribniku, leseni kip (2).
3.4. UGOTOVITVE
1. hipotezo, da večina učencev pozna nastanek ribnikov, smo ovrgli, saj ugotavljamo,
da učenci 1. in 2. VIO vzroka za nastanek ribnikov ne poznajo. Pri učencih 3. VIO pa
se je hipoteza potrdila.
2.
hipotezo, da so učenci Ribniško deklico že videli, smo tudi ovrgli, saj ugotavljamo,
da je zelo malo otrok skulpturo ob vstopu v naselje že videlo.
3.
hipoteza se je potrdila, saj smo pravilno predvidevali, da legende o pragerski
Ribniški deklici večina učencev ne pozna.
8
4. OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA
4.1. LEGENDA O PRAGERSKI RIBNIŠKI DEKLICI
Nastala je legenda o Ribniški deklici.
Legenda pravi, da je v globinah pragerskih ribnikov že od nekdaj živela ribniška deklica. Tisti, ki so jo
videli na lastne oči, so jo opisali kot najlepše bitje daleč naokoli. Imela naj bi dolge zlate lase ter oči v
barvi vode, v temno modri, prelepi barvi. Bila naj bi blede polti ter rdečih lic, ljudi pa je najbolj
privabljala misel na njen čudovit nasmeh. Nekateri ljudje so se je bali. Mislili so, da jih njena lepota
zavaja, bali so se, da jih bo privabila k sebi, jih zastrupila z nebeško lepoto ter za večno pogubila s
svojo očarljivostjo.
Motili so se. Deklica je bila prijazno bitje. Želela je pomagati ljudem.
Nekega dne je na obali ribnika ribaril mlad ribič. Ujel je veliko rib in medtem ko jih je čistil, se je
globoko urezal. Celotno dlan mu je prestrelila huda bolečina. Deklica je začutila, da se nekaj dogaja,
zato je priplavala k njemu. Prosil jo je, naj mu pomaga.
Pripravila mu je prevezo iz gline. Glina je delovala čudežno. Pozdravila ga je takoj.
Presenečen nad sposobnostmi ribniške deklice, se ji je ribič hvaležno zahvalil. Vprašal jo je, kaj ji
lahko ponudi v zameno. Deklici ni bilo treba razmišljati. Vedela je, kaj potrebuje. Potrebovala je
prijatelja.
Ribič je obljubil, da se bo vrnil.
Minevale so ure, dnevi, meseci, njega pa ni bilo nazaj. Osamljena deklica ga je pričakovala in se
spraševala zakaj ne pride.
Minila so leta.
Deklica je bila vse bolj in bolj osamljena. Ljudje so se je izogibali ne glede na to, da jim je bila
pripravljena pomagati. Niso vedeli. Živeli so v strahu pred njo. Nepotrebnem strahu.
Vsako jutro, ko si je ob sončnem vzhodu na obali česala in pletla lase, so ji po obrazu tekle solze, solze
žalosti in osamljenosti.
V njej je bilo toliko ljubezni, toliko veselja, toliko sreče, ki pa je ni mogla nikomur dati.
Nekega dne pa se je zopet prikazal ribič. Ribaril je, da bi nahranil svojo družino. Pozabil je na
obljubo, ki jo je dal ribniški deklici.
Prišla je k njemu, prikazala se mu je. V trenutku, ko jo je zagledal, se je zavedel, kaj ji dolguje. Bilo mu
je žal, bilo ga je sram, da je pozabil. Opravičil se ji je in ji obljubil, da bo odslej prihajal vsak dan.
Tokrat je obljubo držal.
Deklica in ribič sta se spoprijateljila. Veliko dni sta preživela skupaj. Ona ni bila več osamljena, on pa
je našel nekaj, kar je rad počel. Rad je bil z njo. Skupaj sta se smejala, se pogovarjala pozno v noč,
pod milim nebom, si zaupala skrivnosti. Skupaj sta bila srečna.
Vedno bolj pa se je zdelo, da deklico nekaj teži. Ribič jo je vprašal, kaj je narobe. Povedala mu je
svojo zgodbo.
Rodila se je v revni, vendar srečni družini na Pragerskem. Odraščala je ob podpori in ljubezni
staršev. Oboževala je naravo. Nenehno je hodila v gozd, kjer je opazovala in poslušala ptice, se igrala
s sončnimi žarki, prepevala…
Bila je zaljubljena v svet. Znala je ceniti majhne stvari. Oboževala je vonj kruha iz vaške pekarne. Ko se
je sprehajala mimo nje, v lepih sončnih dneh, se je zavedala, kako srečna je lahko, da ima ljubezen, da
ima družino, da je svobodna.
9
Veliko časa je preživela na železniški postaji in opazovala vlake. Prevzelo jo je dejstvo, koliko ljudi
potuje, prav v tem trenutku. Koliko ljudi živi, prav v tem trenutku. Želela je spoznati njihove zgodbe,
želela je spoznati svet.
Njenega brezskrbnega otroštva je bilo konec, ko ji je umrla mama. Takrat je razpadlo vse, v kar je
verjela. Nič več ni hodila v gozd, nič več ni prepevala. Nebo so preplavili oblaki.
Oče se je po mamini smrti začel vdajati pijači. Človek, ki jo je oboževal najbolj na svetu, je izginil.
Denarja nista imela. Bilo je težko. V šoli se ni več igrala s svojimi sošolci. Z njimi ni spregovorila niti
besede več.
Igrala se je s koščkom gline, ki ga je našla med maminimi stvarmi. Edina njena stvar, ki jo je lahko
obdržala. Ostalo sta z očetom morala prodati.
Sošolci so se začeli norčevati iz nje. Pravili so, da je čudna, temna, da iz nje žari le negativna energija.
Niso vedeli, kaj preživlja.
Če je koga razjezila, so jo vrgli v ribnik. Ni ji bilo mar. Ostala je v njem, opazovala labode in plavala
vse do večera. Nekega dne, ko se je sprehajala ob ribniku, je odkrila nahajališče gline. Zraven je raslo
trnje in opraskala se je na njem. Spotaknila se je in padla v glino. Njene rane so se takoj pozdravile.
Odkrila je zdravilno moč gline. Takrat je spoznala, kaj želi početi v življenju. Želela je pomagati ljudem,
želela je ostati v naravi, stran od očeta, stran od sošolcev. Stran od jeze, nevoščljivosti, zlobe,
malomarnosti.
Takrat je postala ribniška deklica. Pognale so ji plavuti, naenkrat je lahko plavala pod vodo. Bila je
srečna, da je ribnik postal njen dom, njeno zavetje. Po dolgem času se je spet počutila svobodno,
zares svobodno.
Ko mu je deklica zaupala svojo zgodbo, ribič sprva ni razumel, zakaj je nesrečna, ampak takoj mu je
povedala, da je ribniška deklica postala tudi zato, ker je želela pomagati ljudem, želela jih je zdraviti.
Ljudje pa so se je bali, niso ji zaupala. Predstavljali so si jo kot ribniško pošast. Morda zaradi sovražnih
zgodb, ki so se širile o njej. Morda zato, ker so ji zavidali njeno lepoto, niso verjeli, da je resnična.
Ribič ji je obljubil, da ji bo pomagal. Začel je širiti govorice o sposobnostih ribniške deklice. Povedal
je ljudem, kako je pozdravila njega. Prepričal jih je. Vedno več ljudi je prihajalo k njej. Deklica je bila
vedno bolj srečna.
Pozdravila je ogromno ljudi, nekatere celo rešila smrti. Od tedaj ni več veljala za pošast, ampak za
dobro bitje. Prebivalci Pragerskega so ji bili tako hvaležni, da so ji v spomin postavili kip. Še danes
stoji tam, zraven ribnika.
Nihče ne ve, če deklica še živi, vendar pa še zdaj krožijo govorice o čudežno pozdravljenih ranah in
rešenih življenjih.
4.2. RAZČLENITEV
PROIZVODA
IDEJE
IN
OBLIKOVANJE
TURISTIČNEGA
Učenci smo se odločili, da pripravimo program za športno-naravoslovni dan. Program je namenjen
predvsem osnovnošolcem. Učenci naše šole ter okoliških šol bodo na sprehodu po rekreacijsko-učni
poti tako imeli možnost spoznati zgodovino železnice v kraju, pragerskih ribnikov in legendo o
Ribniški deklici, vodila pa jih bo Ribniška deklica.
Predstavitev zgodovine železnice in ogled Vodnega stolpa bo vodil turistični vodnik Turističnega
društva Breza Pragersko Gaj, g. Milan Lah.
10
SLIKA 7: PARNA LOKOMOTIVA – KATICA (VIR: MARJETKA ŠETAR.)
Življenje v ribniku in ob njem – živalstvo in rastlinstvo bo predstavil g. Roman Hergan.
SLIKA 8: MARZILIJA (VIR: TURISTIČNI
PODMLADEK.)
SLIKA 10: PLAVAJOČI
DRISTAVEC (VIR: SPLET.)
SLIKA 9: LOKVANJI Z LABODOM (VIR:
TURISTIČNI PODMLADEK.)
SLIKA 11: ČOPASTI PONIREK (VIR:
SPLET.)
11
SLIKA 12: MALA BOBNARICA (VIR:
SPLET.)
Ob ribniku bo prikaz športnega ribolova v izvedbi ribičev iz Ribiške sekcije Pragersko
Po ogledu bodo tri delavnice, ki se jih bodo izmenično udeležili vsi sodelujoči.
1. delavnica: V njej bodo učenci iz gline izdelovali skulpturo Ribniške deklice.
2. delavnica: Učenci se bodo poskusili v športnem ribolovu in spoznavali ribe, ki živijo v ribniku.
SLIKA 10: KRAP IZ RIBNIKA (VIR: MITJA KOREN.)
SLIKA 11: RIBOLOV (VIR: MITJA KOREN.)
3. delavnica: Namenjena bo sprostitvi v čudoviti naravi in rekreaciji na trim postajah na
naravoslovno - rekreacijski učni poti.
12
SLIKA 12: OTOČEK NA RIBNIKU (VIR: ROMAN HERGAN.)
Igrala oz. leseni športni objekti so zgrajeni iz naravnih materialov, skladno z okolico. Namenjeni so
otrokom in odraslim. Na sedmih trim postajah bodo učenci lahko lovili ravnotežje, vijugali med
stebrički, preskakovali ovire, se razgibavali na talnih tramovih in drugo.
SLIKA 13: TALNE GREDI ZA RAZGIBAVANJE (VIR: ROMAN HERGAN.)
13
SLIKA 14: STEBRIČKI ZA VIJUGANJE (VIR: ROMAN HERGAN.)
Po zaključku se bomo vrnili v šolo in si ogledali film, posnet po legendi.
Naš produkt je nastal na podlagi hipotez, ki smo si jih zastavili pred izvedbo. Na Pragerskem imamo
čudovito naravo in veliko možnosti za izpeljavo naravoslovnega dne, namenjenega predvsem
ozaveščanju naših učencev v odnosu do naravne in kulturne dediščine ter poznavanju naravnih
danosti in poznavanju zgodovine domačega kraja.
Okolica železniške postaje in ribnikov je po obiskanosti izjemno tržno zanimiva za izvedbo
naravoslovnih dni in oglede tudi drugih obiskovalcev našega kraja.
Zaradi tega smo izbrali tudi ime »Ribniška deklica«, ki simbolizira tradicijo našega kraja in je po njej
upodobljena tudi lesena skulptura pred ribnikom.
4.3. TERMIN IN CILJNA SKUPINA UDELEŽENCEV
Na podlagi rezultatov ankete smo se odločili, da bodo ciljna skupina udeležencev športnonaravoslovnega dne »Po poti z Ribniško deklico« otroci med 8. in 14. letom starosti. Največje število
udeležencev je 45, saj bi večja skupina teže sledila razlagi in ogledu.
Športno-naravoslovni dan bomo izvajali od ponedeljka do petka v jesenskem in pomladnem času, po
predhodni prijavi, v kolikor bo vreme to dopuščalo.
Za malico bomo poskrbeli v šolski kuhinji.
14
4.4. PROGRAM
8.30 – 9.00: SPREJEM IN DOBRODOŠLICA PRED ŽELEZNIŠKO POSTAJO.
Učenci in njihovi spremljevalci, ki se bodo udeležili športno naravoslovnega dne, bodo prispeli pred
železniško postajo ob 8.30, kjer jih bo pričakala in sprejela Ribniška deklica in predstavila kratko
zgodovino kraja. Avtobus bo parkiral na parkirišču nasproti železniške postaje. Če se bodo udeleženci
pripeljali z vlakom, jih bo Ribniška deklica pričakala na peronu železniške postaje Pragersko, ki velja za
tretjo največjo postajo v Sloveniji.
Ribniška deklica jih nato odpelje do lokomotive in vagona, ki stojita v bližini železniške postaje.
9.00 – 9.30: OGLED LOKOMOTIVE, VAGONA IN VODNEGA STOLPA.
Pri lokomotivi pričaka udeležence g. Milan Lah, krajevni turistični vodnik in prisotne seznani z
zgodovine železnice na Pragerskem. Udeleženci si ogledajo lokomotivo – »katico« – ter notranjost
muzejskega potniškega vagona, ki se je pridružil »katici« v preteklem letu in v katerem je razstava
fotografij.
Nato gredo udeleženci k Vodnemu stolpu, ki stoji nasproti železniške postaje.
Tam si ob vodenju ogledajo stalno razstavo fosilov zbiratelja Franca Pajtlerja in razstavo železniških
eksponatov.
Ribniška deklica nato odpelje udeležence k ribniku, kjer jih počaka g. Roman Hergan.
Pot vodi mimo stavbe opekarne, ki več ne obratuje.
9.30 – 10.30: OGLED RASTLINSTVA IN ŽIVALSTVA V RIBNIKU IN OB NJEM
Ob razlagi g. Romana Hergana udeleženci spoznajo in si ogledajo rastline in živali v ribniku. Po razlagi
učencijo rešijo delovni list, ki ga pripravi g. Hergan.
Ogled se zaključi ob skulpturi Ribniške deklice.
Udeležence Ribniška deklica nato pospremi do igrišča, kjer je malica. Med sprehodom jih seznani še z
zdravilno močjo sive ilovice, ki si jo tudi ogledajo.
10.30 – 11.00: MALICA NA KLOPEH OB RIBNIKU IN NA IGRIŠČU.
11.00 – 12.30: DELAVNICE
Po malici se obiskovalci razdelijo v tri skupine in se udeležijo delavnic. Prvo delavnico vodijo učenci
turističnega krožka in Ribniška deklica. Drugo delavnico vodi ribič Ribiške sekcije Pragersko g. Mitja
Koren, tretjo športni pedagog naše šole David Lešnik. Vsaka delavnica traja 30 minut. Vsi obiskovalci
se menjaje udeležijo vseh treh delavnic.
Po zaključku delavnic pospremi Ribniška deklica učence v šolo, ostale obiskovalce pa do železniške
postaje.
13.00: OGLED FILMA
V šoli si učenci naše šole za zaključek ogledajo še film o Ribniški deklici, ki smo ga posneli po legendi.
15
4.4.1. POT PO PROGRAMU
SLIKA 18: ZEMLJEVID POTEKA NARAVOSLOVNEGA DNE: ( VIR: GOOGLE ZEMLJEVID. )
LEGENDA (VIR: JAKOB MLAKAR.):
1. ŽELEZNIŠKA POSTAJA
2. VODNI STOLP
16
3. REKREACIJSKA POT
4. INFORMATIVNA TABLA
6.RIBNIŠKA DEKLICA
5. RIBNIK GAJ
7. VHOD V OPEKARNO
8. MUZEJSKA LOKOMOTIVA IN VAGON
4.5. KONTAKT IN REZERVACIJA
Skupine, ki se bodo udeležile športno naravoslovnega dne, se bodo lahko dogovorile za
rezervacijo termina pri gospe Marjetki Šetar na telefonskih številkah 02 8033 160 in
02
8033 163 ali preko elektronske pošte: [email protected]
4.6. CENA
Cena športno naravoslovnega dne znaša 1, 62 evra na učenca. V ceno so vključeni
materialni stroški in malica. Ta cena je brez prevoza.
5. TRŽENJE IN PROMOCIJA
Športno naravoslovni dan bomo tržili na več načinov. Za obisk športno naravoslovnega dne
bomo poslali ob koncu šolskega leta ponudbe na šole preko elektronske pošte, saj se že ob
zaključku šolskega leta načrtujejo aktivnosti za naslednje šolsko leto. Ponudbo bomo objavili
tudi na spletni strani naše šole, kjer bo povezava do filma, posnetega po legendi. S filmom
želimo dodatno motivirati mentorje za izvedbo športno-naravoslovnega dne z Ribniško
deklico. Vabilo s programom bo objavljeno tudi na spletni strani TD Breza Pragersko Gaj in
KS Pragersko – Gaj.
17
6. FINANČNI NAČRT TURISTIČNEGA PROIZVODA
Cilj našega projekta je, da pokrijemo stroške materiala in hrane. Mentorji bodo sodelovali
brezplačno. Stroški bodo nastali le z malico obiskovalcev in njihovih spremljevalcev. S stroški
želimo pokriti tudi prehrano mentorjev in ostalih, ki bodo pri izvedbi športno naravoslovnega
dne sodelovali.
6.1. STROŠKI MATERIALA
Preglednica 1: Predvideni stroški materiala za delavnice.
Material
Cena na učenca
Količina
Skupna cena
Vir
Glina
0,60 EUR
45
27 EUR
Lončarstvo Rajšp
Maribor
Delovni list kopija
0,08 EUR
45
3,60 EUR
Pošta
Skupaj
0,68 EUR
45
30,60 EUR
Glede na trenutno finančno stanje v državi smo delavnice prilagodili tako, da smo stroške znižali na
minimum. Športno-naravoslovni dan želimo namreč omogočiti vsem otrokom.
6.2. STROŠKI PREHRANE
Preglednica 2: Stroški prehrane za otroke.
MALICA
Cena
Količina
Skupna cena
Ovseni hlebček
0,25 EUR za (100g =
1kos)
45 + 4 ( vodenje )
12,25 EUR
Kuhan pršut
0,44 EUR za 5dag
45 + 4 ( vodenje )
21,56 EUR
Voda
0,12 EUR
45 + 4 ( vodenje )
5,88 EUR
Jabolko
cca 0,13 EUR
45 + 4 ( vodenje )
6,37 EUR
Skupaj
0,94 EUR
49
46,06 EUR
18
Preglednica 3: Stroški prehrane za spremljevalce.
Cena
Količina
Skupna cena
MALICA
1,03 EUR
3 spremljevalci + 5 izvajalcev
8,24 EUR
Skupaj
1,03 EUR
8
8,24 EUR
Malica za spremljevalce se poveča za 9,5 %, ker je obdavčena.
Ceno prehrane nam je posredovala računovodkinja šole. Cene so podobne, kot so cene šolskih
obrokov.
6.3. STROŠKI PREVOZA
Stroški prevoza so odvisni od oddaljenosti šole, ki se bo udeležila športno-naravoslovnega dne, od
Pragerskega. Cena železniškega prevoza je bistveno nižja od cene avtobusnega in je odvisna od
lokacije posamezne šole, ki se bo udeležila aktivnosti. V kolikor je možno, priporočamo prihod na
Pragersko z vlakom, saj Slovenske železnice ponujajo ugodne vozovnice za skupine.
Kilometrina avtobusnega prevoza znaša 18 % od cene bencina in je odvisna od posameznega
prevoznika. Trenutno znaša kilometrina 0,22 evra.
6.4. STROŠKI NA UČENCA SKUPAJ
MALICA
Cena
0,94 EUR
MATERIAL
0,68 EUR
Skupaj
1,62 EUR
To je izračun cene na učenca brez prevoza.
19
7. ZAKLJUČEK
Naš produkt je nastal na podlagi hipotez, ki smo si jih zastavili pred izvedbo. Na Pragerskem imamo
čudovito naravo in veliko možnosti za izpeljavo naravoslovnega dne in ozaveščanja naših učencev za
poznavanje naravnih danosti in poznavanje zgodovine domačega kraja.
Zaradi tega smo izbrali tudi ime »Ribniška deklica«, ki simbolizira tradicijo našega kraja in je po njej
upodobljena tudi lesena skulptura pred ribnikom.
V naši nalogi smo pripravili program za športno-naravoslovni dan. Skozi nalogo smo dobili odgovore
na delovne hipoteze, ki smo jih postavili na začetku. Te so nam bile vodilo za zapis legende in izdelavo
načrta športno-naravoslovnega dne.
S turistično nalogo smo želeli našim učencem približati domači kraj, ostalim obiskovalcem pa
predstaviti bogato zgodovino železnice in življenja v ribniku in ob njem. Ker prostor ob ribniku
omogoča športne aktivnosti, smo tudi te vključili v nalogo.
Trudili smo se, da smo turistični proizvod cenovno prilagodili trenutnim finančnim razmeram v državi,
zato so stroški nizki.
V naslednjem šolskem letu bo ta naravoslovno-športni dan že del našega letnega delovnega načrta
šole.
8. PREDSTAVITEV NA TURISTIČNI TRŽNICI
Na turistični tržnici bo sodelovala Ribniška deklica, ki bo pripovedovala legendo. Med pripovedjo se
bo vrtel tudi film, ki smo ga posneli o legendi.
Med obiskovalci, predvsem pa med šolami, bomo promovirali obisk našega kraja in izvedbo športnonaravoslovnega dne za učence.
Zato bomo med obiskovalce delili letake z vabilom. Seznanjali jih bomo z zdravilno močjo sive ilovice.
Obiskovalci pa se bodo lahko poskusili v »športnem ribolovu« na improviziranem ribniku.
9. VIRI IN LITERATURA
1.
2.
3.
4.
5.
Učno rekreacijska pot RIBNIK GAJ. Avtor Roman Hergan (2010).
Ašič, Simon (1987): Pomoč iz domače lekarne. Mohorjeva družba.
Zdrav planet – blog o zdravem, dobrem in lepem.
Pajtler, Franc (2006): Pragersko skozi čas. TD Breza Pragersko Gaj, KS Pragersko Gaj.
Po poteh našega kraja (2010). OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava, podružnica Pragersko.
20
10. PRILOGE
10.1. FILM
Povezava: http://www.ingoliceva.si/images/Dokumenti/film.mp4
10.2. ANKETA
Pozdravljeni! Smo učenci turističnega krožka podružnične šole Pragersko in želimo raziskati, kako
učenci poznate pragersko Ribniško deklico.
1. Spol :
a) m
2. Obiskujem:
a) 1. VIO
b) ž
b) 2. VIO
c) 3. VIO
3. Ali veš, kako so nastali pragerski ribniki?
DA
NE
Kako?
_________________________________________
4. Ali poznaš legendo o pragerski Ribniški deklici?
DA
NE
Kdo ti jo je povedal?
_______________________________
5. Ali si jo že videl/a?
DA
NE
Kje?
_______________________
Hvala!
21
10.3. SCENARIJ ZA FILM
LEGENDA O RIBNIŠKI DEKLICI
OSEBE: PRIPOVEDOVALEC, RIBNIŠKA DEKLICA, RIBIČ, OČE, MATI, SOŠOLCI (5), LJUDJE (7)
1. PRIZOR
POVEZOVALEC: (Povezovalec sedi ob ribniku na klopi in govori) Legenda pravi, da je v globinah
pragerskih ribnikov že od nekdaj živela Ribniška deklica. Tisti, ki so jo videli na lastne oči, so jo opisali
kot najlepše bitje daleč naokoli. (Prikaže se posnetek Ribniške deklice, ki sedi na pomolu, rep (obleka)
v vodi, poudari se del, o katerem govori, zvok - povezovalec.) Imela naj bi dolge zlate lase ter oči v
barvi vode, v temno modri, prelepi barvi. Bila naj bi blede polti ter rdečih lic, ljudi pa je najbolj
privabljala misel na njen čudovit nasmeh. (Posnetek ljudi v nošah, ki se bojijo deklice (pomol, repobleka v vodi) deklica-prestrašena.) Nekateri ljudje so se je bali. Mislili so, da jih njena lepota zavaja,
bali so se, da jih bo privabila k sebi, jih zastrupila z nebeško lepoto ter za večno pogubila s svojo
očarljivostjo. (Deklica - žalostna) Motili so se. Deklica je bila prijazno bitje. Želela je pomagati ljudem.
2. PRIZOR
POVEZOVALEC: (Povezovalec se sprehaja ob ribniku in govori, v ozadju se vidita ribič in deklica.)
Nekega dne je na obali ribnika ribaril mlad ribič. (Posnetek - sedi z deklico na pomolu, zraven njega
košara, v njej nekaj rib, nekaj rib na pomolu, v roki ima nož, se ureže – povezovalec – zvok.) Ujel je
veliko rib in medtem ko jih je čistil, se je globoko urezal. Celotno dlan mu je prestrelila huda bolečina.
Deklica je začutila, da se nekaj dogaja, zato je priplavala k njemu.
RIBIČ: (Obupan si z eno roko podpira drugo - krvaveča dlan, vidi deklico.) Prosim, pomagajte mi, dam
Vam karkoli! (Vesela prikima in gnete glino, iz nje izdela prevezo in jo povezne čez ribičevo krvavo
dlan.)
POVEZOVALEC: (Povezovalec - zvok, posnetek – ribič in deklica.) Pripravila mu je prevezo iz gline.
Glina je delovala čudežno. Takoj ga je pozdravila.
RIBIČ: (vesel) Rešili ste mi življenje. Kaj si želite v zameno, Ribniška deklica?
RIBNIŠKA DEKLICA (vesela, preplašena): Želim si prijatelja. Se boste vrnili, gospod ribič? (Ribič –
prikima.)
POVEZOVALEC: Ribič je obljubil, da se bo vrnil.
3. PRIZOR
POVEZOVALEC (Na pomolu, pripoveduje, gleda v ribnik.): Minevale so ure, dnevi, meseci, njega pa ni
bilo nazaj. (V ozadju deklica - se približa, dolgočasno sloni na ograji in čaka.) Osamljena deklica ga je
pričakovala in se spraševala, zakaj ne pride. (Posnetek & zvok – pripovedovalec.) Minila so leta.
Deklica je bila vse bolj in bolj osamljena. (Posnetek - deklica opazuje ljudi (moderne), ljudje se je
izogibajo, deklica žalostna – joče, zvok – pripovedovalec.) Ljudje so se je izogibali ne glede na to, da
jim je bila pripravljena pomagati. Niso vedeli. Živeli so v strahu pred njo. Nepotrebnem strahu.
22
4. PRIZOR
POVEZOVALEC (Posnetek ob zahodu, deklica joče, si ureja lase, zvok – povezovalec.): Vsako jutro, ko
si je ob sončnem vzhodu na obali česala in pletla lase, so ji po obrazu tekle solze. Solze žalosti,
osamljenosti. V njej je bilo toliko ljubezni, toliko veselja, toliko sreče, ki pa je ni mogla nikomur dati.
Nekega dne pa se je ribič zopet prikazal. (Ribič, v roki ima ribiško palico, zvok – povezovalec.) Ribaril
je, da bi nahranil svojo družino. Pozabil je bil na obljubo, ki jo je dal ribniški deklici. (Deklica sedi ob
njem.) Prišla je k njemu, prikazala se mu je. V trenutku, ko jo je zagledal, se je zavedel, kaj ji dolguje.
Bilo mu je žal, bilo ga je sram, da je pozabil.
RIBIČ: Oprosti, Ribniška deklica, obljubim, da bom od danes naprej vsak dan prihajal k tebi.
5. PRIZOR
POVEZOVALEC (Posnetek – ribič in deklica, ki se smejita in si pripovedujeta šale, zvok – povezovalec.):
Tokrat se je obljube držal. Deklica in ribič sta se spoprijateljila. Veliko dni sta preživela skupaj. Ona ni
bila več osamljena, on pa je našel nekaj, kar je rad počel. In rad je bil z njo. Skupaj sta se smejala, se
pogovarjala pozno v noč pod milim nebom, si zaupala skrivnosti. Vedno bolj pa se je zdelo, da deklico
nekaj teži.
RIBIČ (zaskrbljen): Kaj je narobe? Meni lahko poveš.
RIBNIŠKA DEKLICA (Žalostna, strmi v vodo.): Rodila sem se v revni, vendar srečni družini na
Pragerskem. Odraščala sem ob podpori in ljubezni staršev. Oboževala sem naravo. Nenehno sem
hodila v gozd, kjer sem opazovala in poslušala ptice, se igrala s sončnimi žarki, prepevala … Znala sem
ceniti majhne stvari. Oboževala sem vonj kruha iz vaške pekarne Hlebček (slika), po katerega me je
oče vsak dan pošiljal. Ko sem se v lepih sončnih dneh sprehajala mimo nje, sem se zavedala, kako
srečna sem lahko, da imam ljubezen, da imam družino, da sem svobodna. Veliko časa sem preživela
na železniški postaji in opazovala vlake. (slika/posnetek) Prevzelo me je dejstvo, koliko ljudi potuje
prav v tem trenutku. Koliko ljudi živi prav v tem trenutku. Želela sem spoznati njihove zgodbe, želela
sem spoznati svet. Mojega brezskrbnega otroštva je bilo konec, ko mi je umrla mama. Takrat je
razpadlo vse, v kar sem verjela. Nič več nisem hodila v gozd, nič več nisem prepevala. Vse me je
spominjalo na mamo. Oče se je po mamini smrti začel vdajati alkoholu. (slika/posnetek) Človek, ki me
je oboževal najbolj na svetu, je izginil. Denarja nisva imela. Bilo je težko. V šoli se nisem več igrala s
svojimi sošolci. Z njimi nisem spregovorila niti besede več. Igrala sem se s koščkom gline, ki sem ga
našla med maminimi stvarmi. Edina njena stvar, ki sem jo lahko obdržala. Ostalo sva z očetom morala
prodati. Sošolci so se začeli norčevati iz mene. (posnetek) Pravili so, da sem čudna, temna, da iz mene
žari le negativna energija. Niso vedeli, kaj preživljam.
Če sem koga razjezila, so me vrgli v ribnik. Ni mi bilo mar. Ostala sem v njem, opazovala labode
(slika/posnetek) in plavala vse do večera. Nekega dne, ko sem se sprehajala ob ribniku, sem odkrila
nahajališče gline. Zraven je raslo trnje, na katerem sem se opraskala. Spotaknila sem se in padla v
glino. Moje rane so se takoj pozdravile. Odkrila sem zdravilno moč gline. Takrat sem spoznala, kaj
želim početi v življenju. Želela sem pomagati ljudem, želela sem ostati v naravi, stran od očeta, stran
od sošolcev. Stran od jeze, nevoščljivosti, zlobe in malomarnosti. Takrat sem postala Ribniška
deklica. Pognale so mi plavuti, naenkrat sem lahko plavala pod vodo in hkrati hodila kot ljudje. Bila
23
sem srečna, da je ribnik postal moj dom, moje zavetje. Po dolgem času sem se spet počutila zares
svobodno.
6. PRIZOR
POVEZOVALEC (Nemi posnetek ribiča, ki globoko razmišlja, in deklice, ki mu vneto razlaga, zvok –
povezovalecm.) Ko mu je deklica zaupala svojo zgodbo, ribič sprva ni razumel, zakaj je nesrečna.
Takoj mu je povedala, da je ribniška deklica postala tudi zato, ker je želela pomagati ljudem, želela jih
je zdraviti. (Posnetek ljudi v starih nošah, ki se zgražajo nad deklico.) Ljudje pa so se je bali, niso ji
zaupali. Predstavljali so si jo kot ribniško pošast. Morda zaradi sovražnih zgodb, ki so se širile o njej.
Morda zato, ker so ji zavidali njeno lepoto, niso verjeli, da je resnična. Ribič ji je obljubil, da ji bo
pomagal. (Posnetek - ribič, ki ljudi na železniški postaji prepričuje, da mu verjamejo, zvok –
povezovalec.) Začel je pripovedovati o sposobnostih ribniške deklice. Ljudem je povedal, kako je
pozdravila njega. Prepričal jih je. Vedno več ljudi je prihajalo k njej. (Posnetek - deklica zdravi vrsto
ljudi (modernih).) Deklica je bila vedno bolj srečna. Pozdravila je vveliko ljudi, nekatere celo rešila
smrti. Od tedaj ni več veljala za pošast, ampak za dobro bitje. (slika/posnetek) Prebivalci Pragerskega
so ji bili tako hvaležni, da so ji v spomin postavili kip. Še danes stoji tam, zraven ribnika. Nihče ne ve,
če deklica še živi, vendar pa še zdaj krožijo govorice o čudežno pozdravljenih ranah in rešenih
življenjih. (Slika deklice v senci (Obstaja.).)
24
10.4. VABILO IN PROGRAM
VABILO!
Učenci turističnega krožka
OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava,
podružnice Pragersko, vas vljudno vabimo,
da preživite športno-naravoslovni dan
na Pragerskem.
Namenjen je učencem 2. in 3. VIO.
Kontakt: 02 8033 160 (Marjetka Šetar)
Program je v prilogi.
25
8.30 – 9.00 SPREJEM IN DOBRODOŠLICA PRED ŽELEZNIŠKO POSTAJO.
Učenci in njihovi spremljevalci, ki se bodo udeležili športno naravoslovnega dne, bodo prispeli pred
železniško postajo ob 8.30, kjer jih bo pričakala in sprejela Ribniška deklica in predstavila kratko
zgodovino kraja. Avtobus bo parkiral na parkirišču nasproti železniške postaje. Če se bodo udeleženci
pripeljali z vlakom, jih bo Ribniška deklica pričaka na peronu železniške postaje Pragersko, ki velja za
tretjo največjo postajo v Sloveniji.
Ribniška deklica jih nato odpelje do muzejske lokomotive in vagona, ki stojita v bližini železniške
postaje.
9.00 – 9.30 – OGLED LOKOMOTIVE, VAGONA IN VODNEGA STOLPA.
Pri lokomotivi pričaka udeležence g. Milan Lah, krajevni turistični vodnik in prisotne seznani z
zgodovine železnice na Pragerskem. Udeleženci si ogledajo lokomotivo – »Katico« ter notranjost
muzejskega potniškega vagona, ki se je pridružil »Katici« v preteklem letu in v katerem je razstava
fotografij.
Nato se udeleženci pomaknejo k Vodnemu stolpu, ki stoji nasproti železniške postaje.
Tam si ob vodenju ogledajo stalno razstavo fosilov zbiratelja Franca Pajtlerja in razstavo železniških
eksponatov.
Ribniška deklica nato odpelje udeležence k ribniku, kjer jih počaka g. Roman Hergan.
9.30 – 10.30 – OGLED RASTLINSTVA IN ŽIVALSTVA V RIBNIKU IN OB NJEM
Ob razlagi g. Romana Hergana udeleženci spoznajo in si ogledajo rastline in živali v ribniku. Ogled se
zaključi ob skulpturi Ribniške deklice.
Udeležence Ribniška deklica nato pospremi do igrišča, kjer je malica. Med sprehodom jih seznani še z
zdravilno močjo sive ilovice, ki si jo tudi ogledajo.
10.30 – 11.00 – MALICA NA KLOPEH OB RIBNIKU IN NA IGRIŠČU.
11.00 – 12.30 – DELAVNICE
Po malici se obiskovalci razdelijo v tri skupine in se udeležijo delavnic. Prvo delavnico vodijo učenci
turističnega krožka in Ribniška deklica. Drugo delavnico vodi jo ribiči Ribiške sekcije, tretjo športni
pedagog naše šole David Lešnik. Vsaka delavnica traja 30 minut. Vsi obiskovalci se menjaje udeležijo
vseh treh delavnic.
Po zaključku delavnic obiskovalce pospremi Ribniška deklica v šolo.
13.00 – OGLED FILMA
V šoli si obiskovalci za zaključek ogledajo še film o Ribniški deklici, ki smo ga posneli učenci po
legendi.
Cena na osebo: 1,62 €
26