navodila za pripravo pisnih del na ft um
NAVODILA ZA PRIPRAVO PISNIH DEL Brežice, september 2014 Navodila za pripravo pisnih del Fakulteta za turizem, Univerza v Mariboru KAZALO 1 UVOD ................................................................................................................................. 1 2 SESTAVA PISNEGA DELA ........................................................................................... 2 2.1 Naslovna stran ............................................................................................................. 2 2.2 Kazalo vsebine, slik in tabel ........................................................................................ 2 2.3 Uvod ............................................................................................................................ 2 2.4 Jedro............................................................................................................................. 4 2.5 Zaključek oz. sklepi ..................................................................................................... 4 2.6 Seznam literature in virov............................................................................................ 4 2.7 Priloge .......................................................................................................................... 4 3 OBLIKOVANJE PISNEGA DELA ................................................................................ 5 3.1 Številčenje strani.......................................................................................................... 5 3.2 Številčenje poglavij in podpoglavij ............................................................................. 5 3.3 Oblikovanje besedila ................................................................................................... 7 3.4 Jezik in slog pisanja ..................................................................................................... 7 3.5 Tabele in slike .............................................................................................................. 8 3.6 Opombe ....................................................................................................................... 9 4 CITIRANJE IN POVZEMANJE .................................................................................. 10 4.1 Pravila ........................................................................................................................ 10 5 PRIPRAVA SEZNAMA LITERATURE IN VIROV PISNIH DEL ......................... 13 5.1 Primeri navajanja literature in virov za posamezen tip gradiva ................................ 14 6 SEZNAM LITERATURE IN VIROV .......................................................................... 18 PRILOGE Navodila za pripravo pisnih del 1 Fakulteta za turizem, Univerza v Mariboru UVOD Seminarska naloga je samostojna strokovna obdelava določene teme, ki si jo študent izbere sam ali pa v dogovoru z mentorjem oziroma predmetnim visokošolskim učiteljem. Osnovni namen seminarske naloge oz. pisnega dela je, da se študent širše in globlje spozna s snovjo izobraževalnega programa in da si pridobi prve izkušnje za pisanje strokovnih in pozneje znanstvenih del. S seminarsko nalogo oz. pisnim delom študent pokaže določeno raven teoretičnega in praktičnega znanja ter sposobnosti za samostojno uporabo domače in tuje strokovne in znanstvene literature pri pisni obravnavi teme (Rosi, str. 60). Na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru (FT UM) od 1. oktobra 2014 veljajo navodila, ki so povzeta po standardih APA1 in prilagojena potrebam FT UM. Navodila zajemajo oblikovna pravila, pravila povzemanja in citiranja ter pravila oblikovana končnega seznama literature in virov, ki jih študentje FT UM morajo upoštevati pri oblikovanju svojih seminarskih nalog oz. pisnih del. Navodila za diplomsko delo se nekoliko razlikujejo in so podrobnejša. Pri pripravi gradiva Pravila za pripravo pisnih del na FT UM smo uporabili lastne vire in jih kombinirali z naslednjimi viri: Rosi B. (2007), Lesjak D. (1999), Knjižnica UL PeF (2014), Univerza v Mariboru Fakulteta za logistiko (2012) in Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo (2014). 1 APA (ang. American Psychological Association) standardi se nanašajo na splošna vodila pri pisanju člankov – na strukturo samih člankov, na način citiranja, na jezikovno in oblikovno sestavo člankov in pisnih izdelkov, na obliko tabel, grafov itd. Izvirnik je dostopen na www.apastyle.org . 1 Navodila za pripravo pisnih del 2 Fakulteta za turizem, Univerza v Mariboru SESTAVA PISNEGA DELA Vsako pisno delo mora imeti strukturo oz. zgradbo, kar pomeni organiziranost in povezanost vseh elementov besedila, in sicer: - naslovna stran (kazalo vsebine, slik in tabel – vstavite po želji) uvod jedro zaključek seznam literature in virov priloge 2.1 Naslovna stran Naslovna stran pisnega dela (glej Prilogo 1) ima na vrhu s sredinsko poravnavo z enojnim razmikom napisano s pisavo Times New Roman Univerza v Mariboru in vrstico spodaj Fakulteta za turizem ali pa uporabite logotip FT UM. V sredini s sredinsko poravnavo napišemo naslov pisnega dela ter v spodnjem delu lista z levo poravnavo avtorja oziroma avtorje, ki jih napišemo po abecednem redu priimkov. Na koncu strani kraj, mesec leto (male črke, sredinska poravnava). 2.2 Kazalo vsebine, slik in tabel Kazalo vsebine (in kazalo slik, tabel) naslovimo in jih zapišemo s krepkimi velikimi tiskanimi črkami, velikosti 12 pik. Izberemo obliko formalno, pri čemer morate paziti, da v narejenem kazalu spremenite pisavo v Times New Roman. Za lažje vstavljanje kazala, uporabljajte sloge, ki jih ustrezno prilagodite (pisava, velikost). 2.3 Uvod Pisno delo se naj začne z uvodom, ki naj bo kratek, jedrnat in jasen. V uvodu vpeljemo bralca v problem. Dober uvod mora v dveh odstavkih predstaviti kaj bomo proučevali, kako bomo proučevali in kaj pričakujemo. Uvod označimo pod zaporedno številko 1. Uvod naj zajema naslednja podpoglavja: - Opredelitev problema oz. opis teme - Namen in cilji - Osnovne teze oz. trditev - Predpostavke in omejitve - Uporabljene metode dela. 2 Navodila za pripravo pisnih del Fakulteta za turizem, Univerza v Mariboru Opredelitev problema oz. opis teme Opredelitev oziroma opis problema. Pri opredelitvi oziroma opisu problema študent opredeli področje raziskovanja in problem, ki ga namerava raziskati. Podati morate tudi utemeljitve, zakaj je potrebno izbrani problem raziskati. Na kratko opiše problem, ki je pritegnil njegovo pozornost, poskusa pojasniti razsežnosti problema, pomen njegovega reševanja idr. Namen in cilji V tej točki študent strnjeno navede, kaj je namen njegovega pisnega dela in katere cilje želi doseči. Pri vsem tem mora izhajati iz problema, ki ga je opredelil v prejšnji točki. Cilj je želeni rezultat, ki ga študent namerava doseči s svojo raziskavo oziroma seminarskim delom. Študent mora jasno navesti, kaj namerava z delom doseči. Osnovne teze, hipoteze in/ali raziskovalna vprašanja Trditve so a priori postavljene hipoteze, ki jih bo študent skušal dokazati v svojem pisnem delu. Trditve izhajajo iz ciljev pisnega dela. Primer teze: Če si študent izbere problem "organiziranost slovenskih vinskih cest v primerjavi z Avstrijo ", je lahko ena izmed tez, da je organiziranost slovenskih vinskih cest slabša v primerjavi z Avstrijo. To trditev študent potem skuša potrditi ali ovreči v svojem pisnem delu. Predpostavke in omejitve Raziskavo začenjamo praviloma z določenimi predpostavkami. Ker v eni raziskavi navadno ni mogoče obdelati vseh vidikov, vsaka raziskava terja določene omejitve. V družboslovnih raziskavah nikoli ne moremo zajeti vseh dejstev in vplivov, zato se zatekamo k izhodiščem, ki nam omogočajo poenostavitve. Uporabljene metode dela Opredelitev metod, ki jih boste uporabili pri svojem raziskovanju oz. pisanju pisnega dela. V okviru opredelitve metod dela, študent opredeli način zbiranja podatkov in informacij, urejanja in obdelave podatkov. 3 Navodila za pripravo pisnih del Fakulteta za turizem, Univerza v Mariboru 2.4 Jedro Jedro je najobsežnejši in najpomembnejši del pisnega izdelka. Sestavljen je iz poglavij in podpoglavij. To je osrednji del naloge, v katerem podrobno razvijamo in razlagamo izbrano temo oz. problematiko. Upoštevati moramo naslednje: - jedro je sestavljeno in poglavij in podpoglavij (zadostujejo tri ravni); - prekratka poglavja in podpoglavja so odveč; - poglavja (enoštevilčna raven členitve) vedno pišite na novo stran; - poglavja morajo biti med seboj logično povezana, kar pomeni, kar pomeni, da mora biti vsako poglavje ali podpoglavje smiselno nadaljevanje prejšnjega. Namig: Ko uporabljate kratice in okrajšave, je potrebno navesti njihovo razlago. 2.5 Zaključek oz. sklepi Je sklepni del pisnega dela. Vsebuje najpomembnejše rešitve postavljenega problema raziskovanja oziroma vse odgovore na v uvodu postavljena vprašanja. Zaključek je sinteza celotnega pisnega dela. Celoten zaključek je formuliran kronološko po strukturi dela v odstavkih, v preteklem času. V zaključku, tako kot v uvodu, ni citatov. Lahko dodamo tudi predloge za nadaljnje raziskovanje. 2.6 Seznam literature in virov Seznam naslovimo z Literatura in viri s krepkimi veliki tiskanimi črkami (slog: Naslov 1). V seznamu literature in virov nanizamo bibliografske enote po abecednem redu. Pri delih, katerih bibliografske reference presežejo eno vrstico, zamaknemo za en centimeter v desno. Prav tako med posameznimi deli ni prazne vrstice. 2.7 Priloge Pisna dela so lahko opremljena tudi s prikazi prilog, npr. anketni vprašalniki, tabele z različnimi podatki, razni obrazci in dokazila. Popis prilog mora vsebovati vse bistvene prvine kot so številka, naslov prilog in stran, kjer se v tekstu nahaja. Priloge nimajo glave/noge, oštevilčimo jih od številke 1 naprej (ki jo zapišemo na strani, kjer se začne Priloga 1 (in ne na naslovni strani ali kazalu). 4 Navodila za pripravo pisnih del 3 Fakulteta za turizem, Univerza v Mariboru OBLIKOVANJE PISNEGA DELA 3.1 Številčenje strani - Številka strani naj bo na spodnji strani (desno ali v sredini). Naslovna stran ni oštevilčena. Kazalo se ne številči oz. se številči z arabskimi številkami (I, II itd.). Uvod ima številko strani 1. 3.2 Številčenje poglavij in podpoglavij - Besedilo ločite na poglavja in podpoglavja. Za vse naslove uporabimo levo poravnavo, pisavo Times New Roman in velikost pisave 12 pik. Primer: 1 POGLAVJE (velike in poudarjene črke) 1.1 podpoglavje (male in poudarjene črke) 1.1.1 podpoglavje (male in poudarjene črke) - Razmik med poglavji in podpoglavji naj bosta dve prazni vrstici. Vsako novo poglavje pišite na novo stran. Uvod, kot prvo poglavje, ima številko 1. Namig: Pri številčenju svetujemo uporabo slogov, ki jih predhodno prilagodite (pisava, velikost, barva). Številčenje in oblikovanje poglavij in podpoglavij s pomočjo slogov, vam omogoča enostaven vnos kazala vsebine, slik in tabel. Slika 1: Uporaba slogov 5 Navodila za pripravo pisnih del Fakulteta za turizem, Univerza v Mariboru Namig: Pri številčenju strani po navadi študenti imajo težave, saj naslovna stran ni oštevilčena in prav tako ni oštevilčeno kazalo oz. je oštevilčeno z arabskimi številkami. Za lažje številčenje si pomagajte z odseki; dokument razdelite na odseke - naslovna stran naj bo odsek 1, kazalo odsek 2 in vse naprej odsek 3. Odsek vstavite na koncu strani tako: Slika 2:Vstavljanje preloma odseka Ko boste urejali glavo in nogo dokumenta npr. v 2. odseku, morate odznačiti ikono "poveži s prejšnjim" in tako prekinete nadaljevanje številčenja iz prejšnjega odseka in ga lahko začnete številčit na novo (tudi z drugačnimi številkami). Slika 3:Nastavitve oblikovanja 6 Navodila za pripravo pisnih del Fakulteta za turizem, Univerza v Mariboru 3.3 Oblikovanje besedila - Format: pokončni formata, velikost: A4. Obseg pisnega dela: posvetujete se z mentorjem/profesorjem/asistentom. Robovi: notranji rob znaša 3,5 cm; zunanji rob znaša 2,5 cm, zgornji rob znaša 2,5 cm in spodnji rob znaša 2,5 cm. Pisava: Times New Roman, slog: navadno, velikost: 12 pik, poravnava: obojestransko Opombe pod črto: velikost pisave 10 pik, poravnava obojestransko Naslov pisnega dela na prvi strani naj bo izpisan z pisavo večje velikosti. Razmik med vrsticami: enojen, razmik pred in po vrsticah: 0 pik (glej Slika 1). Razmik med odstavki: ena prazna vrstica. Slika 4:Nastavitve oblikovanja 3.4 Jezik in slog pisanja - Pisno delo pišite v 1. osebi množine. Besedilo mora biti slovnično pravilno. Izogibajte se uporabi tujk, kadar za besedo obstajajo ustrezni in uveljavljeni slovenski izrazi. Tujke (strokovne izraze ali kratice) je potrebno pojasniti (vsaj v opombi). Pišite argumentirano. Izogibajte se splošno znanim trditvam. Pri ključnih predpostavkah se vselej oprite na empirične ugotovitve, uveljavljene modele/teorije in druge avtorje (znanstvene vire). Besedimo mora biti povezano; potrebno je razvijati zgodbo iz zornega kota problema naloge. Potrebno je torej povezati odstavke med seboj. 7 Navodila za pripravo pisnih del Fakulteta za turizem, Univerza v Mariboru 3.5 Tabele in slike - - - Tabele in slike (fotografije, grafi, sheme itd.) morajo biti zaporedno oštevilčene z arabskimi številkami (od 1) in naslovljene. Tabele in slike so v besedilu postavljene v sredino. Tabele in slike morajo biti označene z naslovom, ki mora biti nad tabelo ali sliko. Tabele in slike postavimo na mesta, kamor vsebinsko sodijo, hkrati pa morajo biti v besedilu omenjena tako, da se navede njihova številka: npr. glej Sliko 1. Če je tabela ali slika prevzeta iz literature, moramo neposredno pod tabelo in sliko natančno navesti vir (pisava Times New Roman, velikost 10, ležeče), ki je tudi vključen v seznam literature. Kadar sami naredimo tabelo ali vstavimo sliko, ki je naš lastni vir, tega ne napišemo v seznam literature. Seznam slik, tabel in razpredelnic je oblikovan tako, da so slike in razpredelnice navedene zaporedno, po vrstnem redu pojavljanja v besedilu. Za vsako posamezno sliko, razpredelnico ali grafični prikaz se navede njihova številčna oznaka, naslov in številko strani, kjer se v gradivu nahajajo. Vsaka tabela, slika ali razpredelnica zahteva kratek komentar. Primer: Slika 5: Gadova peč Vir: Goran Rovan 2014 Slika 6: Kdo čuti Slovenijo Vir: Časnik 2014 8 Navodila za pripravo pisnih del Fakulteta za turizem, Univerza v Mariboru Namig: Za enostavnejše generiranje seznama tabel ali slik, si pri označevanju slik, tabel ali razpredelnic pomagajte s sklicem – vstavi napis in izberete oznako (slika ali tabela ali razpredelnica) kot prikazuje Slika 2. Slika 7: Označevanje slik, tabel in razpredelnic 3.6 Opombe Opombe v besedilu uporabljamo takrat, kadar želimo neko trditev podrobneje pojasniti, kadar želimo bralca napotiti še na drugo literaturo ali kadar celotno podpoglavje povzemamo po določenem avtorju2. - Mesto v besedilu, na katero se nanaša opomba, in opomba pod črto se označujeta s številko. Številčenje opomb je zaporedno od začetka do konca besedila z arabskimi številkami. Citirani viri se ne navajajo pod črto. Pri zapisu opomb uporabimo enako pisavo kot v besedilu, velikosti pisave 10 pik. Namig: Za lažje vstavljanje opomb, uporabljajte sklice – vstavi sprotno opombo (kot prikazuje Slika 3). Slika 8: Vstavljanje sprotnih opomb 2 Vsebina tega podpoglavja je povzeta po Lesjak D. (1999). 9 Navodila za pripravo pisnih del 4 Fakulteta za turizem, Univerza v Mariboru CITIRANJE IN POVZEMANJE3 Pri pisanju znanstvenih in strokovnih del je treba strogo ločiti avtorjev tekst od tujega teksta, tujih spoznanj, misli, idej, podatkov, ilustracij idr. Pisec znanstvenega in strokovnega dela lahko prevzame definicije pojmov, znanstvena dejstva, ideje, podatke, informacije, ilustracije idr., vendar mora vedno na jasen in običajen način navesti, čigavo je in od kod je vse to prevzel. Povzemanje Tuje besedilo, spoznanja, podatke, ilustracije itd. ob navedbi vira smiselno povzamemo s svojimi besedami. Primer: Eco (2003, str. 46) je mnenja, da si v idealnem primeru tako nalogo kot tudi svetovalca izberemo proti koncu drugega letnika študija, saj smo takrat že seznanjeni z vsebino posameznih strokovnih predmetov. Citiranje Če tuje besedilo navedemo dobesedno, je potrebno uporabiti navednice, pri čemer mora biti besedilo povsem identično originalu. Če je v originalu uporabljena poševna pisava, jo moramo uporabiti tudi mi. Če pri prevzemanju besedila izpustimo nekaj besed ali stavkov, moramo to tudi označiti s tremi pikami med oklepaji. Primer: Eco (2003, str. 46) podaja naslednje predloge za študente: »Po mojem je idealno, če si nalogo (in mentorja) izberete proti koncu drugega letnika študija. Tedaj ste že seznanjeni z različnimi predmeti in […] s stanjem pri tistih predmetih, iz katerih še niste naredili izpitov.« 4.1 Pravila En avtor: Walker (2000, str. xy) je primerjal odzivne čase … V študiji o odzivnih časih …(Walker, 2000, str. xy) Dva avtorja: Vselej navedemo oba avtorja. Med oba priimka vstavimo veznik »in« Walker in Saleh (2000, str. xy) ali (Walker in Saleh, 2000, str. xy) Trije avtorji do vključno 5: Prvič navedemo vse avtorje, pred zadnjim dodamo veznik »in«, naslednjič pa po prvem avtorju uporabimo okrajšavo »et al.« ali »idr.« Prvo navajanje vira: Wasserstein, Zappulla, Rosen, Gerstman in Rock (1994, str. xy) so ugotovili … ali (Wasserstein, Zappulla, Rosen, Gerstman in Rock, 1994, str. xy) 3 Vsebina tega poglavja je povzeta po virih Univerza v Mariboru Fakulteta za logistiko (2012) in Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo (2014). 10 Navodila za pripravo pisnih del Fakulteta za turizem, Univerza v Mariboru Drugo navajanje vira: Wasserstein et al. (1994, str. xy) so ugotovili … ali (Wasserstein et al., 1994, str. xy) Šest ali več avtorjev: Vsakič citiramo (tudi ob prvem navajanju) le prvega avtorja in dodamo »et al.« ali »idr« Kossely et al. (1998, str. xy) ali (Kossely et al., 1998, str. xy) Če imamo več virov, ki imajo na začetku iste avtorje, moramo navajati vse avtorje do vključno prvega različnega. Primer –dva vira, ki imata ista prva dva avtorja: Kosslyn, Koening, Barrett, Cave, Tang in Gabrieli (1996, str. xy) … Kosslyn, Koening, Gabrieli, Tang, Marsolek in Daly (1996, str. xy) … Med besedilom moramo citirati prve tri avtorje: Kosslyn, Koening, Barrett et al. (1996, str. xy) Kosslyn, Koening, Gabrieli et al. (1996, str. xy) Če je isto misel ali idejo podalo več avtorjev in želimo navesti vse, potem jih med seboj ločimo s podpičjem, po vrsti jih uredimo po abecednem vrstnem redu glede na priimek prvega avtorja: (Kosslyn, 1996, str. xy; Koening, 1999, str. xy; Walker in Saleh, 2000, str. xy) Če je isti avtor ali skupina avtorjev v enem (istem) letu izdala več del, jim po vrsti dodamo črke a, b … in jih tako tudi navajamo. Isto logiko uporabimo tudi v seznamu virov na koncu prispevka. Walker (2000a, str. xy in 2000b, str. xy) ali (Walker, 2000a, str. xy, 2000b, str. xy) Pri drugem in vseh nadaljnjih navajanjih istega vira v istem odstavku lahko navajamo le ime avtorja brez letnice, če ni nevarnosti, da bi ta vir pomešali s kakšnim drugim. Wasserstein et al. so ugotovili… Če misel le povzemamo, potem v besedilu uporabljamo način citiranja pod prvo točko. Če avtor dela ni znan, namesto priimka napišemo naslov dela. Na primer: Zakon o društvih (1995, str. xy) Posredno citiranje Citiramo vedno iz originalnega vira. Če le-ta ni dostopen, lahko uporabimo posredno citiranje, vendar naj bo to le izjemoma. Če tako v knjigi Walkerja iz leta 2000 preberemo nekaj, kar je Chelladurai napisal leta 1995 in do tega dela ne moremo priti, lahko to citiramo na naslednji način: Chelladurai (1995, str. xy, v Walker, 2000 str. xy) ali (Chelladurai, 1995, str. xy, v Walker, 2000 str. xy) 11 Navodila za pripravo pisnih del Fakulteta za turizem, Univerza v Mariboru Osebna komunikacija Kot vir lahko navajamo tudi osebno komunikacijo (pogovori, elektronska pošta, pisma …), poleg avtorja osebne komunikacije navedemo tudi čim bolj natančen datum (po možnosti vsaj mesec in leto, še najbolje je natančen datum). Vir osebna komunikacija navajamo samo med tekstom. T. K. Lutes (osebna komunikacija, 18.4.2001) ali (T. K. Lutes, osebna komunikacija, april 2001) Nenatisnjen vir Vir, ki je še v tisku, navajamo tako kot ostala dela, le da namesto letnice napišemo »v tisku«, tako na primer citiramo »Walker (v tisku) je ugotovil…«. Na enak način se delo v tisku citira tudi v seznamu virov na koncu članka, torej namesto letnice navajamo omenjeno besedno zvezo. Vsi v besedilu citirani viri (razen osebne komunikacije) morajo biti navedeni v seznamu literature in virov in obratno – vse, kar najdemo v seznamu literature in virov, mora biti tudi nekje med besedilom! 12 Navodila za pripravo pisnih del 5 Fakulteta za turizem, Univerza v Mariboru PRIPRAVA SEZNAMA LITERATURE IN VIROV PISNIH DEL - Seznam literature in virov neposredno sledi sklepu pisnega dela. Posamezna dela na seznamu literature in virov navedemo po abecednem redu. Posamezna dela ne številčimo. Med posameznimi deli ni prazne vrstice. Uporabimo pisavo 12 pik, enojen razmik in brez pik pred in po vrstici. Vsi podatki so v originalnem jeziku, prevod naslova lahko podamo tudi v slovenščini, v oglatih oklepajih, takoj po originalnem naslovu (ni pa nujno). Različna dela istega avtorja - Dela uredite kronološko od najstarejšega do najnovejšega. - Če sta dve deli istega avtorja izdani v istem letu, pripišemo pri letnici izdaje prvega dela a (na primer: 2013a), pri letnici izdaje drugega dela pa b (na primer: 2013b). - Če se isti avtor na seznamu enkrat pojavlja s samostojnim delom, drugič pa kot soavtor dela, najprej navedemo njegovo samostojno delo, nato pa delo, ki ga je pripravil v soavtorstvu. Posebnosti tujih priimkov - Pri avtorjih s priimki kot npr. van der Borg, de Albuquerque itd. upoštevajte, da so predikati »van« in »de« sestavni del priimka. Avtorja s priimkom van der Borg boste zato na seznamu literature in virov uvrstili pod črko V; enako velja za avtorja s in avtorja s priimkom de Albuquerque boste na seznamu literature in virov uvrstili pod črko D. Uporaba poševnega tiska - Pri monografijah (knjige, diplomsko delo, magistrsko delo, doktorsko delo, raziskovalna poročila itd.) se v poševnem tisku pišejo naslovi del. - Pri člankih (revije, časopisi, časniki) pa se v poševnem tisku piše ime revije in letnik/volumen. Vrstni red navajanja virov - Pri delih, katerih bibliografske reference presežejo eno vrstico, zamaknemo vrstico nekoliko bolj v desno. Primer: Ames, C. (1992). Classrooms: Goals, structures, and student motivation. Journal of educational psychology, 84(3), 261. Avsec, A., & Pečjak, S. (2003). Emocionalna inteligentnost kot kognitivno-emocionalna sposobnost. Psihološka obzorja, 12(2), 35-48. Pečjak, V., & Tacol, T. (2006). Psihološka podlaga vizualne umetnosti. Debora. 13 Navodila za pripravo pisnih del Fakulteta za turizem, Univerza v Mariboru Namig: Za lažje pripravo seznama literature in virov ter njihovo pravilno oblikovanje, si lahko pomagate z internetnim iskalnikom Google učenjak4 (ang. Google scholar), kjer poiščete literaturo (akademsko literaturo), ki jo želite navesti in s klikom na »navedi« pridobite seznam pravilnega zapisa izbrane literature. Izberete APA zapis. Ko izpis kopirate v vaš dokument, pazite, da ohranite poševen tisk (obdržite oblikovanje). Slika 9: Navajanje literature in virov s pomočjo iskalnika Google učenjak 5.1 Primeri navajanja literature in virov za posamezen tip gradiva5 Knjiga En avtor: Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov. Kraj: Založnik. Castells, M. (2000). End of millennium (2nd ed.). Malden, MA: Blackwell.. Dva avtorja Priimek, začetnica imena. & Priimek, začetnica imena. (leto). Naslov. Kraj: založba. Beck, A. A. J. & Sales, B. D. (2001). Family mediation. Washington, DC: American Psychological Association. 4 Google Učenjak služi za iskanje člankov, disertacij, knjig, poročil in druge akademske literature iz različnih virov - založnikov, arhivov odprtega dostopa, spletnih mest akademskih institucij. Iskanje poteka tudi po citirani literaturi. 5 To podpoglavje je povzeto po virih Univerza v Mariboru Fakulteta za logistiko (2012) in Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo (2014). 14 Navodila za pripravo pisnih del Fakulteta za turizem, Univerza v Mariboru Trije, štirje ali pet avtorjev Priimek, I., Priimek, I. & Priimek, I. (leto). Naslov. Kraj: založba. Domen, B., Pucko, D. & Sutherland, R. (1992). Economics and business organization. Ljubljana: Faculty of Economics. Več kot 6 avtorjev: Priimek, I. et al. (leto). Naslov. Kraj: založba. Lehar, B., et al. (2005). Prekrški na slovenskih cestah. Ljubljana: Založba za varnost na cestah. Knjiga, katere avtor ni znan: Publication Manual of the American Psychological Association (5th Ed.). (2003). Washington, DC: American Psychological Association. Knjiga z urednikom: Gibbs, J. T. (ur.). (1991). Children of color: psychological interventions with minority youth. San Francisco: Jossey-Bass. Poglavje v knjigi Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov poglavja. V Začetnice imena urednika. Priimek urednika (ur.), Naslov knjige (str. Prva stran poglavja-zadnja stran poglavja). Kraj: Založnik. Primer: Zgaga, P. (2001). Znanje je moč, je (lahko) tudi stvar demokracije? V K. Majerhold (ur.), Ali se univerza vrti v krogu svoje moči? (str. 9–26). Ljubljana: Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Diplomsko, magistrsko ali doktorsko delo Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov. Diplomsko delo, Kraj: Založnik. Primer: Pečjak, M. (2003). Lik Kekca v Vandotovih pripovedih. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. Raziskovalno poročilo Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov (Raziskovalno poročilo). Kraj: Založnik. Primer: Devjak, T., Cencič, M. in Polak, A. (2005). Model izpopolnjevanja oziroma stalnega strokovnega spopolnjevanja kot oblike vseživljenjskega učenja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (Raziskovalno poročilo). Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Organizacija ali skupina kot avtor ARSO (b. l.)6. Podnebna ranljivost Slovenska prostora. Dostopno na: http://www.arso.gov.si/podnebne% 20spremembe/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/klimatska_ranljivost.html, 26.3.2012 15 Navodila za pripravo pisnih del Fakulteta za turizem, Univerza v Mariboru Zakonodajni viri Zakon o varnosti cestnega prometa. Uradni list RS št. 56/2008-UPB5, 57/2008-ZLDUVCP, 73/2008 Odl.US: U-I-295/05-38, 58/2009, 36/2010, 106/2010-ZMV, 109/2010-ZCes-1, 109/2010-ZPrCP, 109/2010-ZVoz, 7/2011 Odl.US: U-I-144/09-13, 39/2011-ZJZ-E, 47/2011 Odl.US: U-I-119/10-6. Neobjavljeno delo ali delo z omejeno dostopnostjo Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov. Neobjavljeno delo. Primer: Kremžar, B. (1985). Motorika predšolskega otroka: študijsko gradivo. Neobjavljeno delo. Časopisni članek z znanim avtorjem Weiss, M., Šimac, J. & Elikan, J. (2012). Prihodnost za gradbeništvo zlasti na tujih trgih. Finance, št. 61, str. 6-7. Weiss, M., Šimac, J. & Elikan, J. (2012). Prihodnost za gradbeništvo zlasti na tujih trgih. Finance. Dostopno na: http://www.finance.si/347316/Prihodnost-zagradbeni%C5%A1tvo-zlasti-na-tujih-trgih, 29.3.2012 Članek brez avtorja Država že uredila plače 90 trenerjem, napovedanih še več (2012, 28. marec). Slovenska tiskovna agencija. Dostopno na: na spletnem naslovu http://www.sta.si/vest.php?s=s&id=1741330, 28.3.2012 Prispevek v zborniku s konference, simpozija ali kongresa (tudi prispevek v enciklopediji) Priimek, začetnice imena. (Leto). Naslov. V Naslov zbornika (str. prva stran članka-zadnja stran članka). Kraj: Založnik. Primer: Valenčič-Zuljan, M. (2004). Pojmovanje učiteljeve in učenčeve vloge pri pouku kot del učiteljeve profesionalne opreme. V B. Marentič-Požarnik (ur.), Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev (str. 113-127). Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete. Članek iz časopisa (dnevnika, tednika) Priimek, začetnice imena. (Datum). Naslov. Ime publikacije, letnik, str. prva stran-zadnja stran. Primer: Devjak, T. (20. 09. 2001). Moč vzgoje v Montessori koncepiku. Trobla, 8, str. 21-22. Prispevki s spleta (URL naslov) Znan avtor Avtor, A. A. (2000). Naslov dela. Dostopno na: http naslov, dan. mesec. leto Primer: Goon, B. (2005). Effects of excessive drinking on sport participation. Dostopno na: http://www.excessive_drinking.com, 7.8.2006 16 Navodila za pripravo pisnih del Fakulteta za turizem, Univerza v Mariboru Brez avtorja Naslov strani. (Datum). Kraj: Založnik. Dostopno na: http naslov, dan. mesec. leto Primer: Electronic reference formats recommended by the American Psychological Association. (19. 11. 1999). Washington: American Psychological Association. Dostopno na: http://www.apa.org/webref.html, 3.5.2000 Spletne revije Avtor, A. A., Avtor, B. B. & Avtor, C. C. (točen datum – če možno, sicer samo letnica). Naslov članka. Naslov revije, letnik, prva stran – zadnja stran. Dostopno na: http naslov (če strani niso navedene, jih v citatu spustimo), dan. mesec. leto Primer: Zgaga, P. (13. 1. 2005). Les changements dans l'enseignement supérieur Slovène: egouvernance, autonomie, admissions et qualité. Enseignement superieur en Europe, 27, 172-181. Dostopno na: http://www.cepes.ro/publications/pdf/hee_fre_pdf/3fre_02.pdf, 13.1.2005, Spletna stran podjetja ali organizacije Celovita ponudba [Fersped], (b. d.). Dostopno na: http://www.fersped.si/content. php?language=si§ion=70,1.3.2012 Izvleček referata, prispevek na simpoziju Cutler, L D., Frolich, B. & Hanrahan, P. (16. 1. 1997). Twohanded direct manipulation on the responsive workbench. Referat predstavljen leta 1997 na simpoziju Interactive 3D Graphics. Izvleček dostopen na:http://www.graphics.standard.edu/papers/twohanded/, 12.6.2000 Več del istega avtorja z enako letnico Musek Lešnik, K. (2008a). Od zadovoljstva potrošnikov do programov zvestobe. Koper: Fakulteta za management. Musek Lešnik, K. (2008b). Zadovoljstvo potrošnikov: psihološki dejavniki vedenja in zadovoljstva potrošnikov. Ljubljana: IPSOS. Osebna komunikacija Ne zapišemo. Interno gradivo Merkur d.d. (2008). Sistemizacija delovnih mest v podjetju Merkur d.d.. Interno gradivo. Kranj: Merkur d.d. Televizijska ali radijska oddaja Šterbucl, S. (urednik). (2008, 31. januar). Dnevnik [televizijska oddaja]. Ljubljana: RTV Slovenija. E-gradivo institucije Knez, M., Cedilnik, M. & Semolič, B. (2007). Poslovanje logističnih podjetij. E-gradivo. Celje: Univerza v Mariboru Fakulteta za logistiko 17 Navodila za pripravo pisnih del 6 Fakulteta za turizem, Univerza v Mariboru SEZNAM LITERATURE IN VIROV Časnik.(25. september 2014). Dostopno na: http://www.casnik.si/index.php/2012/12/22/kdocuti-slovenijo/i-feel-slovenia/, 25.9.2014 Knjižnica UL PeF. (2014) APA citiranje. Dostopno na: http://www.pef.unilj.si/fileadmin/Datoteke/Knjiznica/Datoteke/apa_citiranje.pdf, 18.9.2014 Lesjak D. (1999). Kako napisati referat oz. seminarsko nalogo? E-gradivo. Maribor: Univerza v Mariboru Ekonomsko-poslovna fakulteta. Pravila citiranja. (2014). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. Dostopno na: http://www.fa.uni-lj.si/filelib/knjiznica/apa_citiranje_1.pdf, 18.9.2014 Rosi B. (2007). Priprava na (sklepna) pisna dela na dodiplomskem in podiplomskem študiju FL. E-gradivo. Celje: Univerza v Mariboru Fakulteta za logistiko. Rovan, Goran. (2014). V Gadovi Peči vidijo svojo priložnost v turizmu. Dostopno na: http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-gadovi-peci-vidijo-svojo-priloznost-vturizmu/346047, 17.9.2014 Univerza v Mariboru Fakulteta za logistiko. (2012) Navodila za pripravo pisnih del na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru. Interno gradivo. Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo. (2014). APA način citiranja in navajanja virov (po 5. verziji standardov). Dostopno na: http://www.fa.unilj.si/filelib/knjiznica/apa_citiranje_1.pdf, 24.9.2014 18 Navodila za pripravo pisnih del Fakulteta za turizem, Univerza v Mariboru PRILOGE - Priloga 1: Naslovna stran pisnega dela 19 Priloga 1: Naslovna stran pisnega dela NASLOV PISNEGA DELA Pisno delo (seminarska naloga, raziskava …) pri predmetu xy Študent: Ime Priimek, vpisna številka Mentor: naziv Ime Priimek Brežice, mesec leto
© Copyright 2024