Referat - Šolski center Kranj
Šport v Jugoslaviji Aljaž Štilec Mentor: Irena Jerala Tehniški šolski center Kranj Šolsko leto: 2011/12 Stran 1 Kazalo 1 Uvod ................................................................................................................................................ 3 2 NOGOMET ....................................................................................................................................... 4 3 4 2.1 Pregled medalj na olimpijskih igrah ........................................................................................ 4 2.2 Srečko Katanec ........................................................................................................................ 4 2.3 Maksimiljan Mihelčič ............................................................................................................... 4 2.4 Danilo Popivoda....................................................................................................................... 4 KOŠARKA ......................................................................................................................................... 5 3.1 Jure Zdovc ................................................................................................................................ 5 3.2 Klubi ki jih je vodil:................................................................................................................... 6 3.3 Pregled medalj na olimpijskih igrah ........................................................................................ 6 SMUČANJE ....................................................................................................................................... 7 Olimpijske Igre ................................................................................................................................ 7 Svetovna prvenstva.......................................................................................................................... 7 5 4.1 Jure Franko .............................................................................................................................. 7 4.2 Bojan Križaj .............................................................................................................................. 7 BOKS ................................................................................................................................................ 9 5.1 6 7 Mate Parlov ............................................................................................................................. 9 GIMNASTIKA .................................................................................................................................. 10 6.1 Leon Štukelj ........................................................................................................................... 10 6.2 Miroslav Cerar ....................................................................................................................... 11 VIRI: ............................................................................................................................................... 12 Stran 2 1 Uvod Slovenski športniki so bili v času Jugoslavije in SHS zelo uspešni predvsem v skupinskih športih, kot sta na primer: nogomet in košarka. Nekateri slovenski športniki pa so bili tudi kar precej uspešni v posameznih športih: smučanje, boks, atletika… Eni izmed mnogih jugoslovanskih športnikov so v takratnem času bili: Srečko Katanec, Maksimilijan Mihelčič, Danio Popivoda, Jure Zdovc, Joţe Zupančič, Jure Franko, Bojan Kriţaj, Mate Parlov, Leon Štukelj, Miroslav Cerar… Na olimpijskih igrah in na svetovnih prvenstvih so slovenski športniki pobrali največ zlatih medalj. Stran 3 2 NOGOMET Jugoslovanska nogometna reprezentanca je nekdanja drţavna nogometna reprezentanca, ki je predstavljala Jugoslavijo na mednarodnih tekmah med letoma 1920 in 1992. Upravljala jo je Jugoslovanska nogometna zveza. Reprezentanca je osemkrat nastopila na svetovnih prvenstvih, kjer je kot najboljšo uvrstitev dvakrat dosegla četrto mesto, štirikrat je nastopila na evropskih prvenstvih, kjer je dvakrat osvojila naslov evropskega podprvaka, na olimpijskih igrah pa je osvojila le eno zlato, tri srebrne in eno bronasto medaljo. 2.1 Pregled medalj na olimpijskih igrah Zlato Srebro Srebro Srebro Bron Rim 1960 London 1948 Helsinki 1952 Melbourne 1956 Los Angeles 1984 Slovenija: Ekipno Ekipno Ekipno Ekipno Ekipno Jugoslavija: Srečko Katanec Maksimilijan Mihelčič Branko Oblak Danilo Popivoda - Faruk Hadţibegić, Muhamed Mujić, - Bruno Belin, Tomislav Crnković, - Dragoljub Brnović, Predrag Mijatović, - Milutin Ivković 2.2 Srečko Katanec Srečko Katanec slovenski nogometaš in nogometni trener se je rodil 16. julija1963, v Ljubljani. Pri sedmih letih je začel igrati nogomet pri NK Ljubljana. Leta 1981 je prestopil k mestnemu tekmecu Olimpiji, leta 1985 je odšel k Zagrebškemu Dinamu, ţe naslednje leto pa k Beograjskemu Partizanu in z njim leta 1987 osvojil naslov drţavnega prvaka. Ţe naslednjo sezono je prestopil v Genovsko Sampdorio in še v isti sezoni z njo osvojil pokal pokalnih zmagovalcev. Leta 1991 je v dresu Sampdorie osvojil naslov drţavnega prvaka v Italiji, naslednje leto se je z istim moštvom uvrstil v finale lige prvakov, njegovo moštvo pa je v podaljšku klonilo proti Barceloni. S Sampdorio je leta 1994 osvojil še italijanski superpokal. 2.3 Maksimiljan Mihelčič Slovenski nogometaš, rojen 29. julija1905, v Ljubljani. Mihelčič je kariero začel v ljubljanskem klubu ŢŠK Hermes, v nadaljevanju pa branil še za kluba HŠK GraĎanski Zagreb in HŠK Šparta. Kot drugi slovenski nogometaš, po Stanku Tavčarju, je bil član Jugoslovanske reprezentance, s katero je nastopil na Poletnih olimpijskih igrah 1928, predviden pa je bil tudi za nastop na Svetovnem prvenstvu 1930, kjer pa so zaradi spora nastopali le nogometaši srbskih klubov. Umrl je 29. marca 1958, v Zagrebu. 2.4 Danilo Popivoda Danilo Popivoda, slovenski, nogometaš in trener, se je rodil 1. maja 1947. Skupaj z Branetom Oblakom sta leta 1974 v Nemčiji postala prva Slovenca, ki sta v dresu Jugoslovanske reprezentance igrala na svetovnem prvenstvu. Stran 4 3 KOŠARKA Jugoslovanska košarkarska reprezentanca je med letoma 1947 in 1991 nastopala na več Olimpijskih igrah, na katerih je osvojila eno zlato, tri srebrne in eno bronasto medaljo. Nastopila je tudi na svetovnih prvenstvih, na katerih je osvojila tri zlate, tri srebrne in dve bronasti medalji ter na evropskih prvenstvih, na katerih je osvojila pet zlatih, pet srebrnih in tri bronaste medalje. Košarkarji: Vinko Jelovac, Jure Zdovc, Miha Lokar, Joţe Papič, Aleš Pipan, Joţe Zupančič, Branko Čretnik, Draţen Petrović, Boris Kristančič… 3.1 Jure Zdovc Jure Zdovc sodi med najuspešnejše slovenske in evropske košarkarje. Za časa svoje igralske kariere je igral za različne klube doma in v tujini ter z njimi osvajal lovorike tako na drţavnih kot tudi mednarodnih ravneh. Predvsem pa je bil pripadnik vrhunske generacije iz Jugoslavije, ki je kraljevala v evropski košarki ob prehodu iz osemdesetih v devetdeseta leta, generacije, ki je osvajala medalje na vseh največjih tekmovanjih od OI 1988 do razpada skupne drţave. Stran 5 Jure Zdovc je kot član reprezentance Jugoslavije najprej osvojil zlato medaljo na Evropskem prvenstvu. Ponovitev uspeha je sledila leta 1991 v Italiji. Zlato medaljo je z reprezentanco osvojil tudi na Svetovnem prvenstvu leta 1990. Vsega skupaj je med letoma 1986 in 1991 zbral 83 nastopov zanjo in je med Slovenci na četrtem mestu po številu nastopov za moštva nekdanje skupne drţave. 3.2 Klubi ki jih je vodil: Krka Split Geoplin Slovan Iraklis Union Olimpija Bosna Sarajevo… 3.3 Pregled medalj na olimpijskih igrah Srebro Srebro Zlato Bron Srebro Ciudad de Mexico 1968 Montreal 1976 Moskva 1980 Los Angeles 1984 Seul 1988 Stran 6 4 SMUČANJE Štirinajste zimske olimpijske igre so bile zimske olimpijske igre, ki so potekale leta 1984 v Sarajevu v Bosni in Hercegovini. Smučanje slovenskih smučarjev sega ţe v čas kraljevine SHS, naj bol pa smo se razvili v smučanju po 2. Sv. vojni. Alpski smučarji: Grega Benedik, Tomaţ Cerkovnik, Jure Franko, Tomaţ Jemc, Joţe Kuralt, Boris Strel, Nuša Tome, Bojan Kriţaj. Olimpijske Igre Innsbruck 1976 - 18. Veleslalom Lake Placid 1980 - 4. Veleslalom Sarajevo 1984 - 7. Slalom, 9. Veleslalom Bojan Križaj Svetovna prvenstva St. Moritz 1974: 13. Slalom Schladming 1982: 2. Slalom, 7. Veleslalom Bormio 1985: 5. Slalom, 8. Veleslalom Crans-Montana 1987: 6. Slalom Bojan Križaj 4.1 Jure Franko Jure Franko, slovenski alpski smučar, rojen 28. Marca 1962, v Novi Gorici. Svoje najboljše predstave v veleslalomu in super veleslalomu je pokazal v olimpijski sezoni 1983/84. Dne 14. februarja1984 je na zimskih olimpijskih igrah v takrat domačem Sarajevu nastopil v veleslalomu. Po prvem teku je bil na četrtem mestu, v drugem teku pa je dosegel najboljši čas in le Švicar Max Julen je imel dovolj prednosti, da ga je prehitel. Ta srebrna medalja je bila prva Slovenska in Jugoslovanska na zimskih olimpijskih igrah. Jure je seveda postal priljubljen tako v Sarajevu kot drugod po nekdanji Jugoslaviji. Kot tekmovalec se je upokojil po koncu sezone 1984/85. Poleg omenjenega olimpijskega srebra se je v svetovnem pokalu trikrat uvrstil na tretje mesto, še 23-krat med najboljših 10 in še dodatnih 11-krat med prvo petnajsterico, ki je takrat prejela točke svetovnega pokala. 4.2 Bojan Križaj Bojan se je rodil v znani trţiški smučarski druţini. Na smuči je stopil ţe pri treh letih. Osnovno šolo je obiskoval v Kriţah, srednjo šolo pa v športnem oddelku na gimnaziji Šentvid. Preboj proti svetovnemu vrhu je začel v sezoni 1976/77, ko si je prismučal prvo točko svetovnega pokala v veleslalomu. Po takrat veljavnih pravilih je točke dobilo samo najboljših 15 na tekmi. V slalomu se je kmalu prebil v prvo petnajsterico in se ţe v naslednji sezoni v Madonni di Campiglio prvič povzpel na zmagovalni oder. 20. januarja1980 je v Švicarskem Wengnu dosegel prvo slovensko zmago na tekmah svetovnega pokala. V 80. letih 20. stoletja pa so po podjetjih in šolah med prenosi tekem prekinjali delo in pouk, da bi bili priča Kriţajevim legendarnim bojem s Švedskim asom Ingemarjem Stenmarkom. Na olimpijskih igrah v Lake Placidu leta 1980 je v veleslalomu za pičli dve stotinki zgrešil bronasto medaljo. Uspešnejši je bil leta 1982 na svetovnem prvenstvu v Schladmingu, kjer je v slalomu osvojil srebrno medaljo. Leta 1984 je na olimpijskih igrah v Sarajevu, podlegel velikim pričakovanjem domače javnosti. Vendar mu je ta zaradi srebrne medalje Jureta Franka oprostila. Na olimpijskih igrah v Calgaryju leta 1988 ni nastopil, ker se je tik pred njimi poškodoval. Kariero je v velikem slogu končal na zadnji tekmi sezone 1987/88 v Saalbachu, ko si je tik pred ciljem odpel smuči in peš stopil v ciljno areno. Stran 7 Njegova najuspešnejša sezona je bila 1986/87, ko je z osvojitvijo slalomskega kristalnega globusa ponovil doseţek Roka Petroviča iz sezone poprej. Poleg tega je bil v slalomski razvrstitvi svetovnega pokala drugi v sezonah 1979/80 in 1985/86. Tedaj si je drugo mesto delil s Stenmarkom in Paulom Fromeltom. V sezoni 1980/81 je bil tretji v slalomski razvrstitvi svetovnega pokala. V skupni razvrstitvi svetovnega pokala se je najvišje zavihtel na 4. mesto v sezoni 1979/80. Skupno je v svetovnem pokalu dosegel 8 zmag in 33 uvrstitev na zmagovalni oder, slednje do danes ni uspelo ponoviti še nobenemu slovenskemu smučarju ali smučarki. Jure Franko Bojan Križaj Stran 8 5 BOKS 5.1 Mate Parlov Mate Parlov, hrvaški boksar se je rodil 16. novembra 1948, v Splitu. Parlov je bil v svoji karieri olimpijski zmagovalec, amaterski in kasneje profesionalni evropski in svetovni prvak v polteţki kategoriji. Po splošnem prepričanju je bil Mate Parlov najboljši hrvaški oziroma jugoslovanski boksar vseh časov. Umrl je 29. julija 2008, v Pulju. Pregled medal: Zlato Olimpijske igre München 1972 Polteţka kategorija Zlato Svetovna prvenstva Havana 1974 Polteţka kategorija Stran 9 6 GIMNASTIKA Kraljevino SHS je na Poletnih olimpijskih igrah 1924 v Parizu zastopalo sedemintrideset tekmovalcev v sedmih športih. Osvojili so dve zlati medalji, obe Leon Štukelj v artistični gimnastiki. Tekmovalne discipline v gimnastiki: Ekipni mnogoboj, konj z ročaji, obroči, bradlja, drog. 6.1 Leon Štukelj Leon Štukelj, slovenski telovadec, olimpijec in pravnik se je rodil 12. novembra 1898, v Novem mestu, takrat Avstro-Ogrska, danes Slovenija. Je pomembna osebnost v slovenski športni zgodovini, saj je eden redkih slovenskih športnikov, ki so bili v svoji disciplini v samem svetovnem vrhu, kjer je vztrajal od svetovnega gimnastičnega prvenstva leta 1922 v Ljubljani do olimpijskih iger leta 1936 v Berlinu, kjer je zaokroţil svojo bogato športno pot. Nastopil je na sedmih velikih tekmovanjih in skupno osvojil 20 kolajn: 8 zlatih, 6 srebrnih in 6 bronastih. Samo na olimpijskih igrah je skupno osvojil 6 kolajn: dve zlati v Parizu 1924, zlato in dve bronasti v Amsterdamu 1928 ter srebro v Berlinu 1936. Njegova zbirka bi zagotovo bila še obseţnejša, če bi se Kraljevina Jugoslavija udeleţila iger v Los Angelesu leta 1932. Leta 1927 je dokončal študij prava. Po končani športni poti je delal kot sodnik, najprej v Novem mestu, nato pa v Lenartu in Mariboru, kjer je ţivel vse do smrti. Štukelj je do upokojitve več desetletij delal kot sodni asistent. V devetdesetih letih 20. stoletja je Štukelj veljal za najstarejšega še ţivečega olimpijka. Zaradi te vloge je bil povabljen na otvoritev olimpijskih iger v Atlanti leta 1996. Tam je s svojo čilostjo pri skoraj 98 letih navdušil vse, tudi takratnega predsednika ZDA Billa Clintona, ki mu je segel v roko.Vse do smrti zaradi nenadnega srčnega napada le nekaj dni pred 101. rojstnim dnevom je bil aktiven in je vsakodnevno vadil na krogih v domačem stanovanju. Na njegov 100. rojstni dan je bila organizirana velika proslava v rodnem Novem mestu. Danes se po njem imenujeta športni dvorani v Novem mestu in Mariboru. Umrl je 8. novembra 1999, v Mariboru. Olimpijske igre Zlato Zlato Bron Bron Zlato Srebro 1924 1924 1928 1928 1928 1936 Mnogoboj Drog Mnogoboj Ekipne mešane vaje Krogi Krogi Svetovna prvenstva Zlato Zlato Zlato Srebro Srebro Bron Zlato Zlato Srebro Bron Bron 1922 1922 1922 1922 1922 1922 1926 1926 1926 1926 1930 Stran 10 Bradlja Drog Krogi Konj z ročaji Plavanje Skok v višino Drog Krogi Mnogoboj Bradlja drog 6.2 Miroslav Cerar Miroslav »Miro« Cerar, slovenski telovadec in olimpionik se je rodil 28. oktobra 1939 v Ljubljani. Miroslav Cerar je bila priznan po vsem svetu, za njegovo obvladovanje konja z ročaji. V začetku Jugoslavije je bil mladinski prvak leta 1956. Bil je za zmagovalec na drţavnem prvenstvu 13 krat, in je bil najboljši vsestranski športnik v Jugoslaviji, v vseh športnih, skupaj devetkrat. On je osvojil svojo prvo medaljo svetovnega prvenstva, bron, na konju z ročaji, leta 1958, na svetovnem prvenstvu v Moskvi. Prvo zlato medaljo je dobil tekmo na konju z ročaji v Ljubljani. Med njegovo mednarodno kariero, je osvojil 21 evropskih medalj. Miroslav Cerar je tekmoval na treh olimpijskih igrah - leta 1960, 1964 in 1968. V svoji bogati karieri, je Cerar prisluţil najvišjo čast Mednarodnega olimpijskega komiteja. Ob upokojitvi je bil cenjeni član Slovenske olimpijske akademije in komisije za pošteno igro Olimpijskega komiteja Slovenije. V zadnjih štirih letih, je bil član izvršnega odbora. Olimpijske igre Zlato Zlato Bron 1964 1968 1964 Konj z ročaji Konj z ročaji drog Svetovna prvenstva Zlato Zlato Zlato Zlato Zlato Bron Bron 1962 1962 1962 1966 1970 1958 1962 Stran 11 Konj z ročaji Drog Ekipno Konj z ročaji Konj z ročaji Konj z ročaji bradlja 7 VIRI: http://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:%C5%A0portne_prireditve_v_Jugoslaviji http://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Jugoslavija_na_olimpijskih_igrah http://sportdogaja.si/zgodovina/mate_parlov_-_nezni_grobijan_in_pesnik http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_prvakov_in_pokalnih_zmagovalcev_Jugoslavije_v_ko%C5%A1arki http://sl.wikipedia.org/wiki/Zimske_olimpijske_igre_1984 http://www.dogaja.se/znani-slovenci/4286/bojan_krizaj/ http://sl.wikipedia.org/wiki/Jugoslovanska_ko%C5%A1arkarska_reprezentanca http://sl.wikipedia.org/wiki/Jugoslavija_na_Poletnih_olimpijskih_igrah_1924 http://www.hervardi.com/leon_stukelj.php http://www.dogaja.se/znani-slovenci/4657/leon_stukelj/ http://sl.wikipedia.org/wiki/Svetovno_prvenstvo_v_%C5%A1portni_gimnastiki_1922 http://www.ighof.com/honorees/honorees_cerar.html http://www.playboy.si/branje/intervju/jure-zdovc/ Leksikon sova, Cankarjeva zaloţba, 2006; strani: 489 (Srečko Katanec) 306 (Jure Franko) 561 (Bojan Kriţaj) 818 (Mate Parlov) 1093 (Leon Štukelj) 154 (Miroslav Cerar) Stran 12
© Copyright 2024