DA NE BI PO NEPOTREBNEM STRAŠILI IN JEZILI DRUGIH: Čustveno-inteligentno sporazumevanje
za vsakdanjo rabo - predavanje
VSEBINE:
1. Kakšno je čustveno-inteligentno sporazumevanje
2. Samoopazovanje in samonadzor, pomen empatije
3. Opazovanje in dejavno poslušanje
4. Osnovna čustva
5. Strah in jeza v medosebnih odnosih
6. Sporazumevanje s pacientom: strah
7. Sporazumevanje s pacientom: jeza
TRAJANJE:
3 ure
VELIKOST SKUPINE: ni omejena
URNIK:
17. 00 – 18. 30 - predavanja
18.30 – 18.45 - odmor
18.45 – 20. 15 - predavanja
Kotizacija: 60 € (vključuje DDV)
Kotizacija vključuje udeležbo na delavnici.
SPI točke: v postopku
Izhodišča
V delavnici izhajamo iz opredelitve čustvene inteligentnosti kot tipa socialne inteligentnosti, ki
vključuje sposobnost nadzora lastnih čustev in čustev drugih; čustvena inteligentnost je zmožnost
razločevanja med čustvi (emocijami) in uporabo informacij za lastno mišljenje in delovanje.
Čustva predstavimo kot psihične procese, ki posledica odnosa med osebo in okoljem, čustveno
inteligentnost pa kot osebne in družbene spretnosti, ki določajo, kako dobro oseba obvladuje sebe in
medosebne odnose. Med osebnimi spretnostmi posebej osvetlimo samozavedanje in samonadzor.
Čustveno inteligenco umestimo v delovno okolje (odnos zdravnik – bolnik, vsi drugi odnosi v
delovnem okolju) ter jo povežemo z delovno učinkovitostjo.
Jasno predstavimo izhodišča za čustveno inteligentno sporazumevanje v medici ter posebej
izpostavimo pomen nebesednih sporočil, saj je govorica telesa izraz čustev, odziv na lastna čustva in
čustva drugih in odraz vsebine besed.
Strah in jezo predstavimo skozi samoopazovanje, v skupini ustvarimo pogoje za prepoznavanje
različnosti ter uvedemo empatijo kot zmožnost zavedanja čustev, potreb in skrbi drugih. Visoka
stopnja empatije omogoča razumevanje druge osebe/drugega in oceno problema z njegove strani,
kar je še posebej pomembno pri blaženju strahu in zaskrbljenosti ali umirjanju jeze.
Namen in cilji
Namen delavnice je vzpodbuditi udeležence, da se zavejo svojih različnih (socialnih) vlog, odkriti
njihova pričakovanja v zvezi s temi vlogami, povečati občutljivost za pričakovanja drugih ter izboljšati
sporazumevanje.
Dejavniki in mehanizmi skupinske dinamike bodo omogočili identifikacijo predsodkov in
stereotipov ter vzpodbudili udeležence k izmenjavi stališč. Posebno pozornost bomo namenili vlogi
strahu in jeze v medosebnih odnosih.
Ob zaključku pričakujemo večjo jasnost poklicne vloge in identitete (na ravni posameznika in
skupine), poznavanje principov in zakonitosti učinkovitega sporazumevanja oziroma veščin v
medosebnih odnosih in zmožnost razumevanja drugih (prepoznavanje njihovih občutkov, stališč ipd.),
prepoznavanje, izpolnjevanje ter predvidevanje potreb drugih in zavzemanje za različnost
(ustvarjanje priložnosti za sodelovanje različnih ljudi).
Vsi opredeljeni cilji zadevajo tako odnos zdravnik – pacient kot tudi ostale medosebne odnose
udeležencev.
Metoda
Udeleženci v procesu interaktivnega učenja pridobijo komunikacijske veščine, kot so
postavljanje vprašanj, poslušanje, razlaganje, razvijanje novih idej ali rešitev skozi razpravo. Poleg
tega se s spoštovanjem ostalih oseb in njihovega mnenja naučijo kooperativnih veščin ter doživijo
učni proces kot deljeno izkušnjo. Kognitivno in socialno učenje sta tako združena. Kooperativno
učenje omogoča udeležencem, da v učni proces aktivno prispevajo svoje znanje in ideje, s tem
stimulirajo motivacijo za učenje, kar pa ima pozitivni vpliv na učni proces. S kooperativnim
učenjem udeleženci izkusijo učenje kot aktivni proces, ki je pomemben in trajen.
Izvajalec:
Inštitut PARES je zasebni zavod, namenjen širjenju znanja na področjih veščin v medosebnih odnosih,
odkrivanja zavajanja in upravljanja s človeškimi viri. Ukvarjamo se z raziskovanjem, poučevanjem,
svetovanjem in reševanjem praktičnih problemov na različnih področjih bivanja in delovanja. Več na
www.pares.si.
izr. prof. dr. Polona SELIČ
Andrej JURATOVEC
Dr. Polona Selič, univ. dipl. psih. je izredna profesorica za kriminalistiko in docentka za socialno
psihologijo, članica Ameriške akademije forenzičnih znanosti (AAFS), s strani Ameriške zveze
poligrafskih preiskovalcev (APA) licencirana inštruktorica za poučevanje psihofiziološkega
preiskovanja verodostojnosti izjav z uporabo poligrafa, članica Ameriške zveze poligrafskih
preiskovalcev.
Na Inštitutu PARES je zadolžena za izobraževalne programe. Ukvarja se s poučevanjem in
svetovanjem na področju medosebnih odnosov. Deluje tudi kot raziskovalka na Katedri za družinsko
medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in je avtorica približno 260 strokovnih in
znanstvenih del, med njimi dveh knjig: Psihologija bolezni našega časa in Novi odročnik: Nebesedno
sporazumevanje za vsakdanjo rabo.
Andrej Juratovec, soc. del., je s strani Ameriške zveze poligrafskih preiskovalcev (APA) licencirani
inštruktor za poučevanje psihofiziološkega preiskovanja verodostojnosti izjav z uporabo poligrafa,
član APA, v obdobju 2002-7 podpredsednik Mednarodne zveze forenzičnih poligrafskih inštitutov,
dolgoletni športni delavec. Na Inštitutu PARES je trener in svetovalec v medosebnih odnosih ter
poligrafski preiskovalec. Po izobrazbi socialni delavec kadrovske smeri in diplomirani trener
rokometa, se Andrej Juratovec ukvarja s poučevanjem veščin v medosebnih odnosnih in svetovanju v
zasebni in javni sferi doma in v tujini. Posebno pozornost namenja vprašanjem čustveno-inteligentne
komunikacije v različnih delovnih okoljih in coachinga.