Časopis Sladkogorčan, julij 2012
glasilo palome, d.d. sladki vrh; julij 2012; številka 2/2012 DOPUST JE NABIRANJE NOVE ENERGIJE ZA DELO Zastavljen gospodarski načrt za 2012 bo realiziran Spoštovane bralke, cenjeni bralci internega glasila Sladkogorčan za vas smo pripravili poletno številko glasila, za katero verjamemo, da jo boste prebirali z zanimanjem. Ideje in prispevki so tokrat nastali v razširjenem uredniškem odboru. Odbor smo razširili z namenom, da glasilo z novimi vsebinami približamo predvsem vam zaposlenim, saj je to zopet eden od načinov, kako izmenjati kakšno zanimivo in koristno informacijo, zgodbo, pohvalo, vzpodbudo, kritiko … Paloma smo ljudje in Paloma je tudi kraj, zato smo v glasilo vpletli tudi nekaj vsebin in dogajanja iz okolja podjetja. Pogosto znamo potarnati, da se v našem kraju bolj malo dogaja. Prispevki sodelavcev o dogajanju v kraju so dokaz, da temu ni tako. Sladki Vrh je bil vedno znan kot kraj, kjer so se ljudje ukvarjali z različnimi športnimi disciplinami in so bili dejavni na področju kulture, turizma, zabave ter še na mnogih drugih področjih. Nekoč se je vse dogajalo pod okriljem športnega društva Sever in kulturnega društva DPD Svoboda, danes pa za to skrbi veliko društev in med njimi je veliko takih, ki v svojem imenu s ponosom nosijo ime našega podjetja in ga predstavljajo na prireditvah, tekmovanjih, pohodih, tudi onstran slovenskih meja. IZ VSEBINE 2 Uredniški uvodnik 3 Uvodnik predsednika uprave Darka Bračiča 4 Marketinško-prodajni trening 6 Nezgode pri delu 9 »Pomagajmo si!« 10 Varovanje podatkov 11 Projekt uvedbe IP telefonije v Palomi 13 Papirniške igre v Sladkem Vrhu nekoč 15 Košarkarski klub Paloma Alfa 16 Društvo inovatorjev Paloma 17 Sindikalni izlet v Budimpešto 18 Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi 19 Sindikat Paloma Pergam 22 Paloma PIS – urejanje okolja nekoč in danes, v besedi in sliki 24 Druženje sodelavcev prve izmene ob ribniku 25 Turistično društvo »Brod« Sladki Vrh spet zaživelo 26 Teniško društvo Tadora 26 Pripravljalno obdobje NK Paloma 27 Kadrovske spremembe v Palomi d.d. od 11.04.2012 do 15.06.2012 2 27 Razvedrilni kotiček z humorjem 28 Nagradna križanka Ker je pred nami še eno vroče poletje, vam iz novega uredniškega odbora želimo, da bi poletni dopust preživeli zanimivo, pestro ter da bi se pri svojih aktivnostih tudi sprostili, odpočili in nabrali nove energije za delo v našem kolektivu in seveda novih vsebin za jesensko številko Sladkogorčana. Pa lep pozdrav iz uredniškega odbora vam želi urednica glasila Aleksandra Muster Sladkogorčan, Interni časopis podjetja PALOMA SLADKOGORSKA TOVARNA PAPIRJA, d.d. SLADKI VRH julij 2012; številka 2 Naslov uredništva: Sladki Vrh 1, 2214 Sladki Vrh Telefon: +386 (0)2 6457 100 FAX: +386 (0)2 6457 107 E-mail: [email protected] Uredniški odbor: Aleksandra Muster, odgovorna urednica Marjeta Jančič, Lea Radešič, Mirko Purgaj, Franc Oswald , Natalija Krhin, Sonja Šiker, Silva Klobasa, Zoran Lapi, Janez Kikl, Jožica Leopold, Jerica Dvoršak, Jože Korotaj Slovnično pregledala: Lea Dvoršak Fotografija na naslovnici: Sončni vzhod (Jerica Dvoršak) Grafična priprava, fotoliti in tisk: Dravski tisk d.o.o., Maribor Naklada: 1600 izvodov Distribucija: časopis prejmejo vsi zaposleni v podjetju Paloma d.d. ZASTAVLJEN GOSPODARSKI NAČRT ZA LETO 2012 BOMO DOSEGLI Z NOVIMI PROJEKTI IN NOVIMI IZDELKI Darko Bračič Predsednik uprave Darko Bračič Za nami je prva polovica leta in obdobje, v katerem analiziramo rezultate poslovanja v letu 2012. Družba je v prvih petih mesecih ustvarila kosmati donos v višini 36,4 milijonov evrov, kar je za 2 % več kot v enakem obdobju lani. Bistveno je izboljšala rezultat poslovanja v primerjavi s preteklim letom ter ob tem ustvarila tudi približno dva milijona evrov pozitivnega denarnega toka. Podatki za obdobje prvih petih mesecev kažejo na to, da gospodarski načrt ni bil dosežen, prodaja pa se je kljub še vedno zaostrenim razmeram na večini tržišč gibala na nivoju lanskega leta. V zadnjih mesecih smo sicer beležili večji odjem blaga, vendar izpada iz začetnih mesecev ni bilo mogoče povsem nadoknaditi. Vse aktivnosti ciljno usmerjamo v doseganje načrtovane prodajne realizacije na Palominih ključnih tržiščih ob skrbnem spremljanju plačilne sposobnosti kupcev. Težave imajo predvsem kupci na področju jugovzhodne Evrope zaradi nestabilnih valut. Prodajna služba se zaveda pomena doseganja načrtovane realizacije za doseganje optimalne proizvodnje, vendar je potrebno obvladovati tudi finančna tveganja. Tveganja skušamo zmanjševati še z razpršenostjo prodaje in novimi obetavnimi priložnostmi na hitro rastočih trgih in velikih tržiščih. Prodajna ekipa se je v prvi polovici leta posvečala tržiščem Turčije, Rusije, Ukrajine in nekaterim tržiščem na Bližnjem Vzhodu. Dejavni smo tudi na področju razvoja novih izdelkov v višjem cenovnem razredu. Z zastavljenimi cilji na novih tržiščih in s trženjem novih programov imamo vse možnosti za dosego zastavljenega gospodarskega načrta. Kljub temu, da so vse oči, kadar gre za doseganje gospodarskega načrta uprte predvsem v prodajo in trženje, se moramo zavedati, da nam lahko uspe le, če sleherni zaposleni prispeva svoj del na svojem področju dela. Izpostavimo na primer kakovost izdelkov. Kakovost izdelka se začne pri določitvi ustreznih tehničnih in funkcionalnih lastnosti izdelka, ki zadovoljujejo potrebo uporabnika. Sledi definicija surovin in materialov, njihova nabava, tehnološki postopki, ustrezne nastavitve na strojih, kontrola kakovosti … vse do ustrezne logistike in po-prodajnih aktivnosti. Vsi zaposleni se podpišemo na embalažo, kjer je izpostavljen logotip podjetja in vsi lahko bistveno pripomoremo h kakovosti izdelka. Paloma je na področju higienskih papirjev in med mnogimi dobrinami široke potrošnje najmočnejša blagovna znamka v regiji. Moč blagovne znamke se meri v lojalnih potrošnikih. Lojalni potrošniki so tisti, v katere je potrebno vlagati najmanj marketinških sredstev, obenem so to uporabniki, ki širijo o izdelku dober glas. Dober glas se o izdelku širi le, kadar je izdelek v skladu s pričakovanji uporabnika o kakovosti in kadar zadovoljuje njegove potrebe v najboljši meri. Kakovost ni nikoli samoumevna, je pa zagotovo velika konkurenčna prednost pred podjetji, ki svojega poslovanja nimajo usklajenega s sistemi kakovosti, kakršni so ISO 9001, ISO 140001, OHSAS18001, BRC/RILLA … Usmerimo torej vso našo pozornost in energijo v kakovost izdelkov, še posebej, kadar gre za uvajanje novih izdelkov. Gospodarski načrt bo potrebno realizirati tudi po stroškovni plati. Velika stroškovna postavka so predvsem stroški energije. Paloma je med prvimi podjetji, ki zmanjšuje stroške energije na podlagi podpisa nove pogodbe o dobavi zemeljskega plina z dobaviteljem GEN-I. Čeprav so vsi vodje procesov odgovorni za stroške, ki jih povzročajo za dosego ciljev na svojih področjih, je zopet vsak zaposleni tisti, ki lahko pripomore k prihrankom v okviru svojega delokroga. Vsem zaposlenim želim, da preživijo dopust v skladu s svojimi željami in da se napolnimo z novo energijo in pozitivnim razmišljanjem, ki ju bomo potrebovali za dosego zastavljenih ciljev v letu 2012. 3 MARKETINŠKO-PRODAJNI TRENING Aleksandra Muster Marketinška služba je junija izvedla marketinškoprodajni trening za ekipe prodajnih služb in potnikov Palome ter Palominih distributerjev na področju južne in vzhodne Evrope. Izobraževanje je bilo naravnano na uvajanje novega servietnega programa in nove linije toaletnega papirja Paloma. 4 Trening, ki se ga je udeležilo 160 oseb, je potekal od 15. do 16. junija v kompleksu hotela Arena. Petek popoldne je bil namenjen sprejemu gostov in izmenjavi informacij, v soboto dopoldne je potekalo izobraževanje, medtem ko smo se popoldne družili ob različnih športnih aktivnostih in oblikah team-buildinga. Prodajne ekipe so se domov vračale v nedeljo zjutraj, motivirane in oborožene z informacijami ter zastavljenimi prodajnimi cilji za nov prodajni program. 5 Nezgode pri delu Gordan Škerlec V uvodu bi podal stanje nezgod pri delu v družbi Paloma v obdobju od januarja do junija 2012. Glede na to, da še vedno prihaja v določenih primerih do odstopanj od tega, kaj je nezgoda pri delu, bi najprej podali nekaj osnovnih zahtev, ki jih podajata zakonodajalec in delodajalec na osnovi internih zahtev. Stanje nezgod pri delu (samo na delovnem mestu z bolniško odsotnostjo) Leto Obdobje januar-maj 2011 17 2012 13 V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili novost, ki jo uvaja zakon o varnosti in zdravju pri delu in katero smo omenili že v prejšnji številki Sladkogorčana. To je promocija zdravja. Zakonodajalec navaja: (1) Delodajalec mora promocijo zdravja na delovnem mestu načrtovati ter zanjo zagotoviti potrebna sredstva, pa tudi način spremljanja njenega izvajanja. Definicija nezgode pri delu je opredeljena v zakonu o varnosti in zdravju pri delu, in sicer je: nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela, in ki povzroči poškodbo delavca. V 12. členu omenjenega zakona je zapisano: (1) Delavec mora spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. (2) Delavec mora opravljati delo s tolikšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. (3) Delavec mora uporabljati sredstva za delo, varnostne naprave in osebno varovalno opremo skladno z njihovim namenom in navodili delodajalca, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju. Naloga delodajalca: (1) Delodajalec mora inšpekciji dela takoj prijaviti vsako nezgodo pri delu s smrtnim izidom oziroma nezgodo pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, kolektivno nezgodo, nevarni pojav in ugotovljeno poklicno bolezen. 6 Interne zahteve prijavljanja nezgod pri delu Velja, da mora delavec takoj prijaviti neposrednemu vodji vsako nezgodo/pojav, ki bi lahko imel za posledico poškodbo pri delu, neposredni vodja pa mora prijavljen dogodek zapisati na predpisanem obrazcu. Po prijavi se opravi tudi kontrola morebitne prisotnosti alkohola v izdihanem zraku. Kaj sploh pomeni promocija zdravja? Zakon navaja: promocija zdravja na delovnem mestu so sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi, ki jih delodajalec izvaja zaradi ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev. Zasledimo tudi, da je promocija zdravja strategija posredovanja med ljudmi in njihovim okoljem za zdravje. Promocija zdravja je proces, ki omogoča, da ljudje oz. skupnosti povečajo nadzor nad dejavniki, ki vplivajo na njihovo zdravje in na tej podlagi svoje zdravje izboljšajo (http://www2.izd.si/default-2010. html). Kaj naš delodajalec že izvaja? • Preventivni zdravstveni nadzor zaposlenih • Ponudba tople prehrane • Zagotavljanje osebne varovalne opreme • Možnost izvajanja preventivnih meritev maščob in sladkorja v krvi ter krvnega tlaka, nenazadnje tudi • Nadzor nad zlorabo uživanja alkohola na delovnem mestu. Kaj lahko sami storimo za svoje zdravje? Prihod na delo Iz bližnjih krajev za prihod na delo uporabimo kolo oz. pot opravimo peš. Kolesarjenje ima veliko pozitivnih učinkov na naše telo in dušo, saj redna telesna dejavnost ugodno učinkuje na preprečevanje in zdravljenje kroničnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, pljučne bolezni, osteoporoza ter bolezni gibal, rak, depresija, anksioznost (stanje živčne napetosti), debelost... Uporaba osebne varovalne opreme Opustitev »nezdravih razvad« • uživanja hitre hrane • kajenja • uživanja alkohola in drugih nedovoljenih substanc • neaktivnosti … Na delovnem mestu Gre za pravilno uporabo osebne varovalne opreme na delovnem mestu. Predvsem bi opozoril na uporabo tiste osebne varovalne opreme, ki je ne uporabljamo vedno, to je občasnih delih z ostrimi predmeti, rokovanju z nevarnimi kemikalijami, brušenju materialov ipd. Pri tovrstnih opravilih je potrebno spoštovati navodila za varno delo, saj so tam navedene in zapisane te posebnosti. Pravilen način dviganja, prenašanja bremen Bremena ne dvigamo sede, prav tako se k bremenu ne pripogibamo v ledvenem delu (križu), ampak se mu približamo tako, da počepnemo k njemu. Breme dvigujemo čim bliže telesu in ga dobro primemo, da ne niha v rokah. Ko držimo breme v rokah, se obračamo s prestopanjem (ne obračamo se v križu). Razgibavanje na delovnem mestu - za delovna mesta, kjer se delo opravlja pretežno sede Delo v hrupnem okolju Predvsem gre za uporabo osebne varovalne opreme za varovanje pred škodljivimi učinki hrupa na tistih delovnih mestih kjer je to označeno.. Pravilna uporaba zaščite za sluh-čepki VAJA - dviganje nog NAMEN VAJE: raztezanje nožnih mišic Sedite tako, da se s hrbtom ne dotikate naslonjala stola. Stopala položite plosko na tla. Dvignite eno nogo (iztegnjeno) za nekaj centimetrov od tal. Za trenutek jo zadržite v tem položaju in jo nato spustite na tla. Vajo ponovite še z drugo nogo. 7 VAJA - upogibanje hrbta NAMEN VAJE: raztezanje ledvenega dela hrbta in nog Primite se pod kolenom in dvignite nogo od tal. Nagnite se naprej (tako, da upognete hrbet) in se z nosom približajte kolenu. Nato nalogo ponovite še z drugo nogo. VAJA- dvigovanje ramen NAMEN VAJE: sprostitev napetosti v področju ramen in vratu Dvignite ramena proti ušesom, dokler ne občutite rahle napetosti v vratu in ramenih. Zadržite ramena v tem položaju 3-5 sekund, nato jih spustite v normalen položaj. VAJA - raztegovanje vstran NAMEN VAJE: sproščanje vratnih in stranskih mišic Prepletite prste in dvignite roki nad glavo, komolci naj bodo iztegnjeni. Potisnite roki kolikor se le da nazaj. Počasi se nagnite v levo in nato še v desno stran. 8 VAJA - kroženje z rameni NAMEN VAJE: sproščanje ramenskih mišic Počasi krožimo z rameni petkrat nazaj, nato pa še petkrat naprej. VAJA - sproščanje vratnih mišic NAMEN VAJE: sproščanje vratnih mišic Nagnite glavo počasi na levo in se poskusite z levim ušesom dotakniti leve rame. Ponovite to tudi z desno stranjo. Počasi spustite brado na prsi, obrnite glavo povsem levo, nato jo obrnite še povsem desno. »POMAGAJMO SI!« Jožica Leopold Da je zadovoljen delavec tudi dober delavec, se zavedamo tudi v naši družbi. Zato imamo že nekaj časa uveden program »pomagajmo si«, ki poteka v okviru kadrovsko splošnega področja poslovanja. V začetku meseca maja se je pri nas oglasil sodelavec Vinko Ferk. Vinka delavci Palome poznamo kot dolgoletnega dobrega in marljivega delavca v službi za vzdrževanje ter kot vsesplošnega športnika. Da pregovor »jabolko ne pade daleč od drevesa« drži, dokazuje Vinkov sin Aljaž, ki velja za perspektivnega mladega športnika v badmintonu. Aljaž je član kluba Branik, ki ga je v času med 18. in 20. majem 2012 prijavil na mednarodni mladinski turnir v Friedrichstafnu v Nemčiji. Tik pred začetkom turnirja pa so izvedeli, da si morajo sami organizirati prevoz na tekmovanje. Vinko je našo družbo zaprosil za pomoč v obliki izposoje službenega avtomobila za štiri dni. Želji smo ugodili in tako omogočili, da se je Aljaž ob spremstvu očeta turnirja udeležil. Aljažu smo poklonili tudi dve majici z napisom Paloma ter izrazili željo, da blagovno znamko Paloma tudi propagira, v kolikor bodo pravila tekmovanja to dopuščala. Aljaž je našo željo upošteval, kar je razvidno tudi iz priložene fotografije. Turnir je potekal na podlagi izločitvenih tekem in Aljaž je imel smolo, da je že na začetku turnirja igral s kasnejšim zmagovalcem, zato vidnejšega uspeha ni zabeležil. Vendar je že uvrstitev na mednarodni turnir za tako mladega fanta velik uspeh, za kar mu čestitamo tudi zaposleni v Palomi in mu hkrati želimo še veliko športnih uspehov. Vse zaposlene pa ponovno pozivamo, da se ob kakršnem koli osebnem problemu obrnejo na sodelavce kadrovsko splošnega področja poslovanja, kjer jim bomo poskušali pomagati. Matic in Aljaž z športno opremo Aljaž Ferk in Matic Turinek na tekmovanju 9 VAROVANJE PODATKOV Zoran Lapi Kolega mi je rekel: »Iz računalnika se je zakadilo, vse dokumente zadnjih treh let sem izgubil. Kaj naj zdaj naredim?« Običajna situacija pri večini uporabnikov, če pride do okvare računalnika. Le redki namreč razmišljajo o varovanju in arhiviranju podatkov oziroma dokumentov, ki so v elektronski obliki shranjeni na njihovem računalniku. Pa vendar je potrebno le nekaj minut, da zavarujemo svoje delo in dokumentacijo, ki lahko pomembno vpliva na naše delo. In kakšne so možnosti, da se izognemo izgubi podatkov? Kar nekaj jih je. Naštel bom nekaj najbolj enostavnih rešitev, pri čemer pa je skupnega pomena za vse, da imamo pomembne dokumente, ki jih želimo arhivirati, ustrezno zbrane in urejene v mapah svojega računalnika. Varovanje v drugem računalniku na omrežju. • Dogovorimo se z informatiki, da omogočijo varovanje na namenskem strežniku. • Na dodeljeno mapo v skupni rabi nato periodično kopiramo podatke iz svojega računalnika. Kopiranje se lahko izvaja samodejno po naprej določeni časovnici ali pa ročno, ko se bomo za to odločili. • Priporočljivo je, da predhodno podatke (mape, ki jih želimo arhivirati) stisnemo v zip arhiv (glej članek v prejšnji številki Sladkogorčana). 10 Varovanje na USB disku/ključku ali CD mediju. • Tudi v tem primeru je priporočljivo, da najprej želene mape stisnemo v zip format. • Zip prekopiramo na namenski USB ključek ali CD, pri čemer moramo biti pozorni, da je nosilec varovanja dovolj velik, da bo lahko sprejel velikost datotek. Varovanje v ‚oblaku‘. • Na internetu najdemo danes številne ponudnike, ki omogočajo hranjenje podatkov. Večina jih nudi določeno količino prostora brezplačno. Pogoj za tak način hranjenja je dovolj hitro omrežje. • Običajno se moramo prijaviti v sistem z uporabniškim imenom in geslom. Večina ponudnikov ima namenske programe, ki omogočajo izvajanje arhiviranja ali ročno ali po naprej nastavljeni časovnici. • Prednost tega načina je, da lahko do podatkov dostopamo kjerkoli, kjer se povežemo v splet, ne samo na domačem računalniku. • Ta način je predviden predvsem za varovanje iz domačih računalnikov, saj je v podjetjih zaradi varovanja podatkov onemogočen. Torej, nikar ne pozabite, da za podatke, ki se nahajajo na vašem računalniku, odgovarjate sami. Najenostavnejši način je, da pomembne in zbrane podatke avtomatično kopiramo na namenski strežnik informatike. V tem primeru bomo samo poskrbeli, da bo informatik uredil potrebne nastavitve za postopek, nato pa se bo varovanje izvajalo povsem samodejno. Pomembno pa je, da razumno presodimo, kaj je potrebno varovati in česa ne. Tako v okvir službenega varovanja, za razliko od domačega, gotovo ne sodijo zvočni in slikovni zapisi, če to ni povezano z našim delom. Take dokumente izločimo iz sistema varovanja, da prihranimo pri prostoru in tudi času postopka varovanja. Preden nastavimo postopke varovanja je smiselno opredeliti, v kakih časovnih zamikih bomo varovali. Če se skozi dan izvede dosti sprememb, je varovanje smiselno izvajati dnevno, sicer pa lahko tudi z daljšimi presledki. Odločitev sprejmemo vedno na podlagi ocene, koliko izgubljenih dokumentov za nas še ne predstavlja pomembne grožnje. Če vas zanima več okrog varovanja podatkov, si to lahko tudi preberete na naslovih: http://www.monitor.si/clanek/ nikoli-brez-varnostne-kopije/ http://www.monitor.si/clanek/ pro-et-contra-varnostne-kopije-v-oblaku-pri-sebi/ http://www.mojmikro.si/v_srediscu/ podrobneje_o/kaj_je_varnostna_kopija http://en.wikipedia.org/wiki/Backup PROJEKT UVEDBE IP TELEFONIJE V PALOMI Zoran Lapi V letošnjem letu smo v Palomi pristopili k prenovi telefonije. Interno telefonsko omrežje posodabljamo in racionaliziramo stroške, hkrati pa se prilagajamo novim tehnološkim rešitvam na tem področju. Odgovorno nalogo vpeljave IP telefonije izvaja pod okriljem službe za informatiko in poslovne procese naš dolgoletni sodelavec Radko Zlodej. Njegovo področje delovanja se nanaša na razvoj, nadzor in nastavitve tehnološko najbolj zahtevnih delov informacijskega sistema v Palomi, na strojno opremo in operacijske sisteme te opreme v najširšem pomenu. Da bi nam povedal kaj več o novostih, predvsem s področja IP telefonije, smo mu postavili nekaj vprašanj: Kaj pomeni IP telefonija in kaj VOIP za podjetje, kakršno je Paloma? Danes živimo v svetu neverjetno hitrih tehnoloških sprememb. Še dobro desetletje nazaj je bil mobilni telefon redkost, računalniške mreže pa so bile samo za velika podjetja. Danes imamo vsi mobilne naprave, pa naj bodo to telefoni, tablice, prenosni računalniki, lahki prenosniki ali pa imamo doma osebno, domače omrežje in povezavo na svetovni splet. Skupno vsem tem napravam je, da imajo možnost komuniciranja med seboj. Na trgu se pojavlja vse več naprav, ki jih lahko povezujemo v mrežo, od hladilnika, klimatskih naprav, spletnih kamer, merilnih naprav, do avtomobilov. Med take naprave lahko danes vključimo tudi telefone, ki znajo izkoristiti VOIP (Voice Over Internet Protocol), kar po slovensko pomeni »Glas Preko Internetnega Protokola«. Seveda bi ob predpostavki, da smo z računalnikom povezani v splet, med seboj komunicirali z uporabo VOIP, vendar je to za poslovno rabo nerodno. Zato za poslovno rabo za komuniciranje uporabimo ustrezne telefone in programsko opremo, ki krmili komunikacijo. Takemu sistemu potem rečemo IP telefonija. VOIP pomeni za uporabnike kar nekaj zelo uporabnih novosti in olajšano funkcionalnost, hkrati pa za podjetje pomeni možnost znižanja stroškov telefonskega komuniciranja. IP telefonija Zakaj se s telefonijo zdaj ukvarjajo informatiki in kaj pomeni kratica ITK, ki jo vse pogosteje srečamo? V zadnjem času se je računalniška mreža (ali internet) zlila z komunikacijsko mrežo, ki je zagotavljala telefonijo in druge komunikacijske storitve. Za vzpostavitev in nadzorovanje takih sistemov je potrebno predvsem obvladovanje računalniških znanj in zato se dejavnost telekomunikacij združuje s tehnologijo informatike, kar kratica ITK (Information and Communication Technologies) tudi pomeni. Kot sem že povedal, se seli vsa komunikacija iz fiksnega omrežja, ki ga je krmilila telefonska centrala, na računalniška omrežja. Računalniška omrežja pa krmilijo računalniki in povezujejo jih razne računalniške komponente. Internetno omrežje je danes v razvitem svetu prisotno skoraj na vsakem koraku: doma, na poslu, v hotelih, na cesti, celo na letalih in vlakih. Zato se skozi vključevanje telefonije v računalniški svet vzpostavljajo številne nove možnosti. Kaj nam nova tehnologija vse omogoča in česa od tega bodo deležni naši uporabniki? IP telefonija bo za nekatere samo zamenjava za obstoječo telefonijo, saj bodo še vedno imeli na linijo priključen telefon, slušalko in številčnico, kar je osnova za telefonsko komunikacijo. Zagotovo pa bodo za večino dobrodošle napredne možnosti, kot so: • elektronski telefonski imenik, • prikaz identitete klicatelja, • možnost konferenčnega klica, • možnost pregledovanja dnevnika klicev, • možnosti preusmeritve klica glede na različne kriterije, 11 Vsebina ITK • možnost izbire ali prevzema klica z uporabo računalnika, • uporaba iskalnika kontaktov preko računalnika • integracija z mobilno telefonijo, • možnost klicanja iz tujine po lokalnih tarifah. Ali lahko tako samoumevna zadeva, kot je telefoniranje, vpliva na spremembe procesov poslovanja? Zagotovo je to možno in tudi zelo verjetno. Prav zaradi fleksibilnosti prevezav in možnosti, da se več ljudi vključi v pogovor, je pričakovati, da bo IP telefonija tudi v Palomi spremenila nekatere procese. Takšen primer je lahko sklicevanje sestankov med manjšim številom sodelujočih, ki se lahko sedaj izvede brez težav preko telefona, saj nam tehnologija dovoljuje, da preko konferenčne zveze rešujemo problem, med tem pa lahko tudi sprejmemo ali preusmerimo kak drug telefonski klic. Ena od novosti je tudi spremljanje zasedenosti izbranih kontaktnih oseb, saj nam na napravi prikaže, ali oseba tisti trenutek komunicira preko telefona ali ne. Spremljate razvoj tehnologij, zato nam na kratko povejte, v kateri smeri se bo razvijala telefonija in kako vpliva tehnološki razvoj informatike in telekomunikacij na poslovanje? Kot je bilo že povedano, storitve, ki so včasih delovale na povsem različnih tehnologijah vse bolj prehajajo na eno skupno tehnologijo, to je internet. Danes imamo na razpolago za govorno komuniciranje veliko izbiro različnih možnosti. V danem trenutku uporabimo tisto, ki je najprimernejša. Največji poudarek pa je na mobilnosti in dostopnosti z najrazličnejših naprav. Takšen hitri razvoj informacijske tehnologije in telekomunikacij ima zelo velik vpliv na poslovanje podjetij. Nekateri poslovni procesi so se v zadnjih letih korenito spremenili prav po zaslugi informacijske tehnologije, drugi so izginili ali pa se pojavili novi. Če podjetje ne izkorišča vseh možnosti, ki jih nudijo nove informacijske tehnologije, počasi izgublja svojo konkurenčno prednost. Računalniški humor: Šala dneva: »Tipkovnica ne deluje. Pritisni F1 za dalje!« IP telefon je v bistvu računalnik 12 ali: »Vpiši prijavno ime in geslo za vstop!« PAPIRNIŠKE IGRE V SLADKEM VRHU NEKOČ Lea Radešić Težka in dolga leta druge svetovne vojne so minila in tako je ljudstvo začelo obnavljati porušeno takratno domovino Jugoslavijo. Zaživela je solidarnost, ljudje so pomagali drug drugemu, organizirali so brigade, mladina je gradila ceste, železnice, prekope, mostove, tovarne … Sredi te vsesplošne obnove sta našli svojo pot tudi telovadba in športna dejavnost. Tako so začeli krajani Sladkega Vrha športne aktivnosti povezovati z druženjem in kulturnimi prireditvami, ki so potekale ob dvorani Družbeno političnega društva Svoboda, s tekmami v odbojki in namiznem tenisu. Prav kasnejše igre papirničarjev so bile povod za ustanovitev Športnega društva Sever leta 1959, ko so za prvega predsednika društva imenovali Maksa Kocbeka. Ekipa ženske odbojke v začetku sedemdesetih let Od leve proti desni : Jožica Ivančan, Frida Repina, Marica Gornik, Jožica Kristl, Štefka Dodić, Sonja Fras Jožica Ivančan, „akcija na mreži“ Valter Flaško leta 1959, tek na 1500m Ker je bilo zanimanje krajanov in zaposlenih za športno udejstvovanje veliko, se takratno vodstvo tovarne Paloma z Ivanom Filipičem na čelu skupaj s ŠD Sever leta 1962 odločilo zgraditi za takratne čase moderni stadion z igriščema za veliki in mali nogomet ter odbojkarska igrišča s pripadajočimi klubskimi prostori. Tako so na tem stadionu ob koncu šestdesetih let prejšnjega stoletja potekale prve športne igre papirničarjev, ki jih je organizirala sladkogorska tovarna Paloma. Zelo uspešni so bili v nogometu, še uspešnejša je bila ženska ekipa odbojkaric, dobre rezultate pa so dosegali tudi v atletiki. Nekaj let kasneje, v začetku sedemdesetih, šport v Sladkem Vrhu zajame kriza, ki pa so jo uspešno prebrodili. Člani in pionirji nogometašev, ženska odbojka in šahisti so še vedno redno delovali in se udeleževali tekmovanj. Rekreacijsko pa so delovale tudi ekipe moške odbojke, namiznega tenisa in strelske sekcije. Leta 1973 je potekala ena največjih prireditev na stadionu ob stoti obletnici sladkogorske tovarne Paloma. Zame, takrat sedemletno deklico, je bilo to nepozabno doživetje, ki se ga še danes spominjam in mislim, da se z mano strinja veliko starejših zaposlenih in krajanov Sladkega Vrha. Prav tako so se odvijala tekmovanja med takratnimi Temeljnimi organizacijami združenega dela (TOZD), ponavadi v mesecu maju, saj je ta datum sovpadal s praznovanjem dneva mladosti. Tako so potem izbirali športnike, ki so zastopali Palomo na igrah papirničarjev v Sloveniji in na igrah Jugoslavije. V sedemdesetih letih je tovarna s postavitvijo dveh novih papirnih strojev dosegla velik razvoj. Posledično je potrebovala prostor za širitev, saj je stala neposredno ob stadionu in tako je športno društvo najprej ostalo brez igrišča za mali nogomet, zatem pa še brez odbojkarskih igrišč. Nadomestnih ni bilo mogoče urediti, saj je na drugi strani stalo letno kopališče. Kasneje so z izgradnjo osnovne šole in telovadnice pričeli sestavljati pionirsko in mladinsko ekipo odbojkaric, katere članica sem bila tudi sama. 13 Paloma se je v sedemdesetih in osemdesetih redno udeleževala iger papirničarjev po Sloveniji in takratni Jugoslaviji, predvsem v malem nogometu, ženski in moški odbojki ter streljanju z zračno in malo kalibrsko puško. Leta 1985 sem se tudi jaz zaposlila v Palomi in jo zastopala v kategoriji ženske odbojke vse do iger leta 1989 v Banja Luki, ki so bile zadnje pred razpadom takratne Jugoslavije. Takole se spominjata zakonca Jure in Jožica Ivančan, ki sta velikokrat sodelovala na igrah papirničarjev Slovenije in Jugoslavije v odbojki: „Kraj in krajani smo živeli s Palomo in za Palomo. Športne in kulturne prireditve so povezovale tako zaposlene v tovarni, kot tudi vse ostale krajane. Ko je v začetku sedemdesetih let zaradi obilice dežja narasla reka Mura in poplavila celotni stadion, smo ga reševali vsi, od najmlajših pa do najstarejših. Vsakoletna prireditev ob Dnevu mladosti je bila prireditev zase, prav tako športna tekmovanja med takratnimi TOZD, kjer se je pozno v noč slavilo, pa čeprav smo morali naslednji dan na delo. Na igrah je bil smeh, zabava, sprostitev. Veliko se je navijalo, tudi če ni igrala domača ekipa. Povsod smo bili dobrodošli, stkala so se nova prijateljstva, veze... Ja, to so bili časi!“ „Takratni časi so bili dobri časi kljub težkim delovnim pogojem. Na športnih igrah je bilo druženje, bili smo veseli, sproščeni in sklepali nova prijateljstva. Tako kot vse generacije je tudi naša generacija imela nekaj svojega in tega se z veseljem spominjam,“ pravi Valter Flaško. Ženska strelska sekcija, 2. mesto, Količevo Od leve proti desni: Marjeta Nekrep, Betka Petrov, Ana Flaško, Julka Rupert Uspešna je bila na igrah skozi leta tudi ekipa malega nogometa pod vodstvom Toneta Ungra. Mešana strelska sekcija Banja Luka Od leve proti desni : Ivan Petrov, Julka Rupert, Betka Petrov, Ana in Valter Flaško Ekipa malega nogometa trener Tone Unger, Amšl Srečko, Rado Pešl, Drago Lindner, Očkerl Janez, Jager Franc, Kolar Branko, Bračko Vojko, Korotaj Darko 14 Več let je bila izredno uspešna na igrah papirničarjev sekcija v streljanju z zračno in malo kalibrsko puško pod vodstvom Valterja Flaška, predvsem v moški ekipi, kjer so kar desetkrat osvojili prvo mesto na igrah v Sloveniji in enkrat tretje mesto na igrah papirničarjev Jugoslavije v Belišču. Prav tako je bila uspešna ženska strelska ekipa, saj so tudi ženske osvajale odličja med prvimi tremi na igrah Slovenije. Vse to je bilo plod zagnanega dela posameznikov, zaposlenih in krajanov Sladkega Vrha, ter vodstva podjetja in drugih, ki so moralno in finančno podprli vse dosežene uspehe ŠD Paloma Sever. Ko takole zaključujem tale članek, se mi utrnejo v mislih znane besede „važno je sodelovati in ne zmagati“, ki jih je izrekel Pierre de Coubertin, pedagog, zgodovinar in velik športni navdušenec, ali kot mu drugače pravijo, oče in ustanovitelj olimpijskih športnih iger. Misel velja, pa čeprav gre v tem primeru le za igre papirničarjev. KOŠARKARSKI KLUB PALOMA ALFA Lea Radešić Ob prijetnem popoldnevu in skodelici kave mi je Mičo (kot ga kličejo prijatelji, znanci in soigralci) povedal, kako je sploh nastal košarkarski klub, kdo so igralci, naštel njihove uspehe in zaupal, kakšni so načrti kluba. Košarka je več ali manj bila najbolj priljubljen šport na OŠ Sladki Vrh. Vendar se je žal pot košarkarjev končala že po osnovni šoli, saj v bližini ni bilo košarkaškega kluba. Za nadaljevanje kariere v vsakem športu, kakor tudi v košarki, pa je potrebno veliko časa, volje, odrekanja in denarnih sredstev, ki jih je žal velikokrat premalo. Zato so na pobudo takratnega ravnatelja OŠ Zlatka Kaurana in učiteljice športne vzgoje Tatjane Polič s starši sklicali sestanek in ustanovili KK (košarkarski klub) Paloma Sladki Vrh. Predsednik kluba je postal Bruno Tomažič, ki je klub uspešno vodil do januarja letos. Trenersko delo fantovske ali, bolje rečeno, kadetske ekipe je prevzel Jože Krepek – Geza. Istočasno pa so ustanovili še dekliško ekipo s trenerjem Vojkom Supaničem, ki je dosegala vrhunske rezultate. Kadetska ekipa Trener: Jože Krepek – Geza, 12 – Sebastijan Repina, 8 - Uroš Valcl, 15 – Boštjan Weldt, 14 – Gregor Cehnar, 9 – Matija Kulovec, 5 – Sašo Polič, 10 – Gregor Ban, 6 – Tomaž Tomažin, 11 – Marko Kauran, 7 – Mitja Vernik, 4 – Mario Muster Ekipa starejših pionirjev je pred leti dosegla velik uspeh, saj so postali prvaki 2. slovenske lige v konkurenci 40 ekip. Ta ista ekipa je nato s trenerjem Mitjem Vernikom in pomočnikoma Mitjem Kauranom ter Dejanom Kocbekom zastopala našo občino na mednarodnih igrah v Atenah (Grčija), kjer so izgubili s kasnejšo zmagovalno ekipo domačinov. V tem času je članska ekipa igrala v 3. slovenski ligi in nizala zadovoljive rezultate. Prav zaradi velikih stroškov se je vodstvo odločilo, da izstopijo iz tretje lige in vstopijo v Pomursko ligo, ki se po kakovosti igranja lahko kosa z 3. ligo. Tako so v sezoni 2011/12 zabeležili velik uspeh, saj so do zaključnega turnirja » Final four« oziroma »Štirje najboljši« bili na prvem mestu. V končnici turnirja pa jim je čisto malo manjkalo, da bi postali zmagovalci. So se pa uvrstili neposredno za njimi, na 2. mesto, kar je tudi lep in zavidljiv uspeh. Po dvanajstih letih uspešnega delovanja na mestu predsednika kluba se je januarja letos poslovil Bruno Tomažič. Na njegovo mesto je stopil prav moj sogovornik Mitja Vernik – Mičo, ki pa je istočasno tudi trener in član prve postave na parketu. Članska ekipa na turnirju »Final four« Trener : Mitja Vernik – Mičo Od leve proti desni : Gregor Cehnar, Martin Kikl, Jani Mezgec, Jernej Nerat, Matej Arzenšek, Mario Breg, Luka Cehnar, Mitja Vernik, Patrik Rošker Breg, Siniša Knežević, Mitja Cof, Nikola Stampfer Februarja letos je KK Paloma Sladki Vrh zelo uspešno organiziral turnir „All star“, kjer so se najboljši košarkarji pomerili v metanju trojk na koš in spretnostnem poligonu, kjer je potrebno voditi žogo preko ovir do samega koša. Vrhunec turnirja pa je bila odigrana tekma zvezd „vzhod – zahod“. Na takšnem turnirju gre predvsem za druženje in uživanje vseh ljubiteljev košarke, s ponosom pove Mičo. Vsaka takšna prireditev in organizacija turnirja zahteva veliko časa, volje, veselja in denarnih sredstev. Leteh nikoli ni preveč. Nekaj jih zberejo sami s prodajo navijaških artiklov, z donacijami raznih malih obrtnikov in prostovoljnimi prispevki. Na začetku vsake sezone vsi igralci prispevajo v skupno blagajno 50 evrov za okrepitev in osvežitev po napornih tekmah v ligi. Večji del donacijskih sredstev gre predvsem za prijavo v ligi, sodnike, opremo in za prevoze na tekme, ki jih najpogosteje opravijo v lastni režiji. Ko ga povprašam po imenu KK Paloma Alfa, mi pove, da je po duši „lokalni patriot“, gostišče Alfa pa je njihov največji donator. Ko takole sproščeno klepetava, ga še vprašam, kakšne so njihove želje v klubu za naprej 15 Z veselim obrazom mi pove, da se pripravljajo na ustanovitev ženske članske košarkarske ekipe, ki je včasih v dekliški postavi dosegala vrhunske rezultate. Cilj članov pa je osvojiti prvo mesto na turnirju „Final four“ prihodnje leto in organizirati Dan košarke na prostem v Sladkem Vrhu za vse ljubitelje tega športa. Seveda pa Mičo ni pozabil na njihove zveste navijače, ki tekme spremljajo, kadar igrajo doma ali v gosteh in se z njimi veselijo zmag, ali pa so žalostni, ko doživijo poraz. Hkrati pa je zelo vesel obiska domačinov in krajanov, kadar igrajo doma, saj s prireditvami in nastopi v Pomurski ligi doprinesejo k prepoznavnosti Sladkega Vrha in občine Šentilj. Redkokdaj pa med navijači in obiskovalci tekem uzre kakšnega političnega veljaka ali občinskega funkcionarja naših krajev. Ko se po dobri uri in pol najinega prijetnega klepeta posloviva, še vedno vidim nasmejani Mičov obraz in iskrice v očeh, kadar je govora o njegovi veliki ljubezni - KOŠARKI. DRUŠTVO INOVATORJEV PALOMA predlogi se letno izbere inovator leta, katerega predlog je bil realiziran in je podjetju prinesel največ prihranka. V letu 2011 je bil izbran za inovatorja leta Tomaž Stanjko iz službe papirne konfekcije. V mesecu marcu je društvo inovatorjev imelo redni letni občni zbor, na katerem so bili izvoljeni novi organi društva za mandatno obdobje štirih let. V upravni odbor so bili predlagani in potrjeni: Ivan Poš 16 Društvo inovatorjev beleži 31 let delovanja v podjetju Paloma. V društvo so včlanjeni člani, ki so zaposleni v podjetju in s svojimi predlogi, ki jih podajo komisiji za inovacije, katera predlog opredeli kot koristno tehnično izboljšavo ali inovacijo, pripomorejo k razvoju podjetja. Razvoj podjetja je najpomembnejši dejavnik v poslovanju podjetja in se nanaša na kakovostne izboljšave v podjetju ter je ciljno usmerjen proces spreminjanja podjetja na bolje. Inovacija ali tehnična izboljšava je vsaka novost, katere koristnost se potrdi pri delu. Lahko je nov ali bistveno izboljšan izdelek, storitev, proces ali postopek, ki prinaša večjo uporabnost, rešuje nek problem, zadovoljuje določene potrebe, znižuje stroške itd. Za uspešnost inovativne dejavnosti morajo biti v podjetju zagotovljene ustrezna ustvarjalna klima ter finančna in tehnološka podpora. Vodstvo podjetja Paloma zelo podpira inovativno dejavnost v podjetju in s tem povezane dejavnosti, saj vsak podan predlog, ki se poda komisiji za inovacije, ustrezno nagradi. Vsak zaposleni delavec v podjetju Paloma, ki ima idejo in smatra, da je njegov predlog koristen za tehnološki proces v podjetju, lahko takšen predlog poda v realizacijo z izpolnitvijo obrazca za podajanje predlogov in izboljšav P.V.019-R1, katerega odda v tajništvu direktorja proizvodno tehničnega področja, gospe Marjeti Verbošt. Komisija se glede na prispele predloge sestane, jih pregleda ter določi ekipo za realizacijo. V letu 2011 je bilo prijavljenih 25 predlogov izboljšav. Obravnavani so bili vsi predlogi, 18 predlogov je bilo realiziranih, dva sta v fazi ponovne obravnave, pet predlogov se ni realiziralo. Avtorji vseh podanih predlogov so bili ustrezno nagrajeni. Med podanimi Predsednik upravnega odbora in društva inovatorjev: Ivan Poš Namestnik predsednika: Aleš Pak Tajnica: Marija Farazin Blagajnik: Franc Ferk Člani: Janez Kikl, Goran Vučkovič in Branko Ferlinc. V nadzorni odbor so bili predlagani in potrjeni: Predsednik nadzornega odbora: Rupert Črnčec Namestnik predsednika: Milan Lubej Član: Alenka Šrok Novo vodstvo si je kot prioritetno nalogo v potrjenem mandatu zadalo spodbujanje inovativne dejavnosti v podjetju, obveščanje zaposlenih o inovativni dejavnosti ter pridobitev novih članov v društvo. Vsaka podana ideja je rezultat najvišje umske dejavnosti, ki dokazuje, da podajatelj želi, da se podjetje v prihodnosti razvija v pozitivni smeri. Društvo inovatorjev poleg svojih aktivnosti enkrat letno za svoje člane organizira strokovno ekskurzijo v podjetje papirne branže. V letošnjem letu je v mesecu septembru organizirana dvodnevna strokovna ekskurzija v podjetje UPM GmbH v Schongau v Nemčiji, kjer si bomo ogledali proizvodnjo papirja. Z izvedbo takšnih ekskurzij omogočamo članom vpogled v organizirano proizvodnjo v tujini, kjer imajo možnost videti kakšno izboljšavo, ki bi jo z lahkoto realizirali tudi v našem podjetju. Društvo inovatorjev svoje dejavnosti financira predvsem iz članarine članov društva ter donatorskih sredstev matičnega podjetja. SINDIKALNI IZLET V BUDIMPEŠTO Natalija Krhin Hladnega februarskega dne je prišlo vabilo na izlet, tokrat v Budimpešto, prestolnico Madžarske. To je mesto z dvema obrazoma – prvi je Budim, kjer grajska četrt s svojimi romantičnimi uličicami skrbi za razpoloženje, moderna Pešta pa je središče kulturnega in gospodarskega življenja. Nemudoma smo se prijavili na že tradicionalni sindikalni izlet v maju. Kot zadnja potnica sem se vkrcala v Dobrenju in potem smo jo mahnili proti madžarski meji. Na avtobusu pa večinoma sami znani obrazi, obrazi, ki so zaznamovali sindikalne izlete zadnja leta. Vzdušje se je postopno stopnjevalo, predsednica sindikata je zakrožila med sedeži z aperitivom, pozdrave v stilu »o, lepo, pa spet gremo na rajžo« je bilo slišati po avtobusu. Kar kmalu so bili vroči fantje pripravljeni na partijo kart in tako so se uvodne vodičeve besede in predstavitev izgubljale med ‹križi, karami, malimi in fleki‘. Na enem izmed počivališč na Madžarskem smo naredili postanek, se izdatno okrepčali s sendviči, kavico, rogljički in se pripravili na prvi stik s prestolnico Madžarske. Najprej smo se skozi mesto povzpeli na hrib Gellert s Cittadelo, od koder se je ponudil čudovit pogled na veličastno Budimpešto in njene številne mostove, ki povezujejo Budim in Pešto. Nato smo se zapeljali po Elizabetinem mostu v mesto in si med panoramsko vožnjo ogledali parlament, Trg herojev, Štefanovo cerkev, opero, kraljevo palačo, Margaretin most ter se na koncu sprehodili po znameniti ulici Vaci utca. Po namestitvi v hotelu smo se spet odpeljali do nabrežja Donave, od koder smo se z ladjico zapeljali po reki in si mesto ogledali še s te perspektive. Ker na ladji ni bilo postrežbe, nam je pijačo dobrodošlice natočil kar Draž, ki je izmed »smol« v svojem nahrbtniku za to priložnost izbral žajbelj na šnopsu. Po napornem dnevu smo zadovoljni z videnim komaj čakali večerje, na katero smo se odpravili v bližnjo »čardo«, tipičen lokal z madžarskimi dobrotami in glasbo, kjer so poleg večerje za nas pripravili še folklorni program. Po programu smo ob zvokih madžarske glasbe, kjer prevladujejo violine, cimbale in citre, zaplesali, koliko se je pač dalo. V poznih večernih urah smo se vrnili v hotel, a ker nam še ni bilo do spanja, pa še finale lige prvakov je bil, smo okupirali vrt bifeja pri hotelu in tam vztrajali, dokler nas niso dobesedno vrgli ven. Najkorajžnejšim še ni bilo dovolj in so seveda morali še naprej, tako da so eni na koncu spet vdirali v napačne sobe in se nič hudega sluteč izpostavljali pestem presenečenih stanovalcev. Jutro je prekmalu potrkalo na vrata in morali smo na zajtrk, nato pa z veliko mero iznajdljivosti poskrbeti, da smo se do dogovorjenega časa uspeli s prtljago spustiti iz šestega nadstropja. Nov dan nas je popeljal na Grajski hrib, kjer smo si ogledali Matjaževo cerkev, kraljevi grad, ribiško trdnjavo, se sprehodili med prodajalci spominkov, nekaj malega nabavili, vmes naleteli še na menjavo straže, nato pa v prijetnem poletnem dopoldnevu posedeli na kavarniškem vrtu ob najboljši kavici bližnje okolice, eni pa so že gasili žejo s pivom. Počasi smo se poslovili od Budimpešte in se odpeljali proti Blatnemu jezeru. Ustavili smo se na polotoku Tihany v kraju Balatonföldvar, kjer smo si ogledali še konjsko predstavo. Na posestvu so nas v znak dobrodošlice sprejeli s kruhki in žganico ter nas po uvodni predstavitvi odpeljali na prizorišče, kjer smo se posedli po tribuni. Trije izurjeni jezdeci so nam pokazali svoje spretnosti na konjih, pokanje z biči, medtem so nam ukradli še mladenko, ki so jo na srečo ob koncu predstave vrnili (z dojenčkom). Nato smo si ogledali še akvarij, muzej in razstavo mineralov. Za tem pa zasluženo kosilo, ki smo ga v miru pojedli, spili kozarček ali dva, poklepetali o minulih doživetjih, najbolj zagnani so se podali še do Blatnega jezera, bolj lenobni pa smo še pokafetkali na vrtu in ob igranju domačih muzikantov počakali na odhod proti domu. V dobri veri, da bomo malo zadremali, smo se skobacali spet na avtobus, a smo po začetnem klepetu začeli prepevati in petju kar ni bilo konca: od narodnih, partizanskih, dalmatinskih, vse se je znašlo na repertoarju in kot bi trenil, smo bili spet v Sloveniji. Za nami je še en lepih doživetij poln sindikalni izlet. Poslovili smo se z željo, da se naslednje leto spet podamo na potep. Udeleženci izleta v Budimpešti. 17 IZREDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI Jože Korotaj Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni odpoved pogodbe brez odpovednega roka. Izredno lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi tako delavec kot delodajalec, vendar le, če obstajajo razlogi določeni v ZDR in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Razloge določa ZDR in jih ni mogoče širiti, saj je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi namenjena samo izrednim okoliščinam. Tako je zapisano v delovno pravni zakonodaji. V slovenski praksi pa je povsem drugače od zapisane in veljavne pravno-delovne zakonodaje, saj si jo posamezni delodajalci (in teh je vedno več) predstavljajo precej po svoje. Predvsem takrat, ko jim njihove nečednosti in »svinjarije« želijo preprečiti in javno obelodaniti posamezni delavski predstavniki. Zato članom sveta delavcev pogodbe o zaposlitvi ni mogoče kar tako odpovedati, saj mora delodajalec pred tem upoštevati 113. člen ZDR in 67. a člen ZSDU. Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi sem v letu 2007 od dveh članov Bajukove politične stranke NSi prejel tudi sam. S tem sem v Sloveniji postal drugi primer takšne razvpite in nezakonite prakse, ko se me je takratna uprava družbe kot delavskega predstavnika želela znebiti z izgovorom, da z razkrivanjem določenih poslovnih skrivnosti, podjetju povzročam nepopravljivo poslovno škodo. Pa druga nisem počel kot to, da sem na podlagi vse prejete in verodostojne dokumentacije – dokazov, s soglasno sprejetim sklepom sveta delavcev interno in nato še globalno slovensko javnost opozarjal na vse nečednosti, ki jih je počela takratna NSi uprava družbe s svojimi zunanjimi sodelavci in blagoslovom njihovega nadzornega sveta, ki ga je takrat vodil mag. Bojan Peče, odvetnik iz Maribora. 18 V prejšnji številki glasila sem pisal o obisku delavskih predstavnikov sveta delavcev Palome v termoelektrarni Šoštanj (v nadaljevanju TEŠ) in razvpitemu bloku 6, na katerem si centralna politika v Ljubljani in lokalna politika v Šoštanju in Velenju že nekaj let lomita zobe, medtem ko se enormno zapravlja davkoplačevalski denar. Naš denar! No, in na podlagi gradnje bloka 6 se je v naši deželici dogodil še tretji primer, ko sta delavska predstavnika v nadzornem svetu TEŠ, Franc Rosco in Branko Sevčnikar – slednji je tudi predsednik sindikata v družbi TEŠ - od direktorja Simona Tota prejela obvestilo o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delavska predstavnika TEŠ sta javno opozorila na sum kaznivih dejanj in vsa navedena dejanja naslovila na vse možne državne slovenske institucije. Še evropski parlamentarci so prejeli njuno opozorilo in prav je tako. Akterjem gradnje bloka 6 sta delavska predstavnika v NS med drugimi obtožbami očitala tudi močan konflikt interesov, saj je predsednik odbora za aktivni nadzor gradnje bloka 6 istočasno podpredsednik NS TEŠ. Direktor projekta TEŠ 6 pa je hkrati direktor družbe, ki pripravlja razpisno in projektno dokumentacijo ter izvaja nadzor nad dobavitelji … Zato sta oba delavska nadzornika svoje opozorilo zaključila z ugotovitvijo, da ni nobenih možnosti, da bi se projekt gradnje bloka 6 lahko na takšen način uspešno zaključil. Osebno ugotavljam, da se slovenski politiki s svojimi politično nastavljenimi direktorji, nadzorniki, dobavitelji, projektanti in podobnimi poslovno že dvajset let med seboj ženijo vse povprek in počez. Ob branju nečednosti in vsebine izredne odpovedi sem se spomnil, da so se še v 19. stoletju zaradi ohranitve, kopičenja in oplemenitve vsega nakopičenega bogastva, ki so si ga prigrabili na nezakonit in nasilen način, plemiči, princi in cesarji različnih monarhij poročali med seboj. Spomnim pa se tudi, da je veliko tega pohlepnega in bogatega plemstva, ki je za ohranitev svojega statusa vstopalo v incestna razmerja, nato končalo na klaverni način. Ob izdanih dveh izrednih odpovedih je generalni sekretar združenja svetov delavcev Slovenije, dr. Mato Gostiša zapisal naslednje: Žal se po nekajletnem zatišju spet srečujemo s primerom grobega napada na delovnopravno imuniteto članov sveta delavcev in delavskih predstavnikov v NS, na kar smo kot združenje seveda morali ponovno ostro odreagirati. Zaenkrat seveda predvsem z angažiranjem inšpekcije dela. Poleg tega smo s svetom delavcev TEŠ dogovorjeni, da bo SD sprožil še arbitražni spor. Če z vsem tem ne bo želenih učinkov, pa bo treba razmisliti še o kakih dodatnih aktivnostih za zaščito konkretno prizadetih delavskih predstavnikov. Tako grobega kršenja demokratične pravice voljenih delavskih predstavnikov, da smejo kritično presojati vodenje svojih podjetij, kot smo mu priča v danem primeru, si seveda iz povsem načelnih razlogov ne smemo privoščiti. Širše posledice morebitne naše »tišine« v danem primeru bi namreč utegnile biti katastrofalne za nadaljnji razvoj delavskega soupravljanja v Sloveniji. SINDIKAT PALOMA PERGAM sodišču in vpisati SINDIKAT DELAVCEV PALOME kot lastnika tudi za apartmaje v Nerezinah (Lošinj) in Barbarigi (Pula), kar bo velik uspeh, sploh zaradi birokratskih in drugih postopkov na Hrvaškem. Nives Hrovat V tem letu smo v sindikatu in TTP Paloma namenili več sredstev za popravilo in obnovo naših apartmajev na morju. V vseh apartmajih na morju so sedaj tudi pralni stroji (v velikem so v kopalnici, v malih apartmajih v kuhinji) ter električna posoda za peko (namesto žara) in dva ležalnika za plažo. Že pred časom smo v vse apartmaje namestili tudi klime. Sedaj je v vseh apartmajih na morju tudi posteljnina (dva kompleta), tako, da tisti, ki zapušča apartma, opere posteljnino in jo lahko pusti na stojalu za sušenje, tisti, ki pride v apartma, si iz omare lahko vzame drug komplet, tega, ki se suši, pa kasneje pospravi v omaro za naslednje goste. Zamenjali smo dotrajane kavče oziroma peno – polnilo. V večini apartmajev so tudi novi jogi vložki za postelje. Dodali smo nekaj posode za kuhanje ter ostali drobni material (kozarci, krožniki, žlice, stojala za perilo, balkonski stoli in mize ...). Na terase smo namestili ograjo, ki ščiti pred soncem, vetrom in tudi pogledi. Že kar nekaj časa intenzivno delamo na tudi tem, da bi se lahko vpisali tudi v zemljiško knjigo. Apartmaji na Pagu so tako že uradno vpisani. Zelo lepo nam kaže in upam, da nam bo resnično uspelo še v tem mesecu zaključiti postopke na 19 V letošnjem letu so apartmaji kar dobro zasedeni. Nekaj prostostih kapacitet v mesecu juliju in avgustu je še v sončnem parku – Vivat v Moravskih Toplicah (za dve osebi), kjer smo namestili tudi zakonsko posteljo, saj so bili s kavči večni problemi glede spanja. 20 Kot vsako leto, smo tudi letos v začetku leta izvedli razpis za letovanje za julij in avgust, na katerega smo se lahko prijavili vsi zaposleni. Po opravljenem razpisu oddamo kapacitete tudi drugim interesentom. Prijaviti se je možno tudi kasneje oz. celo leto, v kolikor še je kakšen apartma prost. Prijavite se lahko v pisarni sindikata ali preko telefona na interni tel št. 609 ali direktnih številkah 02 64 57 109 in 02 64 57 402, kjer boste dobili tudi potrebne informacije. Letovati in počitnikovati je možno na Pagu - Gajac, Lošinju - Nerezine, v Puli Barbariga, Moravskih Toplicah - Terme 3000 in sončni park Vivat ter v Bohinjski Bistrici – Strženica. Trudimo se, da bi bilo preživljanje dopusta v naših apartmajih lepo in sproščeno. V kolikor se dogodi kakšna težava ali napaka (okvara aparatov, zlomljeni kozarci, posoda …), nas prosim takoj pokličite, saj lahko le tako dovolj hitro težavo odpravimo, da bodo tisti, ki letujejo za vami, lahko imeli zadevo urejeno. Nič ne bomo jezni, če boste sami odpravili kakšno manjšo morebitno pomanjkljivost. Veseli bomo tudi vsake dobronamerne kritike ali predloga, da kakšno stvar lahko naredimo še boljšo in lepšo. 21 PALOMA PIS – UREJANJE OKOLJA NEKOČ IN DANES, V BESEDI IN SLIKI Marko Šebart V sklopu družbe Paloma PIS deluje skupina servisnih dejavnosti. Kot sami radi rečemo, gre za vzdrževalce okolja. Sama skupina danes opravlja strojne in vrtnarske storitve za matično družbo, občino Šentilj in zunanje naročnike, stiska folijo in komunalni odpad, čisti tovarno in okolico, popravlja palete in še bi lahko naštevali. Ker se z našimi zaposlenimi srečujete vsakodnevno, bodisi na terenu ali v tovarni, bi vam našo dejavnost radi pobližje predstavili. Če se ozremo v preteklost, je večji del skupine deloval v sklopu gradbenega vzdrževanja Palome, imenovane tudi «hofpartije“. Ker je Paloma kot nosilka razvoja v Sladkem Vrhu gradila bivalno naselje ter rekreacijske površine vključno z bazeni, je skupina skrbela tudi za te površine. Ob ustanovitvi družbe Paloma PIS pa so se te dejavnosti skupaj z delom zaposlenih prenesle na našo družbo. Zaradi gospodarske in politične situacije so se spremenila tudi lastniška razmerja v kraju in tako je del površin skupaj z obveznostjo za skrb zanje prešel v občinsko last, del pa v zasebno. 22 Vrtnarija V sklopu naše družbe deluje vrtnarija, ki v tem trenutku zaposluje dva vrtnarja. Tako danes Peter Muhič in Milena Šumandl skrbita za cvetje v tovarni in v kraju ter ga gojita za prodajo v naši trgovini. Ker je izdelava aranžmajev ob dnevu spomina na mrtve že dolgoletna tradicija, smo pričeli še z izdelavo žalnih vencev in aranžmajev. V spomladanskem času opravljamo tudi reze sadnega drevja. Na vrtnariji gojimo pomladno cvetje, sadike zelenjave, ciprese za živo mejo (iglasto drevnino), pa tudi mačehe, ciklame in drugo sezonsko cvetje. Vse to lahko kupite v naši trgovini in cvetličarni na avtobusni postaji. Za potrebe ljubiteljske vrtnarske dejavnosti tako najdete na policah gnojila Vetisa- Rosasol za cvetje, zelenje in jagodičevje, prav tako pa nudimo tudi profesionalne substrate nemškega proizvajalca Gramoflor, okrasne lončke in še veliko več. Kako se je pričela vrtnarska dejavnost v Peter ob svoji kreaciji VZGOJA RASTLIN Grajski vrtnar Ivan Črnčec je po nacionalizaciji Kapralovega gradu na Tratah pričel z urejanjem okolja v Sladkem Vrhu in Palomi. Tako je bil za potrebe tovarne leta 1959 zgrajen rastlinjak, namenjen vzgoji cvetja. Rastlinjak obstaja še danes, le da je Stari vrtnar Ivan Črnčeč in Milena Hrovat Milena Hrovat in Peter Muhič - l. 1987 v stari vrtnariji lesena konstrukcija nadomeščena z pocinkano, posodobljeno je tudi ogrevanje. Po upokojitvi starega vrtnarja je vodenje vrtnarije prevzela Milena Hrovat, ki je na vrtnariji delala od leta 1968 do upokojitve. Poleg prej omenjenih se je na vrtnariji zvrstila še vrsta drugih sodelavcev. Kasneje sta na področju vrtnarije bila zgrajena še nov steklenjak in kasneje še večji plastenjak. Na območju, kjer smo imeli gredice, pa sedaj stoji moderna upravna stavba z garažami za stroje in vozila ter garderobami za zaposlene. Strojne storitve Jedro vzdrževalcev okolja predstavljata strojnika Ahmet in Silvo Fliser. Z modernim strojnim parkom izvajamo storitve za zunanje naročnike. Z manjšim komunalnim traktorjem kosimo ohišnice, igrišča in parke, z večjim traktorjem pa mulčimo travo, orjemo, kosimo brežine in prevažamo tovor s traktorsko prikolico. V pomladnem času odvažamo tudi veje in organski odpad. V zimskem času z lastno mehanizacijo izvajamo zimsko službo za matično družbo Paloma d.d. in občino Šentilj. Med vzdrževalce okolja sodi tudi Milan Majhen, ki skrbi za dnevno čistočo v tovarni. S svojo vnemo pogosto zjutraj s čiščenjem zbuja stanovalce bližnjih blokov. S kombiniranim vozilom vršimo tudi prevoze blaga za stranke. Stiskanje folije in komunalnega odpada in popravilo palet Zaposlena Srečko Friš in Janko Mlasko sta zadolžena za ločevanje in stiskanje odpadne folije in komunalnega odpada, ki nastaja v tovarni. Folijo ločujemo glede na tip, stisnemo v bale, stehtamo in jo nato vrnemo v reciklažo. V kolikor želite kakršni koli nasvet ali pa želite naročiti storitev, nas lahko kontaktirate po telefonu 02/6457 521 ali nas poiščete osebno na vrtnariji ali upravi Palome PIS. Silvo, Marko in Ahmet Želim vam prijetno poletje. 23 DRUŽENJE SODELAVCEV PRVE IZMENE OB RIBNIKU Mirko Purgaj Sodelavci prve izmene v Palomi smo se deževnega 9. junija 2012 zbrali pri ribniku Dušana Drajzibnerja. Tam je sledilo tekmovanje v ribolovu, ki je trajalo nekaj ur. Med drugim smo ujeli tudi zlato ribico, ki nam je obljubila, da nam bo izpolnila tri želje. Zaželeli smo si regres, božičnico in štiri majice Paloma za vsakega. Po končanem ribiškem tekmovanju je sledila še podelitev nagrad najboljšim ribičem. Naš srečnež Ina Ker je ribolov po svoje utrujajoč, smo poskrbeli tudi za jedačo in pijačo. Seveda pa smo, da bo mera polna, poskrbeli za prijetno vzdušje z veliko humorja. Da je vse teklo tako, kot mora, pa se zahvaljujemo predvsem Slavku in Inu, pa tudi drugim, ki so rade volje priskočili na pomoč. Za konec pa še ena gasilska Zlata ribica s tremi željami Dva prava ribiča z svojim ulovom Spodobi se, da omenimo tudi našega gostitelja Dušana Drajzibnerja in njegovo ženo, ki sta nam že večkrat dala na razpolago zelo lepo urejen ribnik in prostore. Lojzeva ribiška »trofejica« 24 Na koncu pa bi dodali še, da si želimo, da bi se druženja naslednjič udeležilo še več sodelavcev in sodelavk. Tudi tisti, ki trdijo, da se premalo organizira in na koncu ne pridejo na druženja. Pridružite se nam in nebo vam žal! TURISTIČNO DRUŠTVO »BROD« SLADKI VRH SPET ZAŽIVELO Sonja Šiker Po kratkem premoru in nedelovanju je Turistično društvo Brod v mesecu maju na občnem zboru sprejelo kadrovske spremembe vodstva in organov društva. Nova predsednica društva je postala Mihaela Voglar Gopurn, ki si je v plan dela zadala kar nekaj aktivnosti, ki bi poživile delo društva. S pomočjo starih in novih članov smo že izvedli prve aktivnosti, kot je bila postavitev prvomajskega drevesa, sodelovali pa smo tudi pri izvedbi športne prireditve osnovne šole Sladki Vrh. V polnem teku pa so tudi druge aktivnosti, ki se bodo odvijale oziroma izvajale v tekočem letu. Tako bomo v mesecu juniju izvedli obiranje lipovega cvetja in kamilic, kar naj bi postalo tradicionalno opravilo društva. Posušeno cvetje bomo pakirali v vrečke in nanje odtisnili logotip in naziv našega društva, nato pa jih bomo ob večjih prireditvah v kraju prodajali in si na tak način pridobili nekaj finančnih sredstev, istočasno pa propagirali Sladki Vrh. Sodelovali bomo pri otvoritvi obnovljenega broda, ki je naš zaščitni znak in po katerem smo dobili ime. Ob tej priložnosti bomo pripravili tudi razstavo ročnih del. V jesenskem času bomo organizirali kolesarjenje, za katerega prav tako upamo, da bo postalo tradicionalno. Seveda pa je to odvisno od odziva krajanov. Pripravili bomo tudi nekaj prireditev, ki bodo pripomogle k dobremu počutju in sproščenosti vseh krajanov. Eden takih prijetnih izzivov je organizacija kostanjevega piknika, ki ga želimo popestriti z nastopi harmonikarjev amaterjev, ki jih med sokrajani ne manjka, od najmlajših do najstarejših, po vzoru „pokaži kaj znaš“. Ko bo čas za pospravljanje kmetijskih pridelkov pridnih kmetov, bomo skušali pomagati pri spravljanju koruze, trgatvah, čiščenju bučk in podobnih opravilih ter tako obudili stare običaje, ki so že skoraj izumrli. Potrudili se bomo tudi v času predbožičnih praznovanj in organizirali Miklavževanje, pripravili lutkovno predstavo za naše najmlajše, poskusili pa bomo organizirati tudi silvestrovanje na prostem. Še veliko je malih idej, ki čakajo, da jih sproti uresničimo. Seveda člani TD BROD vabimo vse krajane krajevne skupnosti Sladki Vrh in zaposlene v Palomi, da se prijavijo pri naši predsednici ali pa pri članicah Sonji Šiker in Karmen Lindner in postanejo naši člani, če želijo sodelovati. S skupnimi močmi si bomo prizadevali, da v našem kraju ponovno zaživijo prireditve, ki bodo doprinesle k boljšemu počutju ter bolj sproščenemu in veselemu življenju vseh nas. Na koncu bi novi predsednici in vsem na novo izvoljenim članom organov društva zaželela veliko volje in potrpežljivosti pri novih delovnih nalogah. Vsi člani se bomo trudili, da bomo pomagali in sodelovali, da bo društvo spet zaživelo v pravem pomenu besede: kot turistično društvo. Postavitev prvomajskega drevesa na Sladkem Vrhu – Pozdravni govor predsednice TD BROD Mihaele Voglar Gopurn 25 TENIŠKO DRUŠTVO TADORA Franc Oswald Le en kilometer iz Sladkega Vrha, natančneje v Svečanah 2, se nahaja TD TADORA, ki je bilo ustanovljeno leta 1991. Za vse ljubitelje tega športa je odlična priložnost za razgibavanje v naravi, pa tudi ostali imajo možnost rekreacije, saj je zraven še Tenisačice TD Tadora Tenisači TD Tadora PRIPRAVLJALNO OBDOBJE NK PALOMA V NK Paloma Sladki Vrh začenjamo pripravljalno obdobje za novo tekmovalno sezono s prenovo dotrajanih klubskih prostorov. Zavedamo se, da je dobro počutje igralcev nogometa in tehničnega osebja ključnega pomena za vadbo, zato smo pristopili k sanaciji napušča pročelja klubskih prostorov in kopalnice v garderobi domače ekipe. Tedensko se v garderobah in drugih klubskih prostorih zadržuje več kot 130 mladih nogometašev, od pred-selekcije U6 do mladincev, igralcev članske ekipe in veteranov. Računamo na to, da bomo klubski prostor tudi nekoliko razširili in uredili garderobo za sodnike, ki se sedaj na tekmo pripravljajo kar v večnamenskem delovnem prostoru kluba. Pristopili smo tudi k ureditvi okolice. Vse to nam uspeva ob podpori lastnika objekta, občine Šentilj in drugih sponzorjev ter z vztrajnim delom veteranske ekipe NK Paloma. Poleg infrastrukturnih so zastavljeni tudi novi tekmovalni cilji. Članska ekipa, ki je v teh dneh že pričela s treningi, bo v tej tekmovalni sezoni igrala v Štajerski nogometni ligi, ki nam predstavlja nove izzive in priložnost graditi člansko ekipo na trdnejših temeljih. Ekipo smo okrepili z igralci, ki prihajajo iz našega kraja, občine in okoliških krajev. Med njimi je veliko takih, ki so tukaj trenirali v mlajših selekcijah, nekaj jih je pred leti že igralo tudi za člansko ekipo NK Palome. V klubu bomo odslej še več pozornosti posvečali vzgoji mlajših selekcij z namenom vzgoje bodočih članov, kar je predpogoj za obstoj in uspeh članske ekipe na dolgi rok. Cilj je, da se vsaj z eno od mlajših selekcij od U14 naprej uvrstimo v ligo višje, obenem pa, da se s člansko ekipo uvrstimo čim višje na lestvici Štajerske nogometne lige. V klubu verjamemo v zastavljene cilje, vas, cenjeni zaposleni in dragi krajani, ljubitelji nogometa, pa vabimo, da si ogledate zagotovo zanimive derbije nadvse borbenih ekip Štajerske lige. Članska ekipa se bo najprej zunaj pomerila z ekipo iz Žalca, nato pa bo prvega septembra letos gostila ekipo iz Šentjurja. Vabljeni v Športni park Sladkega Vrha! Prijateljska tekma predselekcije U6 Nogometne šole NK PALOMA Sladki Vrh z NK Šentilj Domača tekma NK PALOMA Sladki Vrh z NK ZREČE Unior Aleksandra Muster 26 igrišče za mali nogomet. V izdelavi je spletna stran www.tadora.si, kjer bodo tudi ostale informacije, kdaj bodo turnirji dvojic in posamezno. Če želite še dodatne informacije, lahko pokličete na številko 041-770-406. KADROVSKE SPREMEMBE V PALOMI D.D. OD 11.04.2012 DO 15.06.2012 Prišel je: DARIO FERK, vnašalec surovin Odšli so: CVETKA TOMAŽIČ, pakar konfekcijskih izdelkov, ROBERT PETROVIČ, referent za transport SERGEJ KNEZ, vodja projektov. Izpolnite prazna polja s številkami od 1 do 9 tako, da bo v vsaki vrstici, stolpcu ter manjšem kvadratu številka nastopila natanko enkrat. Razvedrilni kotiček S humorjem Franc Oswald UPOKOJENEC PALOME PRI ZDRAVNIKU »Gospod, vi imate 90 let, vaše dekle pa 25. Ali veste, da je pogosto lahko vzrok nenadne smrti seks?« Dedek: »Kaj pa hočem, jo bo pač vrag vzel, če ne bo vzdržala.« • EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU »Žena mi prineseš pivo, preden se bo začelo?« Reče mož s kavča. Čez 15 minut se oglasi še enkrat. »Mi prineseš pivo prosim, preden se bo začelo?« Čez nekaj časa spet reče: »Prinesi mi pivo, še preden se bo začelo.« Tedaj pa žena z jezo pravi: »Ti boš samo ležal pred televizorjem in počival, jaz pa bom delala in ti nosila še pijačo!« »No, pa se je že začelo.« • POLICIJSKI Policist pleše s punco v diskoteki. Zelo je vroče in ona reče: »Kako so lahko pozabili na Aircondition?!« »Ja ta skupina je tudi meni najljubša.« reče policist. • Janez v gostilni utaplja žalost. Pije pivo za pivom. Pa ga sreča Jože: » Kaj ti je prijatelj?« Janez: »Moja žena me vara.« »Od kot ti ta ideja?« Janez: » Vračal sem se s poti, poslal sem ji telegram, da pridem domov, a sem jo vseeno ujel s sosedom v postelji.« Takrat Jožeta nekaj prešine in reče Janezu: »Mogoče pa le ni tako hudo, kaj pa če sploh ni dobila telegrama?« • V okolici Sladkega Vrha Srečkota ustavi policist: »A ne veste, da psa ne smete peljati na sprednjem sedežu?« Srečko:«Saj je vendar plišast!« Policist: »Pasma mene ne zanima!« • »Žena!« zakliče mož, ko se vrne iz službe. »Danes sem bil v zavarovalnici in sklenil življenjsko zavarovanje za 150 tisoč evrov!« Žena: » Super! Zdaj ti vsaj ne bo več treba za vsako malenkost hodit k zdravniku!« • Mirko jezen: »V takem nalivu in slabem vremenu ti naj grem v trgovino? V takšnem še ljudje psov ne pustijo na cesto.« »Saj ti nisem rekla, da vzami psa s sabo« reče žena. • V trgovini: »Gospod prodajalec rada bi kupila eno lepo kravato. Takšno, ki bi mojemu možu poudarila oči!« »Gospa, vsaka kravata poudari oči, le dobro jo je treba zategniti.« • Mali Ferdo sreča očeta na vratih javne hiše: » Ja foter, kaj pa ti tukaj?« Oče: »Ah, zaradi 50 evrov pa res nisem hotel zbuditi mame!« • Mlada gospa je na potovanju po Španiji. Po napornem ogledu sestradana pristane v restavraciji in vpraša natakarja: »Kaj je to, okroglo in dišečo, kar je gost za sosednjo mizo?« Natakar odvrne: »To je naša specialiteta. Gre za testise bika, ki je poginil med jutranjo borbo s toreadorjem.« »A mi lahko prinesete porcijo?« Natakar: »Žal ne bo šlo, vsak dan je samo ena borba in za danes so že oddani, lahko pa vas naročim za jutri.« Naslednji dan ob dogovorjeni uri se gospa pojavi v restavraciji. Na želeni obrok ni čakala dolgo. Ko se naje, pokliče natakarja: »Res je bilo zelo okusno, a porcija je bilo veliko manjša kot včeraj.« Natakar skomigne z rameni:«Res je gospa, zgodi se tudi, da včasih zmaga bik.« 27 NAGRADNA KRIŽANKA Ime in priimek: _________________________________________________ Naslov: _________________________________________________ _________________________________________________ Telefonska številka: _________________________________________________ Nagrajenci nagradne križanke iz prejšnje številke: 1. ANICA JAGER, LJUBLJANSKA UL. 19/A, 2000 MARIBOR 2. ANDREJA FERK, TOVARNIŠKA C. 96, 2215 CERŠAK 3. IVANKA PERNEK, SLADKI VRH 5 B, 2214 SLADKI VRH Rešitev nagradne križanke pošljite v uredništvo glasila Jerici Dvoršak (s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA) do 31. AVGUSTA 2012. Med reševalci, ki nam bodo poslali pravilno izpolnjeno nagradno križanko, bomo z žrebom razdelili tri nagrade v obliki Palominega promocijskega materiala.
© Copyright 2024