D I P L O M S K A N A L O G A
FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU DIPLOMSKA NALOGA VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE DARIJAN TABAK FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU DIPLOMSKA NALOGA SMISELNOST INVESTIRANJA V FIZIČNO ZLATO IN SREBRO Mentor: izr. prof. dr. Robert Vodopivec Novo mesto, septemeber 2012 Darijan Tabak IZJAVA O AVTORSTVU Podpisani Darijan Tabak študent FIŠ Novo mesto v skladu z določili statuta FIŠ izjavljam: da sem diplomsko nalogo pripravljal samostojno na podlagi virov, ki so navedeni v diplomski nalogi, da dovoljujem objavo diplomske naloge v polnem besedilu, v prostem dostopu, na spletni strani FIŠ oziroma v digitalni knjižnici FIŠ (obkroži odločitev): o takoj, o po preteku 12 mesecev po uspešnem zagovoru, o ne dovoljujem objave na spletni strani oziroma v elektronski knjižnici FIŠ zaradi prepovedi organizacije, v sklopu katere je bil pripravljen empirični del naloge, da je diplomska naloga, ki sem jo oddal v elektronski obliki, identična tiskani verziji, da je diplomska naloga lektorirana. V Novem mestu, dne _________________ Podpis avtorja ______________________ POVZETEK Živimo v negotovih časih, kjer nas velika večina ne ve, za kaj bi najboljše namenila svoje težko privarčevane prihranke. Čeprav se ljudje odločajo za razna varčevanja, ki jih posiljujejo banke na podlagi kratkotrajnih vezanih vlog s fiksnimi obrestnimi merami, z naložbami v razne delnice, hranjenje denarja v papirnati obliki, še vedno pozabljamo na eno zelo poglavitno stvar, in sicer, da obstajajo tudi druge alternative, ki nam ohranijo vrednost premoženja. Ena izmed danih možnosti sta prav gotovo plemeniti kovini, kot sta zlato – ohranjevalec vrednosti in srebro – prav tako ohranjevalec vrednosti, kot tudi nepogrešljiva kovina prihodnosti, saj je zaradi svojih fizikalnih in kemijskih lastnosti nenadomestljiva v industriji. Dolgoročno investiranje v plemenite kovine nas tako lahko zaščiti pred raznimi manipulacijami trga, ki ga izvajajo velike investicijske banke. KLJUČNE BESEDE: zlato, srebro, plemenite kovine, naložba, investicijske banke, investiranje. SUMMARY We live in uncertain times where the vast majority of us do not know in what would be best to invest their hard saved savings. Although people are opting for various savings which have been inposed by numerous bansks on the basis of short-term bank deposits with fixed interest rates, investments in various stocks, keeping money in paper form, still tend to forget one very crucial thing, namely, that there are other alternatives that either retain the value of the property or it can make us richer. One of options are certainly precious metals such as goldvalues preserver and silver-values preserver and essential metal of the future. Long term investing in precious metals can protect us against various manipulations of the market carried out by the big investment banks. KEY WORDS: gold, silver, precious metals, investment, investment banks, investing. KAZALO: 1 UVOD ...................................................................................................................................... 1 1.1 Opredelitev področja in opis problema .............................................................................2 1.2 Raziskovalno vprašanje in hipoteze ..................................................................................3 1.3 Metode raziskovanja .........................................................................................................4 1.4 Predstavitev naloge ...........................................................................................................4 2 ZGODOVINA ZLATA IN SREBRA ..................................................................................... 5 3 PONUDBA ZLATA IN SREBRA .......................................................................................... 6 3.1 Ponudba zlata ....................................................................................................................6 3.1.1 Proizvodnja rudnikov zlata.........................................................................................8 3.1.2 Prodaja centralnih bank ...........................................................................................10 3.1.3 Reciklirano zlato .......................................................................................................12 3.1.4 Standard dobre dobave.............................................................................................13 3.2. Ponudba srebra ...............................................................................................................14 3.2.1 Proizvodnja rudnikov srebra ....................................................................................15 3.2.2 Prodaja centralnih bank ...........................................................................................19 3.2.3 Reciklirano srebro ....................................................................................................20 4 POVPRAŠEVANJE PO ZLATU IN SREBRU ................................................................... 22 4.1 Povpraševanje po zlatu ....................................................................................................22 4.1.1 Povpraševanje kot vrednostne naložbe.....................................................................23 4.1.2 Povpraševanje v industriji ........................................................................................29 4.1.3 Povpraševanje v zlatarstvu .......................................................................................30 4.2 Povpraševanje po srebru .................................................................................................31 4.2.1 Vrednostne naložbe ..................................................................................................32 4.2.2 Digitalna fotografija .................................................................................................34 4.2.3 Industrija ..................................................................................................................34 4.2.4 Zdravstvo ..................................................................................................................35 4.2.5 Tehnologija ...............................................................................................................36 5 CENA ZLATA IN SREBRA ................................................................................................. 37 5.1 Kupna moč zlata in srebra ...............................................................................................37 5.2 Oblikovanje cene zlata ....................................................................................................39 5.3 Oblikovanje cene srebra ..................................................................................................40 5.4 Tržna cena zlata in srebra ................................................................................................41 6 DIGITALNE VALUTE PLEMENITIH KOVIN .................................................................. 43 6.1 E-gold ..............................................................................................................................43 6.2 E-dinar .............................................................................................................................44 6.3 GoldMoney .....................................................................................................................45 6.4 Liberty Dollar ..................................................................................................................48 7 ZAKLJUČEK ........................................................................................................................ 49 8 LITERATURA ...................................................................................................................... 51 9 VIRI ....................................................................................................................................... 53 KAZALO GRAFOV: Graf 3.1: Prikaz svetovne proizvodnje rudnikov zlata za leto 2010 .........................................10 Graf 4.1: Povpraševanje po zlatu v industriji in zobozdravstvu (v tonah) ...............................30 Graf 5.1: Primerjava povprečnih mesečnih cen srebra in zlata od januarja 2007 do julija 2012 .............................................................................................................42 KAZALO SLIK: Slika 6.1: Razširjeni diagram poteka registracije računa ..........................................................47 KAZALO TABEL: Tabela 3.1: Celotna ponudba zlata ..............................................................................................7 Tabela 3.2: Celoletna proizvodnja rudnikov zlata ......................................................................8 Tabela 3.3: Svetovne rezerve v zlatu posameznih držav ..........................................................12 Tabela 3.4 Proizvodnja vseh rudnikov srebra od leta 2002 do leta 2011 v milijonih unč ........16 Tabela 3.5: Vodilni svetovni rudniki po proizvodnji srebra leta 2011 v milijonih unč ............17 Tabela 3.6: Dvajset največjih držav proizvajalk srebra v milijonih unč v letu 2011 ...............19 Tabela 3.7: Prodaja srebra centralnih bank ...............................................................................20 Tabela 4.1: Povpraševanje po srebru od leta 2002 do leta 2011...............................................32 Tabela 5.1: Primerjava rasti za trenutno minimalno plačo v Republiki Sloveniji, ceno bencina, zlata in srebra ...........................................................................................38 1 UVOD Plemenite kovine obstajajo že tisočletja kot ohranjevalec vrednosti, zato so v finančnih časih, kot smo jim priča danes, nujnost v naložbeni košarici vsakega posameznika, kar ni presenetljivo, če vemo, da denarne valute povsod po svetu izgubljajo svojo vrednost. Zlato je tako skupno merilo vseh gospodarskih transakcij. Je surovina, ki služi kot menjalno sredstvo, ki so ga vsi udeleženci menjalne družbe sprejeli kot plačilo za svoje blago in storitve, in od tedaj služi tako za shranjevanje vrednosti – torej tako varčevanje kot tudi standard tržne vrednosti. Ko govorimo o naložbenih plemenitih kovinah kot valuti, je pomembno omeniti zgodovinsko dejstvo zlatega in srebrnega standarda. Gre za finančni sistem, vpeljan za stabilizacijo globalne ekonomije. To pomeni, da država ne sme izdati več denarja, kot ima zlatih rezerv. Trg plemenitih kovin tako z leti vse bolj in bolj niha. To velja tudi za trg fizičnega zlata in srebra, ki označuje dovzetnost za tečajna nihanja, kar kliče po trgovanju s slednjima. Fizično zlato in srebro je lahko dobra zavarovalna polica za primer visoke inflacije, devalvacije, borznega zloma in še marsikatero drugo negativno ekonomsko situacijo. Z dolgoročno investicijo v plemenite kovine se tako izognemo kratkoročnim manipulacijam trga, ki jih občasno izvajajo večje, ameriške investicijske banke. Z njimi banke kratkoročno sicer zavirajo ceno zlata, vendar pa ne morejo ustaviti njegove rasti, tako zlato še vedno spremlja določen pomen denarne kovine, vendar kljub temu ga ima večina centralnih bank še vedno za denarne rezerve, medtem ko bo srebro postalo veliko presenečenje na trgih, saj se lahko zgodi, da bodo srebro znova odkrili kot denar, kar se bo odrazilo v prihodnosti tudi na njegovi ceni. Trenutno je povpraševanje v Evropi po fizičnem zlatu in srebru zelo veliko, saj kovnice ne utegnejo kovati naložbenih palic tako hitro, kot prihajajo naročila. Temu posledično je zato dobavni rok naložbenih palic od dneva naročila pa do dostave stranki daljši in po navadi traja več kot en mesec. V Sloveniji varčevanje s fizičnim zlatom in srebrom še ni tako razvito in poznano, kot drugje v Evropi in v svetu, saj ljudje še vedno ne zaupajo pretirano vlaganjem v plemenite kovine in 1 se rajši poslužujejo varčevanja na podlagi vezanih vlog na bankah, kjer so donosi neprimerno manjši. 1.1 Opredelitev področja in opis problema Dandanes čedalje več časa namenjamo splošnim temam v gospodarstvu in svetovni politiki, zato nam ga čedalje manj ostane za posvetovanja o tem, kako pravzaprav v poglabljanju svetovne gospodarske krize zavarovati ustvarjeno premoženje. Dejstvo je namreč, da ljudje največ svojega premoženja hranijo v papirnati obliki, bodisi v denarju, obveznicah, delnicah itd. Vzroki, da so ljudje vedno znova oropani svojih prihrankov, da prihaja do razvrednotenja denarja in s tem do zloma bančnega in finančnega sistema, so v poskusih države in bank, da bi si z legalno ustvarjenim denarjem brez kritja pridobile koristi, saj z ustvarjanjem denarja ni povezano nobeno delo ali napor. Žal banke s tem ne rešujejo problemov, temveč jih tako ponovno ustvarjajo in zavlačujejo njihovo rešitev. Razvidno je, da država in banke zagovarjajo svoj sistem in imajo na svoji strani najmočnejšo »vojsko« (Deutsch, 2007, str. 202). Zlato ostaja pomemben element globalnih monetarnih rezerv, kar je zapisano v Washingtonskem sporazumu1, ki je mejnik k uravnavanju cene zlata na prostem trgu. Cena na svetovnih borzah se od takrat namreč strmo povišuje. S tem je namreč točno določena kvota prodaje zlata med evropskimi bankami in Mednarodnim monetarnim fondom. Mednarodno združenje preko londonske borze plemenitih kovin nadzoruje mednarodni trg zlata in srebra ter hkrati določa stroga merila za čistino in oznako palic. Kovnice, ki takšen standard izpolnjujejo, kujejo palice na podlagi standarda »dobre dobave«2. S tem palice dosežejo mednarodno likvidnost v poslovnih bankah in pri trgovcih s plemenitimi kovinami (Kandus, Moro 2010, str. 3). 1 Dogovor centralnih bank, sklenjen 26. septembra leta 1999 med Evropsko centralno banko, nacionalnimi centralnimi bankami držav članic Evropske ekonomske in monetarne unije ter centralne banke Švice, Švedske in Velike Britanije za omejitev prodaje zlata centralnih bank držav podpisnic v naslednjih petih letih od sprejetja (World Gold Council – H). 2 Status, ki ga pridobi kovnica in predstavlja prestižno potrditev kakovosti in zanesljivosti. 2 Kot zlato je tudi srebro naložba, katere tržna vrednost ne more nikoli pasti na nič (ker ima uporabno vrednost), pozneje pa je postalo menjalno sredstvo in ekvivalent – merilo vrednosti. Srebro je svojo vrednost tako ohranilo na tisoče let. Dejstvu, da se je percepcija srebra, kot ene izmed najbolj cenjenih plemenitih kovin ohranila vse do današnjih dni, pa priča tudi naraščajoča priljubljenost srebra kot vrsta investicije oziroma kot varčevanja po vsem svetu. Čeprav je na svetu več zlata kot srebra, stane zlato veliko več, saj se zlato je nepogrešljiv luksuz, srebro pa se zaradi svojih izjemnih lastnosti uporablja kot industrijska surovina (Muller, 2005, str. 191). Tako je cilj diplomske naloge predstaviti smiselnost investiranja v fizično zlato in srebro. Poleg tega bomo predstavili tudi, kakšna je ponudba, povpraševanje in cena plemenitih kovin, kot sta zlato in srebro, kot tudi različne modele digitalnih valut plemenitih kovin. 1.2 Raziskovalno vprašanje in hipoteze V diplomski nalogi sem se opredelil na naslednja vprašanja, in sicer: - Ali fizično zlato in srebro lahko predstavljata dobro zaščito pred inflacijo? - Ali lahko trenutna ponudba na trgu zadovolji povpraševanje po plemenitih kovinah, kot sta zlato in srebro? - Kateri modeli za digitalno trgovanje3 z zlatom in srebrom so trenutno v ospredju? Predpostavke: - Zlato se je izkazal kot dobra zaščita premoženja v kriznih razmerah tako v daljni kot tudi v bližnji preteklosti. - Vrednost zlata in srebra bo v prihodnosti še naraščala. - Velik del povpraševanja po srebru opravi industrija. Naloga bo tako namenjena predstavitvi smiselnosti investiranja v fizično zlato in srebro v naložbene namene, ker se je izkazal kot dobra zaščita premoženja, kot tudi namena uporabe v industriji. Skozi nalogo želim tudi pojasniti, zakaj se bo trend dviga cen zlata in srebra nadaljeval tudi v prihodnosti. 3 Oblika elektronskega denarja, vezanega na zlato ali srebro. 3 1.3 Metode raziskovanja V diplomski nalogi smo uporabili metode deskripcije, analize in sinteze. Najprej smo zbrali in uporabili informacije, pridobljene v ustreznih strokovnih člankih in knjižnih publikacijah, preučili pa smo tudi še aktualno vsebino internetnih virov. Uporabili bomo tudi metodo kompilacije, saj smo medsebojno povzemali ugotovitve in stališča ter dejstva drugih avtorjev. Zapisano bomo nato strnili v celoto. 1.4 Predstavitev naloge Diplomsko delo je sestavljeno iz sedmih poglavij. V prvem poglavju bomo predstavili področja in opis problema, predstavili raziskovalna vprašanja in hipoteze. V drugem poglavju bomo opisali zgodovino zlata in srebra, kjer bomo prikazali, kdaj so ljudje odkrili zlato in srebro, ter kdaj se ti plemeniti kovini prvič pojavita kot plačilno sredstvo. V tretjem in četrtem poglavju bomo prikazali ponudbo ter povpraševanje po zlatu, ki je bilo po do zdaj znanih podatkih do leta 2000 največje prav v zlatarstvu, ki po strmem padcu zopet raste, medtem pa se delež povpraševanja kaže tudi v industriji in vrednostnih naložbah, kot so investicijske palice, kovanci in kotirajoči indeksni skladi, ter srebru, katerega v največji meri povprašujejo prav v industriji, pojavi pa se prav tako na področju digitalne fotografije in ostalih tehnologij. V analizi ponudbe prikažemo tudi reciklirano zlato in srebro, prodajo centralnih bank kot uradnih institucij, standard dobre dobave, ki zagotavlja določeno čistost, ter tudi najbolj pomembnega dela, in sicer proizvodnje rudnikov. V petem poglavju bomo predstavili, da je kupna moč zlata in srebra konstantna in da nudi najboljšo zaščito pred inflacijo, da je manipulacija s ceno velika, saj so centralne banke pripravljene posojati zlato v vedno večjih količinah, če bi cena nekontrolirano narasla. Podobna slika pa je tudi pri srebru, s tem, da zaloge srebra v centralnih bankah ne morejo več odigrati bistvene vloge. Prav tako bomo prikazali razmerje med trenutno ceno omenjenih plemenitih kovin. Digitalizacija in informacijska tehnologija igrata v današnjih časih zelo pomembno vlogo, zato bomo v šestem poglavju predstavili različne modele pretvarjanja denarja v digitalno zlato in srebrno valuto, ter v zadnjem sedmem poglavju povzeli skupek celotne naloge v kratek zaključek. 4 2 ZGODOVINA ZLATA IN SREBRA Po prvih pripovedovanjih se je v letu 4000 pr. n. št. (pred našim štetjem) začela zgodovina zlata, ko se je v zahodnem delu današnje Evrope pojavila uporaba zlata za izdelavo nakita in modnih dodatkov. V tretjem tisočletju je tudi sumerska civilizacija na območju južnega Iraka uporabljala zlato za dekoracijo in modne dodatke. Monetarna uporaba zlata se je nato pojavila šele v letu 1500 pr. n. št., ko se je v Egiptu zlato, ki je izviralo iz Nubije, uporabilo kot priznano menjalno sredstvo pri mednarodnem trgovanju (ABC Investiranja v fizično zlato in srebro, 2010, str. 3–4). Zgodovinska dejstva (ABC Investiranja v fizično zlato in srebro, 2010, str. 3–4): - Babilonci so okoli leta 1350 pr. n. št. začeli s preizkušanjem čistosti zlata, - Egipčani so v letu 1200 pr. n. št. začeli z mešanjem zlata z ostalimi kovinami, da so mu s tem povečali trdnost in spremenili barvo, - 1091 pr. n. št. so na Kitajskem legalizirali zlate ploščice kot obliko denarja, - leta 560 pr. n. št. so v Mali Aziji na območju Anatolije začeli s kovanjem prvih kovancev, ki so bili izdelani izključno iz zlata, - leta 50 pr. n. št. so Rimljani izdali prvi zlati kovanec, poimenovan »auerus«, in zlato se je uveljavilo kot plačilno sredstvo. Tako se je posledično pojavila zahteva po plačilnem sredstvu, ki je moralo ustrezati vsaj trem zahtevam, in sicer (ABC Investiranja v fizično zlato in srebro, 2010, str. 3–4): obstojnost, redkost, da se prepreči razvrednotenje premoženja, kar se je zgodilo, če je bilo določene surovine v izobilju, sprejetost tudi zunaj meja lokalne skupnosti. Zlato, ki je ustrezalo vsem tem zahtevam, se je po letu 50 pr. n. št., z razmahom Rimskega imperija, še hitreje uveljavilo kot plačilno sredstvo. Pomembno je bilo tudi to, da je bilo zlato sprejeto v velikem delu takrat znanega sveta in je bilo tako uporabno tudi v mednarodnem trgovanju. Rimljani, ki so naredili svoj kovanec, poimenovan »aureus«, so si s tem korakom zelo olajšali trgovanje, saj se je pri ljudstvu dvignil nivo zaupanja v plačilno sredstvo in s tem 5 povečalo trgovanje. Z razmahom Rimskega imperija je slednji pridobil na veljavi, saj je za njim stal Rimski imperij (ABC Investiranja v fizično zlato in srebro, 2010, str. 4–5). Vzporedno z rudniki zlata so se prvi rudniki srebra pojavili na območju Anatolije (današnje območje vzhodne Turčije), kjer se je pridobivalo srebro za območje Male Azije, Grčije in otok Kreto. Okrog leta 3000 pr. n. št. se je začela napredna predelava rude, ki je vsebovala srebro, saj je omogočala ločevanje in pridobivanje srebra iz rude, ki je vsebovala svinec in srebro. Na samem začetku so ga uporabljali predvsem za izdelavo srebrnih posod, v katerih so preko oceanov prevažali vodo, da bi jo obvarovali okužb (Silver Institute – A, 2012). Srebro, ki mu pravijo tudi zlato revežev, katerega naziv je pridobil predvsem po zaslugi svoje cene, je imelo zelo pomembno monetarno vlogo, saj je bilo že zgodaj v uporabi kot plačilno sredstvo. Najstarejši kovanci izvirajo iz druge polovice 7. stoletja pred našim štetjem, iznašli pa so jih Lidijci. Kovance so nato kot plačilno sredstvo prevzela tudi druga ljudstva, saj sta z uvedbo denarja za njegovo vrednost jamčila vladar ali država, ki ga je dala v obtok. Denar so začeli kovati po večini iz naravne zlitine zlata, ki so ga našli v reki, in srebra, katerega so našli v rudnikih. Le Grki so denar kovali samo iz srebra (Kandus, Moro, 2011, str. 38). Za razliko od zlata je na svetu zelo malo srebrnih rudnikov, saj je velik delež nakopanega srebra pridobljen kot stranski produkt pri pridobivanju bakra, svinca, cinka in zlata. Tako je srebro zaradi svojih lastnosti veljalo za odličen medij za izdelavo nakita, dekorativnih izdelkov in kot monetarno sredstvo. V časih krize je veljalo, da so bogataši kupovali zlato, medtem ko so preostali kupovali srebro. Šele v 16. stoletju je proizvodnja srebra strmo poskočila. Eden izmed glavnih razlogov je bilo Kolumbovo odkritje Amerike, saj so Španci posledično v Evropo prinesli velike količine srebra. Tako je z območij, kot so Bolivija, Peru in Mehika, izviralo okrog 80 % svetovnega srebra (Silver Institute – A, 2012). 3 PONUDBA ZLATA IN SREBRA 3.1 Ponudba zlata Nahajališča zlata so razpršena po vsem svetu. Primarni delež ponudbe predstavljajo rudniki zlata, kateremu sledita reciklirano zlato in prodaja centralnih bank, ki se nahaja z najmanjšo ponudbo (Muller, 2005, 124). Približno 40 odstotkov zlate rude danes prihaja iz ZDA, Južne 6 Afrike in Avstralije. Letno se ga pridobi okoli 2.500 ton, kar je približno 100-krat več kot v preteklem stoletju. Znatne količine zlata se pridobijo pri pridobivanju drugih kovin, kot so baker, nikelj ali druge plemenite kovine (WGC, 2011, str. 10). Celotna ponudba zlata je v zadnjem četrtletju leta 2011 znašala 1.033,3 tone in je bila za 8 odstotkov nižja, kot v četrtem četrtletju leta 2010, kar je razvidno iz tabele 3.1. Prav tako podatki kažejo nekoliko nižjo letno stopnjo oskrbe, ki je znašala 4 odstotke manj kot leta 2010, in sicer 3.994 ton. Največji prispevek k medletnemu upadu je prispeval uradni sektor z dodatnim krčenjem, ki je prihajalo iz nižjih dejavnostnih ravni recikliranja. Slednje se je delno izravnalo s povečanjem proizvodnje rudnika in delom proizvodnje, ki je bil že vnaprej terminsko prodan, ter tako s tem ustvarilo povečanje ponudbe (WGC, 2011, str. 20). Tabela 3.1: Celotna ponudba zlata Leto Ponudba zlata v tonah 2010 2011 Q4 2010 Q4 2011 4.163,9 3.994 1.121,9 1.033,3 Vir: WGC, 2011, str. 20 Največja zanimivost glede ponudbe zlata prihaja iz Kitajske, kjer je naložbena banka, imenovana Industrijska in komercialna banka Kitajske, pri kateri ima odprte osebne račune okoli 212 milijonov komitentov, na začetku aprila v svojo ponudbo vključila tudi mesečno varčevanje v zlatu. Minimalna zahtevana mesečna varčevalna vsota je 200 RMB (renminbi – kitajska denarna valuta) oziroma okoli 42 ameriških dolarjev. Proces, ki bi bil narejen, je konverzija deviz (ameriških dolarjev) v valuto z realno vrednostjo, zlato. Podobni varčevalni računi sicer že obstajajo na Japonskem ter v Švici in nekaterih drugih državah, izjemen pa je odziv kitajskih varčevalcev. Medtem ko je na Japonskem v več kot desetih letih takšen račun odprlo 700.000 komitentov, je prej omenjeni banki v enem samem letu uspelo za takšen način varčevanja navdušiti več kot milijon komitentov, ki so skupaj investirali v preko 10 ton zlata. Sodeč po uradnih podatkih, ki pravijo, da je bila investicija v zlato na posameznega Kitajca leta 2002 vsega 0,17 gramov, pa je do leta 2009 narasla za dobrih 94 odstotkov, in sicer na 0,33 gramov po osebi. Poraba zlata bi na Kitajskem v prihodnje tako lahko dosegla skoraj polovico svetovne letne proizvodnje (Svetovanje za vas, 2011). 7 3.1.1 Proizvodnja rudnikov zlata Proizvodnja in izkop zlata danes poteka skoraj na vseh celinah, razen na Antarktiki, kjer je zlatokop prepovedan. Na svetu je nekaj sto delujočih rudnikov zlata, tako manjših kot tudi velikih. Zadnjih pet let se raven letnega svetovnega izkopa zlata giblje pri 2.602 tonah. Stabilnost proizvodnje izhaja iz dejstva, da je najdba in zagon novih rudnikov le nadomestilo trenutne proizvodnje (World Gold Council – F, 2012). Pri odprtju novih rudnikov, ki postaja čedalje dražje in težavnejše, traja približno deset let od začetka do proizvodnje zlata, zato je proizvodnja relativno neelastična in hitro povečanje proizvodnje ob hitri spremembi cene ni mogoče. Nekoč je bil čas od odločitve o odprtju rudnika pa do začetka proizvodnje postopek, ki je trajal približno 3 leta, k čemur priča dejstvo, da se danes stroški izkopa višajo predvsem zaradi čedalje dražje energije. Tako se glede na obliko rudnika spreminjajo tudi stroški proizvodnje. Stroški so predvsem odvisni od globine, višine rudnika, razporeditev rude in zahtevnosti metalurških procesov (WGC, 2007a, str. 3). Proces pridobivanja zlata je tudi zelo škodljiv za okolje, saj se surovina črpa iz več kilometrov globokih rudnikov. Tako je za tri grame zlata potrebno zmleti in predelati približno eno tono zlatonosne rude. Za predelavo je potrebno veliko nafte in energije, proces čiščenja kovine pa zahteva tudi veliko količino cianida, ki je strupen, saj se sprošča v okolje in ga dolgoročno onesnažuje (Savin 2006, str. 23). Celoletna proizvodnja rudnikov zlata je za leto 2011 znašala 2.809,5 ton zlata, kar je razvidno iz tabele 3.2 Tako je rast v četrtem četrtletju proizvodnje leta 2011 glede na leto poprej znašala 717,1 ton, kar je posledica zmerne rasti številnih projektov, ki so razširjeni po vsem svetu. Med državami v razvoju daleč vnaprej vodi Kitajska, ki ji sledijo ZDA, Rusija in več manjših afriških trgov, predvsem Eritreja, Sudan in Burkina Faso (WGC, 2011, str. 21). Tabela 3.2: Celoletna proizvodnja rudnikov zlata Leto Ponudba zlata v tonah 2010 2011 Q4 2010 Q4 2011 2.708,6 2.809,5 704,9 717,1 Vir: WGC, 2011, str. 21 8 Kitajska: država, ki je bila največji proizvajalec zlata leta 2010, ko je izkopala 345 ton zlata, kar je 13,3 odstotkov svetovne proizvodnje. Danes velja, da je zlato na Kitajskem znamenje uspeha in blaginja, kot tudi del kulture in religije. Tako je Kitajska leta 2010 povečala porabo zlata za 21 odstotkov glede na leto poprej, ki je doseglo neverjetnih 571,75 ton. Država ima danes približno 1.900 ton zlatih rezerv, ki jih namerava povečati na 3.000 ton v naslednjih petih letih (GMIT, 2011). Avstralija: država, ki je bila takoj za vodilno Kitajsko v proizvodnji zlata, je leta 2010 izkopala 255 ton oziroma 10 odstotkov svetovne proizvodnje. Imajo največ zlatih rezerv v rudnikih, več kot katera koli druga država, in pri trenutni ceni proizvodnje so preskrbljeni za približno tri desetletja (GMIT, 2011). Združene države Amerike: tretje mesto so zasedle ZDA z 230 tonami zlata, katere trenutna proizvodnja je ocenjena na vrtoglavih 8,9 milijard dolarjev. Največ zlata se proizvede v okrajih Nevada, Utah, Aljaska in Kolorado (GMIT, 2011). Južna Afrika: država, ki zaseda četrto mesto po letni proizvodnji rudnikov zlata. Tukaj domujejo ena izmed najbolj pomembnih podjetij, ki se ukvarjajo z zlatokopi. Pomemben podatek je tudi, da se okrog 95 odstotkov rudnikov nahaja na globini preko 3,8 kilometrov, kar zviša stroške proizvodnje (GMIT, 2011). Rusija: peto mesto je tako pripadlo največji državi na svetu s proizvodnjo 190 ton zlata leta 2010. Nahajališča rudnikov so tako locirana v Sibiriji in na Daljnem vzhodu (GoldSeek, 2011). Vodilnim državam tako sledijo še preostale države, in sicer Peru s 6,3 odstotka letne proizvodnje, Indonezija s 3,8 odstotka, Kanada s 3,5 odstotka, Uzbekistan s 3,5 odstotka, Gana s 3,2 odstotka in preostali del sveta z 32,8 odstotka, kar je razvidno iz grafa 3.1. 9 Graf 3.1: Prikaz svetovne proizvodnje rudnikov zlata za leto 2010 Kitajska 13,30% Ostali stali 32,80% Australija 10% 8,90% Amerika J.Afrika 7,40% Gana 3,20% Rusija 7,30% Peru 6,30% Uzbekistan Kanada 3,50% Indonezija 3,50% 3,80% Vir: (GMD, 2011) entralnih bank 3.1.2 Prodaja centralnih meri ri prodajajo ameriške dolarje in kupujejo zlato. V mesecih Centralne banke v čedalje večji me maj, junij in julij 2012 so prodale za 9 milijard ameriških dolarjev svojih rezerv in jih pretopile v zlato. Največ rezerv v dolarjih ima Kitajska itajska centralna banka, a slednja je začela priporočati, naj se začne papirnati denar zamenjevati za zlato, da vrednosti vrednost premoženja ne bo izničila inflacija (Razgledi.net Razgledi.net, 2011). Naraščajoče prodaje centralnih bank so imele v devetdesetih letih destabilizacijski učinek na trg zlata in na padajočo ceno. Prizadele so tudi države, ki so proizvajale zlato (WGC, 2010a, str. 5). »Evropska centralnaa banka (ECB), 16 centralnih bank območja evra, med njimi tudi Banka Slovenije, švedska in švicarska centralna banka, so izjavile, da v naslednjih petih letih na leto ne bodo prodale več kot 400 ton zlata. To pomeni, da skupen obseg prodaje prodaj zlata v tem obdobju ne bo presegal 2.000 000 ton. Gre torej za dogovor o usklajeni prodaji zlata omenjenih centralnih bank, ki bo nadomestil dosedanji dogovor z marc marcem leta 2004, po katerem banke v petletnem obdobju 2004–2009 2009 na leto niso prodale več kot 500 ton zlata oziroma v celotnem obdobju ne več kot 2.500 500 ton. Prvi tak takšen dogovor so centralne banke že sklenile leta 1999 in 10 je bil prelomen iz tega razloga, da centralne banke običajno ne sprejemajo tako usklajenih rešitev pri tako občutljivem vprašanju za monetarni sistem. Posledica omenjenega dogovora pa je bil pomemben dejavnik pri dvigu cene zlata v prvem delu tega desetletja.« (Dnevnik.Si, 2009). V nasprotju temu dogovoru Evropske centralne banke pa je v Švici skupina politikov vložila parlamentarno pobudo za ustanovitev zlatega franka. Njegov namen je prav tako zagotoviti ohranitev vrednosti premoženja, medtem ko je v Združenih državah Amerike Utah prva zvezna država, ki se je odločila kot dopolnilno plačilno sredstvo uvesti zlato in srebro, ker ne zaupa več ameriški centralni banki, saj naj bi se kupna moč dolarja zmanjšala (Razgledi.net, 2011). 3.1.2.1 Zaloge centralnih bank Centralne banke imajo nam nepredstavljive enormne količine zlata, skladiščene v zato posebej prirejenih prostorih. Po uradnih podatkih naj bi imele Združene države Amerike 8.133 ton zlata (to je največji zlati zaklad vseh emisijskih bank), kateremu na drugem mestu presenetljivo sledi Nemčija s 3.396 tonami in Mednarodni finančni sklad z 2.814,1 tone na tretjem mestu, medtem ko je Slovenija s 3,2 tone na 81. mestu, kar je razvidno iz tabele 3.3. Zanimiv je podatek, da še ni rešena uganka največjega zlatega zaklada, katerega premorejo Združene države Amerike. Ali te količine izvirajo iz drugih držav, ki so svoje zlato tam zgolj skladiščile oziroma ali gre za ameriško zlato, kot omenjeno, še do dandanes ni jasno. Teh količin zlata naj že več desetletij ne bi nihče preverjal, kar ameriška emisijska banka utemeljuje z dejstvom, da bi bilo takšno preverjanje zelo drago. Tako se poraja vprašanje, ali so Združene države Amerike svoje zaloge zlata torej že zapravile, da bi s tem povečale ponudbo in zbile ceno. Direktor ameriške emisijske banke je že leta 1998 napovedoval črn scenarij, in sicer, da bi centralne banke bile, če bi se cena zlata povečala, pripravljene posojati zlato v vedno večjih količinah. Toda namerna manipulacija tečaja zlata bi morala biti vedno težja, odkar tudi azijske centralne banke kupujejo vedno več plemenitih kovin. To je lahko seveda tudi dokaz za to, da te emisijske banke ne verjamejo več v ohranjanje vrednosti papirnatih valut (Kuret, 2010). 11 Tabela 3.3: Svetovne rezerve v zlatu posameznih držav MESTO DRŽAVA KOLIČINA (v tonah) 1. ZDA 8.133,5 2. Nemčija 3.396,3 3. Mednarodni finančni sklad 2.814,1 4. Italija 2.451,8 5. Francija 2.435,4 6. Kitajska 1.054,1 7. Švica 1.040,1 8. Rusija 879,2 9. Japonska 765,2 10. Nizozemska 612,5 11. Indija 557,7 12. Evropska centralna banka 502,1 81. Slovenija 3,2 Vir: (WGC, 2012, str. 1–3) 3.1.3 Reciklirano zlato Zlato je praktično neuničljivo, če le ni bilo izgubljeno. Tako lahko sklepamo, da vse kadar koli izkopano zlato še vedno obstaja. Je zelo lahko obnovljivo, sposobno taljenja, prečiščevanja in ponovne uporabe. Iz tega tako sledi, da zaloge recikliranega zlata igrajo pomembno vlogo pri dinamičnosti trga. Statistično je reciklirano zlato definirano kot vir, pridobljen iz starih proizvodnih produktov in ponovno pretopljeno nazaj v zlate palice. Toda to ne vključuje nakita, ki je bilo preprosto zamenjano in ponovno prodano brez postopka prečiščevanja. Večina recikliranega zlata tako prihaja iz nakita, vendar so manjši deli bili tudi reciklirani iz električnih komponent ter včasih iz naložbenih palic in kovancev. Zaloga recikliranega zlata je predvsem odvisna od ekonomskega stališča in obnašanja cene zlata na trgu. Na Daljnem vzhodu in v Aziji je že stalna praksa, da posamezniki menjajo nakit za nakit, ki je v večini primerov pretopljen v zlate palice ter kovance, kot pa, da je bil prodan za denar. Vendar se reciklirano zlato lahko proda tudi za denar, saj iz tega sledi, da slednje značilno raste v časih ekonomskih stresov ali dviga cene zlata. Iz raznih virov je razvidno, da se je zaloga recikliranega zlata spremenila v zadnjih desetih letih. Vrh, ki je bil dosežen leta 12 1998, ko je zlato doseglo visoko vrednost, je bila posledica prodaje zlata med azijsko finančno krizo, ki je trajala od leta 1997 do leta 1998. Tako je približno 300 ton prišlo samo iz Južne Koreje kot posledica nacionalne zbirne kampanje, katere cilj je bila odprava pomanjkanja mednarodne menjave. Posamezniki so prispevali svoje zlato – v povprečju 65 gramov na gospodinjstvo – v zameno za obveznice, nominirane v južnokorejski valuti, imenovani won (WGC, 2007b, str. 4–5). Ogromno rast ponudbe recikliranega zlata v letih 2007, 2008 in 2009 gre pripisat globalni finančni krizi, ki je cene zlata pognala rekordno visoko. Ponudba recikliranega zlata je v letu 2009 zrasla za 27 odstotkov in dosegla rekordnih 1.694,7 ton, kar pa se je začelo spreminjati leta 2010, ko je cena začela upadati. Tako je tudi leto 2011 že drugo zapored, ko je cena recikliranega zlata padala za približno 2 odstotka, kljub rasti cen preostalih dejavnikov, ekonomski rasti in izčrpanosti trga. Vendar ta padec ni bil regionalno dosleden. Zajezile so ga Kitajska, Indija in Turčija, ki so že precej aktivne in utečene na področju recikliranja zlata. Razviti trgi, kot so ameriški, japonski in delno evropski, so tako opazili veliko povečanje recikliranega zlata, ki se je kopičilo, zato so za potrebe tega povečali naložbe v izgradnjo za to potrebne infrastrukture, katera se je na slednjih trgih šele dobro začela razvijati (WGC, 2011, str. 7). 3.1.4 Standard dobre dobave Standard dobre dobave je status, ki ga pridobi kovnica in predstavlja prestižno potrditev kakovosti in zanesljivosti. Omenjeni status kupcu zagotavlja določeno čistost in maso kupljene plemenite kovine, kar pri srebru pomeni čistost naložbene palice od 999/1000 do 999,9/1000 tisočink, pri zlatu pa čistost naložbene palice od 995/1000 do 999,9/1000 (The London Bullion Market Association – LBMA, 2012, str. 3). Tako je prednost naložbenih palic, katere imajo Standard dobre dobave, opazna tudi v primeru zavarovanja posojila s plemenito kovino. Banke namreč že danes pri zavarovanju posojila dajejo prednost naložbenim palicam preverjenega porekla. Trenutno obstaja na svetu 129 kovnic v 31 državah, ki so prejele potrdilo Standarda dobre dobave, od tega jih je 22 v Evropi (The London Bullion Market Association – LBMA, 2011, str. 2). 13 Kovnice s statusom dobre dobave so pod stalnim nadzorom Londonskega združenja za plemenite kovine (London Bullion Market Association – LBMA, 2012), za pridobitev in potrditev tega statusa pa morajo kovnice redno izpolnjevati naslednja stroga pravila (The London Bullion Market Association, 2012a, str. 4): - vzpostavljeno sledenje za obdobje vsaj petih let pri predelavi zlata in srebra, - kovnica mora letno predelati vsaj 10 ton zlata in 50 ton srebra, - kovnica mora imeti možnost si priskrbeti primerno potrdilo o delovanju s strani centralne banke oziroma temu primerne institucije, - imeti mora neto premoženje v višini najmanj 15 milijonov funtov, - jasno in pregledno lastniško strukturo, - mora delovati v skladu s pravili Londonskega združenja za plemenite kovine. 3.2. Ponudba srebra Srebro prihaja večinoma iz treh virov (GFMS – Gold fields mineral service Limited and The Silver Institute, 2011a, str. 38): - rudniške proizvodnje (70 %), - recikliranja (20 %), - centralnih bank (6 %), - zavarovanja (4 %). Ponudba se dandanes veča le z dejanskim izkopavanjem srebra iz rudnikov. V zadnjem času največ preglavic povzroča tako imenovano iskanje novih srebrovih najdišč, zato je velik izziv razmerja ponudbe / povpraševanja. Skozi tisočletja so srebro izkopavali in danes so lokacije, kjer se nahaja srebrova ruda, več ali manj že odkrite in prav tako tudi izkopane. Ugotovitve kažejo, da se srebro nahaja na površini zemeljske skorje in globlje kot kopljemo, manj ga je. Le okrog 30 odstotkov srebra je izkopanega v srebrovih rudnikih, ki jih je vedno težje odkriti, ostalih 70 odstotkov pa je izkopano kot dodatna ruda v rudnikih svinca, bakra in cinka (GFMS – Gold fields mineral service Limited and The Silver Institute, 2011b, str. 9). Večina srebra je izkopana kot stranski produkt, zato je njegova cena relativno neelastična, saj ni odvisna od produkcije. Če bi se, denimo, povečalo povpraševanje po drugih rudah, kjer pridobivajo srebro kot stranski produkt, bi s tem povečali tudi ponudbo srebra. V primeru, ko 14 bi želeli zadostiti povečanemu povpraševanju po srebru in bi izkopali več srebra, bi s tem povzročili viške na trgu drugih kovin in posledično tudi padec cen le-teh (Donos, 2006). 3.2.1 Proizvodnja rudnikov srebra Tisočletja že velja, da so rudniki, katerim je primarna dejavnost proizvodnja srebra, prav tako pomembni kot rudniki zlata. Definicija primarnega rudnika pomeni, da rudnik ustvarja prihodke iz kovine, katero izkoplje, v tem primeru srebro. Vsaka kovina ima tako svojo ceno, ki je postavljena bodisi v unčah ali tonah. Danes velja, da je srebro proizvedeno kot vzporedni faktor rudnikov, ki se ukvarjajo s proizvodnjo le-tega (Gold-Eagle, 2011). Srebro ima geološko posebnost, da se ga večina nahaja malo pod površjem Zemlje. Globlje kot se vrta, več je zlata in manj je srebra. Zato bo v prihodnosti geološko vedno težje najti nova nahajališča (Muller, 2005, str. 186). Največkrat se srebro nahaja v rudah cinka in svinca, zato se rudniki, ki proizvajajo srebro, imenujejo srebrni oziroma rudniki svinca in cinka, kar je odvisno od prihodkov, ki jih ustvarja določena kovina. Če se ceni svinca in cinka povečata, se posledično poveča tudi njuna produkcija in s tem tudi produkcija srebra. V primeru, da se poveča povpraševanje po srebru, bi s tem povzročili viške na trgu svinca in cinka, kar bi povzročilo njun padec. Če pa je razmerje cen srebro – svinec/cink na podobnem nivoju, se veliko rudnikov preusmeri v proizvodnjo srebra, saj je ta ob ceni v razmerju glede na stroške proizvodnje veliko bolj donosen kot katera koli druga industrijska kovina. Posledično tudi zato prihaja do preimenovanj iz rudnikov svinca/cinka v rudnike srebra. Ker je srebro zelo podcenjeno, imamo tako zelo malo rudnikov (okrog 29 odstotkov), ki se ukvarjajo le s proizvodnjo srebra (Gold-Eagle, 2011). Po podatkih, ki so na voljo (razvidnih iz tabele 3.4), se je proizvodnja rudnikov srebra v letih 2002–2009 povečala s 594,5 milijonov unč na 716,1 milijonov unč, kar je v povprečju 2 odstotka letno. Trendovski dvig proizvodnje se nato kaže naprej tudi v letu 2010, v katerem je dosegla 751,4 milijonov unč, in lanskem letu, ko je proizvodnja rudnikov srebra dosegla skupno 761,6 milijonov unč srebra. 15 Tabela 3.4 Proizvodnja vseh rudnikov srebra od leta 2002 do leta 2011 v milijonih unč (1 tona = 32.150 unč) LETO PROIZVODNJA RUDNIKOV 2002 594,5 2003 597,2 2004 613,6 2005 636,6 2006 641,1 2007 665,9 2008 683,6 2009 716,1 2010 751,4 2011 761,6 Vir: (Silver Institute – E, 2012) Trenutno je največji rudnik srebra na svetu avstralski Cannigton v lasti podjetja BHP Billiton plc., kateri je leta 2011 proizvedel približno 32 milijonov unč oziroma 7 odstotkov svetovne zaloge srebra. Na drugem mestu mu sledi mehiški rudnik Fresnillo plc., ki proizvede okrog 30 milijonov unč srebra, z velikim zaostankom se na tretjem mestu nahaja ruski rudnik Dukat z letno proizvodnjo 13,6 milijonov unč, pa vse do mehiškega rudnika Alamo Dorado na petnajstem mestu z lansko proizvodnjo 5,3 milijonov unč srebra, kar je prikazano v tabeli 3.5. 16 Tabela 3.5: Vodilni svetovni rudniki po proizvodnji srebra leta 2011 v milijonih unč MESTO RUDNIK DRŽAVA PODJETJE PROIZVODNJA BHP 1 Cannington Avstralija Billiton plc. 32,17 2 Fresnillo Mehika Fresnillo plc. 30,3 Polymetal 3 Dukat Rusija International plc. 13,6 Compañia de Minas Buenaventura 4 Uchucchacua Peru S.A.A. 10,09 Coeur d’Alene Mines 5 Palmarejo Mehika Corp. 9,04 Hochschild Mining plc. / International Minerals 6 Pallancata Peru Corp. 8,77 7 Gümüsköy Turčija Eti Gümüş A.Ş. 8,37 Coeur d’Alene Mines 8 San Bartolomé Bolivija Corp. 7,5 Silver Standard Resources 9 Pirquitas Argentina Inc. 7,06 10 Greens Creek ZDA Hecla Mining Company 6,5 11 Arcata Peru Hochschild Mining plc. 6,08 12 Saucito Mehika Fresnillo plc. 5,9 Hochschild Mining plc. / 13 San José Argentina McEwen Mining Inc 5,87 Société Métallurgique 14 Imiter Maroko d’Imiter 5,48 15 Alamo Dorado Mehika Pan American Silver Corp. 5,3 Vir: (Silver Institute – G, 2012) Kot zanimivost naj omenim, da se med vodilnimi proizvajalci srebra samo ameriško podjetje Coeur d’Alene Mines Corp. opredeljuje za primarnega proizvajalca srebra, vsi ostali pa srebro pridobivajo kot stranski proizvod (Muller, 2005, str. 186). 17 Skozi zadnjih pet stoletij je mehiška industrija srebra oskrbovala skoraj tretjino svetovne zaloge srebra in je tako zgodovinsko gledano največja proizvajalka srebra. Največ srebra je tako bilo odkritega vzdolž mehiških gorovjih, ki se razprostirajo na površini okrog 800 km. Tako naj bi največji mehiški proizvajalec, podjetje Fresnillo (pod tem imenom nastopa šele od leta 2007), katero je bilo v preteklosti del mehiškega imperija Penoles, do leta 2018 povečalo izkop srebra na 65 milijonov unč. Vztrajno mu zatem sledi kanadsko podjetje Pan American Silver, ki je drugi največji proizvajalec v Mehiki, in se lahko pohvali, da ima poleg lastništva treh rudnikov srebra v lasti tudi trenutno najčistejši rudnik po vsebnosti srebra na mehiškem ozemlju (TGIRBD, 2012). Kot je bilo že predhodno omenjeno, je v tabeli 3.6 razvidno, da je Mehika tudi v letu 2011 vodilna na področju držav proizvajalk srebra z letno proizvodnjo 152,8 milijonov unč, kateri na drugem mestu sledi Peru s 109,8 milijoni unč in na tretjem mestu Kitajska z letno proizvodnjo 103,9 milijonov unč. Slovenija tako kot marsikatera druga evropska država žal nima lastnega rudnika za proizvodnjo srebra, kakor tudi ne podjetja, ki bi se ukvarjalo s tem. 18 Tabela 3.6: Dvajset največjih držav proizvajalk srebra v milijonih unč v letu 2011 MESTO DRŽAVA PROIZVODNJA 1. Mehika 152,8 2. Peru 109,8 3. Kitajska 103,9 4. Avstralija 55,2 5. Čile 42,1 6. Poljska 40,8 7. Rusija 40,0 8. Bolivija 39,0 9. ZDA 36,0 10. Argentina 22,0 11. Kanada 19,1 12. Kazahstan 17,6 13. Indija 11,0 14. Turčija 9,4 15. Švedska 9,1 16. Gvatemala 8,8 17. Maroko 7,3 18. Indonezija 6,0 19. Iran 3,5 Papua Nova 20. Gvineja 3,0 Vir: (Silver Institute – G, 2012) 3.2.2 Prodaja centralnih bank Centralna banka4 in denarni sistem5 sta rezultat skrbnega načrtovanja in prizadevnega delovanja ljudi z jasnimi interesi. Tako je uravnavanje količine denarja njihova pomembna in 4 Centralna banka je ustanova, pristojna za izvajanje monetarne politike na določenem območju. 5 Denarni sistem mora zagotavljati nemoten pretok blaga, storitev in kapitala med subjekti z različnih valutnih področij. 19 težka naloga. Ker količine srebra ne morejo poljubno uravnavati, hočejo vedno odpraviti denar v obliki srebra (Deutsch, 2007, str. 114-117). Tako se poraja tudi zanimiva zgodba bratov Hunt, ki sta bila naftna milijarderja in sta leta 1970 začela kupovati fizično srebro. Konec sedemdesetih let sta tako pokupila že 200 milijonov unč srebra in jima je tako uspelo spraviti ceno s treh na petdeset ameriških dolarjev za unčo srebra. Da bi se izognili zlomu celotnega trga in udeleženih bank, je Comex (Commodity Exchange – borza surovin) na koncu spremenil pravila, in sicer je ob rasti srebra prepovedal nadaljnji nakup. Prodajati se ga je tako smelo samo tistim udeležencem, ki so srebro prodajali na kratko, kar pomeni s papirnatimi pogodbami na terminskem trgu. Več kot očitno je, da država v srebru vidi temeljnega nasprotnika nekritega sistema papirnatega denarja, da se ne ogrozi zaupanje prebivalstva (Muler, 2005, str. 158–161). Posledično prodaja centralnih bank tako ogroža povratek palic in kovancev na trg, ki so tako v lasti zasebnega kot tudi bančnega sektorja. Zadnja leta na trgu kot kupec nastopa zopet zasebni sektor, vendar so tudi centralne banke v določenem obdobju svoj delež prodaje zmanjšale. Kot je razvidno iz tabele 3.7, so centralne banke leta 2008 prodale približno 870 ton srebra, katerega prodaja je upadla leta 2009 (GFMS – Gold fields mineral service Limited and The Silver Institute, 2010a, str. 6) in se sunkovito povečala leta 2010, ko je zanašala 1.400 ton (GFMS – Gold fields mineral service Limited and The Silver Institute, 2011a, str. 6). Tabela 3.7: Prodaja srebra centralnih bank Leto ton (t) 2008 2009 2010 870 475 1.400 Vir: GFMS – Gold fields mineral service Limited and The Silver Institute, 2010a, str. 6, GFMS – Gold fields mineral service Limited and The Silver Institute, 2011a, str. 6 3.2.3 Reciklirano srebro Podobno kot reciklirano zlato je tudi reciklirano srebro definirano kot vir, pridobljen iz starih proizvodnih produktov. Tukaj so zajeti: - zavržene elektronske naprave, - stara namizna srebrnina in nakit, - srebrne ure, peresa, 20 - fotografske kemikalije, - ostanki sončnih celic. Ponudba recikliranega srebra se je v letu 2008 zmanjšala za 3 odstotke glede na leto 2007 (GFMS – Gold fields mineral service Limited and The Silver Institute, 2009, str. 8), kateremu je zopet sledil 6-odstotni padec v letu 2009 glede na predhodno leto, in je obsegala 5.493 oziroma 5.115 ton srebra (GFMS – Gold fields mineral service Limited and The Silver Institute, 2010b, str. 8). Padec v letu 2008 je presenetljiv, saj se je povprečna cena srebra v ameriških dolarjih dvignila za 12 odstotkov in v indijskih rupijah za 15 odstotkov. Prav v Indiji je obseg recikliranega srebra padel. Kljub visoki ceni se je povečala reciklaža nakita in drugih srebrnih izdelkov na trgih Srednjega vzhoda, vzhodne Azije in ponekod na zahodu. Padec reciklaže fotografskih izdelkov je bil nadomeščen z reciklažo nakita, srebrnine in rahlo večjim prispevkom starih industrijskih produktov (GFMS – Gold fields mineral service Limited and The Silver Institute, 2009, str. 8–9). Prav tako se je zgodba ponovila leta 2009, čeprav se je tokrat cena dvignila za 10 odstotkov v indijskih rupijah (GFMS – Gold fields mineral service Limited and The Silver Institute, 2010b, str. 8). Drugačen trend pa vidimo leta 2010, ko se je ponudba dvignila za 14 odstotkov in tako dosegla nov rekord 6.687 ton srebra. Posledica je povečanje rasti fotografskega odpada prejemkov iz industrije. Prav tako se beleži porast v starem nakitu in srebrnini za 38 odstotkov (GFMS – Gold fields mineral service Limited and The Silver Institute, 2011a, str. 8–9). 3.2.3.1 Zaloge centralnih bank Centralne banke v prvi vrsti deponirajo zlato, kar ima v veliki meri zagotovo tudi logistične razloge. Namreč, če bi večino zlatih rezerv zamenjali v srebro, bi se morale skladiščne zmogljivosti drastično povečati. Poleg tega banke dobro vedo, kako pomembna je omenjena surovina za gospodarstvo in kako bo srebra v naslednjih letih slej ko prej primanjkovalo. Nobeni banki namreč ni v interesu, da bi zadrževala velike količine srebra, ki so nujno potrebne za proizvodnjo po vsem svetu zaželenih tehnologij prihodnosti, ki se kažejo predvsem na področju elektronskih tehnologij, medicine, fotografije (Shulte, 2012, str. 90– 91). 21 Dejstvo je, da so pred 60 leti svetovne zaloge srebra znašale še okrog 10 milijard unč, pri čemer je imela Ameriška centralna banka s petimi milijardami unč največji delež. Te zaloge so svoj čas ustrezale petdesetkratniku svetovne proizvodnje srebra. Od takrat pa do danes so se te zaloge skoraj popolnoma izpraznile zaradi uporabe v industriji. Dokaz, da mora biti skladišče prazno, se kaže v tem, da mora za kovanje srebrnika ameriški orel, kateri izhaja že od leta 1986, ameriška zakladnica srebro že nekaj časa kupovati na trgu (GoldInfo, 2012). Da se centralne banke zadržujejo pri nakupih srebra, pa je na neki način pomirjujoče za vlagatelje fizičnih kovin, saj ne morejo z velikimi količinami pritiskati na ceno srebra in je manipulativni potencial držav na trgu srebra znatno manjši (Shulte, 2012, str. 90–91). 4 POVPRAŠEVANJE PO ZLATU IN SREBRU 4.1 Povpraševanje po zlatu Cene zlatu nihajo, kar traja že od septembra leta 2011. To bomo podrobnejše predstavili v poglavju Oblikovanje cene zlata. K temu seveda pripomore tudi borza surovin v New Yorku, kjer se trguje s terminskimi pogodbami brez podlage v fizičnem zlatu. Pri tovrstnih špekulacijah velikokrat bančni analitiki zaradi nekonservativnih predvidevanj veliko izgubijo. Ob prodaji terminskih pogodb na borzi se posledično cena zlatu zmanjša na vseh svetovnih borzah, kar tudi vpliva na fizično zlato, saj te pogodbe v veliki meri niso krite s slednjim. Zanimivo dogajanje se kaže v smeri, da se finančno močne osebnosti in skladi, ki za naložbenike kupujejo fizično zlato, za nakup obračajo neposredno na rudnike zlata, saj se večkrat zgodi, da banke ne morejo zagotoviti večjih količin zlata, kar posledično pomeni, da povpraševanje po fizičnem zlatu narašča (Moro, d. d. – B, 2012). Odkar je Kitajska začela spodbujati gospodarski napredek v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in pustila silam kapitalizma, da se uveljavijo in dvignejo življenjski standard v tej državi, je njen vpliv na svetovne trge postal izjemno močan. Kitajski kapital je dobil velik vpliv v svetovnem gospodarstvu in povpraševanje iz Kitajske je imelo velik vpliv na cene surovin. Izjema je bil le relativno majhen vpliv Kitajske na trgu zlata. Razlog temu je, da domača proizvodnja zlata, ki je v zadnjih nekaj letih narasla do točke, da je Kitajska postala največja proizvajalka zlata na svetu, ni zadostovala za izpolnitev domačega povpraševanja. Zato v nasprotju z drugimi trgi, kjer je Kitajska postala pomemben vir povpraševanja, na trgu 22 zlata ta vpliv ni bil tako izrazit. Pred približno letom dni pa se je ravnotežje med kitajsko proizvodnjo zlata in povpraševanjem začelo spreminjati. Kitajska rudarska podjetja niso mogla pridelati dovolj kovine, da bi zadostila domačemu povpraševanju, tako da je slednja začela z uvozom zlata. Trend za uvoz zlata se je začel skromno in bil deležen le malo pozornosti. Lansko leto pa je ta trend začel postajati opazen. Podatki od vlade v Hongkongu so tako pokazali, da je Kitajska v septembru 2011 uvozila rekordnih 56,9 ton zlata, kar je šestkratno povečanje v primerjavi z letom 2010. Povpraševanje po zlatu je močno poskočilo v juliju, avgustu in septembru 2011. V trimesečnem obdobju je Kitajska iz Hongkonga uvozila 140 ton, medtem ko je uvoz za vse leto 2010 znašal 120 ton. Podobno kot na Kitajskem se je tudi v Indiji – največjem trgu za zlati nakit – povečalo povpraševanje po zlatu, kar je pojasnjeno z izboljševanjem položaja države. Tako je slednja uvozila približno 900 ton zlata od približno 2.800 ton, ki je bilo izkopanih v letu 2011. Toda Kitajska se hitro približuje in bo v naslednjih nekaj letih tako verjetno prehitela Indijo. Vpliv na svetovnem trgu zlata ob tem dogodku, če bi do njega prišlo, bi bil zelo globok in verjetno zelo bikovski za zlato. A tudi, če Kitajska ne bo postala največja svetovna uvoznica zlata, bo nezmožnost kitajskih proizvajalcev, da proizvedejo dovolj kovine za potrebe domačega trga in zadostijo povpraševanju, privedla do zelo visoke cene slednjega (GoldMoney – B, 2012). Povpraševanje po zlatu narašča tudi zaradi strahu pred inflacijo oziroma nastopa kot ohranjevalec vrednosti. V primeru nepričakovano visoke inflacije ali močne depreciacije domače valute naj bi zlato ohranilo kupno moč, ki je tudi v obdobju dvestotih let ob določenih nihanjih ostala konstantna. Podatki kažejo, da imamo v Sloveniji 7,6 ton zlata, skupaj s 3,2 tonami državnih monetarnih rezerv, torej skupno 10,8 ton zlata. Če k temu prištejemo še nakupe slovenskih državljanov od leta 2005 v Avstriji, je skupna masa zlata okoli 13 ton v skupni vrednosti okoli pol milijarde evrov (Moro, d. d. – B, 2012). 4.1.1 Povpraševanje kot vrednostne naložbe Povpraševanje po zlatu, kot vrednostna naložba, se kaže predvsem kot investicija v fizične naložbene »bullion« (čisto zlato) zlatnike in palice, kakor tudi v druge oblike investiranja na podlagi zlata. Pri fizičnem nakupu zlata lahko vlagatelj izbira med širokim izborom kovancev in palic, ki se razlikujejo po teži in čistosti. Kot pomemben podatek velja omeniti, da so 23 kovanci zakonito plačilno sredstvo v državi, kjer so bili izdani in to za njihovo nominalno vrednost. V mnogih državah, tudi v celotni Evropski uniji, so nakupi zlata za investicijske namene oproščeni davka na dodano vrednost. Vlagatelji, tako majhni kot tudi veliki, zato prepoznavajo zlato kot najboljšo zaščito pred inflacijo, ki zagotavlja varnost v negotovih časih in konstantno vzdržuje svojo kupno moč. Tako zlato pogosto vključijo v svoj portfelj investicij in s tem razpršijo naložbeno tveganje (World Gold Council – G, 2012). 4.1.1.1 Vrste naložb Fizično zlato – kovanci in palice: Danes so zlati naložbeni kovanci in palice za zasebne vlagatelje privlačen, preprost in varen način naložbe. Kujejo se na osnovi ponudbe in povpraševanja ter nimajo numizmatične vrednosti. Na trgu so, kot že omenjeno, najbolj prepoznavni zlati »bullion« (čisto zlato) kovanci in palice, katerih čistina zlata (vsebnost čistega zlata) je nad 900 tisočink (od 900 do 1000) (Moro, d. d. – A, 2012). Zlata palica najvišje kakovosti mora imeti čistino najmanj 995/1000 delov zmesi. Tako lahko najvišja teža palice znaša 430 unč, kar je 13,37 kg, najnižja pa 10,88 kg, kar znese 350 unč. Vtisnjeno mora imeti čistino, znak in ime kovnice, maso, napis »fine gold« (dobro zlato), ne sme vsebovati vidnih slojev vdrtin, sledov krčenja ali drugih pomanjkljivosti (The London Bullion Market Association – LBMA, 2012b, str. 10). V Sloveniji so tako na voljo zlate palice v velikosti 1 g, 2 g, 10 g, 20 g, 31,1035 g (1 unča), 50 g, 100 g, 250 g, 500 g, 1000 g in so čistine 999,9 tisočink. Naložbeni zlati kovanci so naslednji: dunajski filharmoniki, kanadski javorov list, ameriški bizon, kitajski zlati panda, zlati lunin koledar in avstralski kenguru morajo imeti maso unče in čistino 999,9 tisočink, medtem ko so enkratni in štirikratni dukati zlati naložbeni kovanci s tradicijo in imajo čistino 986 tisočink, njihova masa pa je izražena v gramih. Kovanci, kot so ameriški orel, južnoafriški krugerand in britanija, so edini kovanci, ki imajo maso večjo od unče, saj jim je zaradi večje obstojnosti dodan baker ali srebro. Ti kovanci imajo čistino 917 tisočink, kar predstavlja 22 karatov oziroma unčo zlata ali 31,1035 g (Moro, d. d. – A, 2012). 24 Zlati račun: Poznamo dodeljene in nedodeljene račune. Podobno kot shranjevanje zlata v sefih, je dodeljen zlati račun eden izmed najbolj varnih načinov investiranja v fizično zlato. Zlato je shranjeno v trezorjih, kjer ima vsak posamezni vlagatelj dodeljeno zlato, ki je oštevilčeno in je v lasti banke ali trgovca plemenitih kovin. Imetnik dodeljenega računa plača tudi stroške zavarovanja in skladiščenja, ima polno lastništvo nad zlatom na računu in banka s tem zlatom ne sme trgovati ali ga posojati (World Gold Council – C, 2012). Pri nedodeljenih računih vlagatelj zlatih palic nima dodeljenih. Pri teh računih ni stroškov zavarovanja in shranjevanja, zato ima banka pravico, da si zlato izposodi. Banke običajno ne poslujejo s količinami, manjšimi kot 1.000 unč, zato so njihove stranke institucionalni investitorji, centralne banke in investitorji, ki želijo kupiti ali si izposoditi večje količine zlata. Investitor mora dva dneva pred zapadlostjo računa obvestiti institucijo, pri kateri ima zlati račun ali želi imeti večjo ali manjšo količino vrnjenega zlata od prvotne investirane količine. V primeru, da gre za večjo količino zlata od prvotne, bo moral to razliko poravnati sam, v nasprotnem pa bo razliko v dogovorjeni valuti plačala institucija, pri kateri je imel odprt račun (World Gold Council – C, 2012). Kotirajoči indeksni skladi – ETF skladi: Vrednostne papirje teh skladov je mogoče kupiti ali prodati na borzi in so 100-odstotno podprti s fizičnim zlatom. Skladi, ki vlagajo v zlato, so najboljša oblika naložbe za tiste, ki želijo investirati v zlato ter pri tem dobivati še dividende in obresti. Skladi vlagajo del denarja naravnost v rudnike zlata. Poleg običajnega zaslužka zaradi rasti vrednosti zlata dobimo še dividende. Skladi, ki vlagajo v zlato, so zelo raznoliki, od tistih zanesljivih do zelo špekulativnih. Omeniti pa je treba, da je skladov, ki vlagajo v zlato, bolj malo zaradi nizkega povpraševanja (World Gold Council – A, 2012). Terminske pogodbe za zlato: Določajo, da bo določena količina in čistost zlata dobavljena na dogovorjen dan, po dogovorjeni ceni in pomeni, da ima posamezni vlagatelj močan vpliv nad svojo investicijo, kar lahko vpliva tako na donos oziroma izgubo, odvisno od nihanja cene. Začetni kapital ali gotovinski polog, ki je plačan posredniku, je le del cene zlata osnovne pogodbe, kar je največja prednost, saj zlata v celoti ni potrebno plačati. Vlagatelj lahko na ta način doseže fiktivno lastništvo nad zlatom, katerega vrednost je višja od prvotnih izdatkov. Cena 25 terminske pogodbe za zlato je običajno višja od borzne cene, saj vključuje še obresti izposojenega zlata, stroške zavarovanja in stroške skladiščenja. V primeru večjih premikov v ceni zlata lahko borzni posrednik pozove kupca, naj vplača na kreditni račun dodatna gotovinska sredstva. S terminskimi pogodbami se trguje na borzah surovin v New Yorku, Čikagu, Tokiu, Indiji in Dubaju. (World Gold Council – B, 2012). Terminske opcije za zlato: Nakupna opcija daje imetniku pravico in ne obveznost, da na določen dan kupi določeno količino zlata po vnaprej določeni ceni. Prodajna opcija daje imetniku pravico in ne obveznost, da proda določeno količino zlata po določeni ceni na ali do določenega datuma. Cena opcije je odvisna od veliko dejavnikov, kot so borzne cene zlata, višine vnaprej dogovorjene cene (izvršna cena), obrestne mere in predvidevanj glede nihanja cene. Tako kot terminska pogodba lahko tudi terminska opcija prinese imetniku donos kot izgubo, kar pomeni, da je za ceno opcije značilno, da višja kot je ciljna cena, cenejša je nakupna opcija in dražja je prodajna opcija. Če pa je čas zapadlosti daljši, postaneta nakupna in prodajna opcija dražji (World Gold Council – B, 2012). Garancije: Začetki izdaje garancij so se začeli v letih 1986–1987, katere so takrat izdajali rudniki zlata. Danes jih izdajajo švicarske, ameriške in japonske vodilne investicijske banke. Garancije dajejo pravico kupcu, da na določen dan v prihodnosti kupi zlato po vnaprej določeni ceni, ki je po navadi v ameriških dolarjih. Kupec plača določeno premijo ob tej priložnosti. Kupec lahko izdajatelju proda garancijo kadar koli do zapadlega roka. Garancije so zelo podobne opcijam, vendar je trgovanje z garancijami veliko preprostejše. Z nekaterimi garancijami se trguje tudi na borzah (GAGE, 2012). Zlata varčevalna shema: To je oblika, pri kateri vlagatelj vsak mesec vloži določeno količino denarja, s katerim kupi zlato po trgovalni ceni, katera velja tisti dan. Mesečni vložki so lahko tudi relativno majhni, zato varčevalna shema omogoča še posebej majhnim investitorjem vstop na trg zlata, saj se zlato nalaga v daljšem časovnem obdobju, zato je tveganje manjše, da bi bila velika vsota denarja vložena ob napačnem času. Investitor lahko kadar koli zapre račun in dobi svoje zlato v obliki palic ali kovancev, včasih tudi v obliki nakita. Če se odloči za prodajo zlata, dobi izplačilo v obliki denarja (Rate of Gold, 2012). 26 Delnice rudnikov zlata: Investiranje v delnice rudnikov zlata je logični nadomestek in dodatek investiranja v druge oblike fizičnega zlata, in sicer zato, ker je vrednost delnic podjetij odvisna od cene zlata. Prav tako na ceno delnic vpliva proizvodnja rudnikov, razni projekti in zaloge še neizkopanega zlata. Tako moramo pri investiranju v delnice rudniških podjetij upoštevati dejavnike, kot so življenjska doba rudnika, izkoristek rude (koliko gramov čistega zlata je v eni toni rude), stroški proizvodnje v ameriških dolarjih na unčo, politični riziko, povprečna mesečna količina izkopane rude, dobiček podjetja, dobiček pri prodaji primesi, ki se nahaja v rudi – srebro, zlato, uran, baker (World Gold Council – E, 2012). Zlati certifikati: Začetki segajo v 17. stoletje, ko so zlate certifikate izdajali zlatarji v Londonu in Amsterdamu strankam, ki so jim v hrambo zaupale svoje fizično zlato. Certifikati so tako veljali za nekakšno dokazilo o lastništvu zlata. V sredini 20. stoletja, do leta 1933. je zlate certifikate izdajala ameriška državna blagajna. Po tem letu je izdajo certifikatov prepovedala ameriška vlada. Danes zlate certifikate izdajajo posamezne banke, predvsem v Švici in Nemčiji, ter vlagateljem dajejo možnost, da imajo v lasti zlato, ne da bi ga fizično posedovali. Tako se izognejo težavam pri shranjevanju in varnosti zlata (Bullionvalt, 2012). Skladi, usmerjeni v zlato: Skladi se po navadi razlikujejo po svoji strukturi tako, da različne vrste skladov vlagajo v delnice ali terminske pogodbe zlatih in drugih rudarskih podjetij. Naložbe v lastniški kapital zlatega rudarskega podjetja se razlikujejo od vlaganj v naložbeno zlato. Obstaja razlika med investiranjem v sklade in med investiranjem v fizično zlato. Kaže se v tem, da je donos v teh skladih odvisen ne le od cene zlata, temveč tudi od poslovanja rudarske družbe, verjetnosti novih odkritij in drugih dejavnikov. Tako naj bi bili skladi bolj nestabilni kot sama cena zlata (World Gold Council – D, 2012). Strukturirani produkti: Gre za kombinacijo bolj znanih finančnih produktov, kot so delnice, obveznice ali indeksi, z izvedenimi finančnimi instrumenti, vezanimi na zlato. Pomembno je vedeti, da razne garancije vedno in brez izjeme plačamo z nižjim potencialnim donosom (PROBLOG, 2010). 27 Strukturirani produkti tako zagotavljajo vlagatelju: točno določen način izplačila, lahko predvideva, kakšen donos lahko pričakuje ob določeni situaciji. Ta preglednost je eden izmed razlogov za vedno večje povpraševanje po strukturiranih produktih. Različne vrste strukturiranih produktov nam omogočajo različne kombinacije. Medtem ko nekateri zagotavljajo kapitalsko garancijo, prinašajo drugi donos tudi ob padajočih tečajih. Ena največjih prednosti strukturiranih produktov je možnost umestitve naložbene ideje glede na vlagateljevo individualno nagnjenost k tveganju na skoraj vsakem trgu, do katerega drugače ne bi imeli dostopa oziroma le pod pogojem, da vložimo veliko denarja. Izdajatelji strukturiranih produktov si zato tudi pridružujejo pravico do odpoklica produkta v času njegovega trajanja. Vzrok za odpoklic je lahko nezainteresiranost vlagateljev oziroma vzrok, da osnovnemu instrumentu, na katerega se produkt navezuje, ni več mogoče slediti. Nakup strukturiranih produktov je mogoč preko borze ali pa zunaj borze pri izdajatelju. Če se odločimo za trgovanje s strukturiranimi produkti na organiziranem trgu, se preko borznega posrednika odda naročilo na borzo. Za nakup potrebuje vlagatelj borznega posrednika pri domači borznoposredniški hiši ali pa se odloči za tujega borznega posrednika, kjer lahko sam preko spletne strani upravlja svoj trgovalni račun. Prednost trgovanja na borzi je možnost oddaje naročila z limitom (cena, po kateri je vlagatelj strukturiran produkt pripravljeni kupiti ali prodati), kateremu se lahko določi časovni okvir, v katerem naročilo velja. Tukaj pride v poštev predvsem prodajno naročilo, ki deluje tako, da se mu določi meja, pri kateri želimo prodati, in v primeru, da tržni tečaj doseže to mejo, se naročilo avtomatsko aktivira in izvrši prodajo ob naslednjem danem prodajnem tečaju, s katerim se zavarujemo pred morebitno večjo izgubo. Pri trgovanju s strukturiranimi produkti na neorganiziranem trgu vlagatelj posreduje svoje naročilo neposredno izdajatelju preko elektronskega naročilnega obrazca (ki je na voljo znotraj trgovalnega računa). V nekaj trenutkih mu izdajatelj sporoči tečaj, po katerem je določen produkt na voljo za nakup ali prodajo, in če vlagatelj naročilo potrdi (za sprejetje posla ima vlagatelj na voljo nekaj sekund), je le-to izvršeno. Prav tako obstaja tudi možnost zunajborznega nakupa neposredno pri izdajatelju produkta, katerega prednost je predvsem v času, v katerem je mogoče trgovati, saj se začne pred odprtjem borz in traja do poznih ur, ko so borze že zaprte. Čas trgovanja je odvisen od samega izdajatelja in se lahko razlikuje glede na vrsto produkta. Poleg tega je tovrstno trgovanje nekoliko ugodnejše, saj ni borznih stroškov in posel se izvrši neposredno preko finančne institucije, ki je izdajatelj certifikata in hkrati tudi vzdrževalec likvidnosti. Vlagatelj tako na enak način trguje s strukturiranimi produkti, kot bi trgoval z delnicami. Ne glede na to, kje produkt kupimo, ga lahko prodamo na obeh mestih (WikiBorza, 2012). 28 Digitalne valute plemenitih kovin: Je sistem, ki nam omogoča zelo eleganten način pretvorbe fiduciarnega denarja (denar brez lastne vrednosti) v zlato in srebro. Pretvorjeni zlati in srebrni denar se imenuje digitalna valuta ali krajše DGC (Digital gold/silver currency). Gre za povsem nov mednarodni bančni sistem, ki je nastal neopazno in s katerim lahko na podlagi zlata ter srebra po vsem svetu opravljamo mednarodna plačila (Sölner, Vilfert, 1996, str. 389). 4.1.2 Povpraševanje v industriji Zlato je zelo iskano v mnogih industrijskih panogah. Zaradi svoje odlične toplotne in električne prevodnosti, upogljivosti in odpornosti proti koroziji je zelo iskano v elektronski industriji, kjer so tanke povezovalne žice med čipi in njihovimi podstavki izdelane iz visoko rafiniranega čistega zlata. Tako je na primer 1 gram te plemenite kovine mogoče zelo dobro valjati v tanke žice, ki so lahko dolge več kot tri kilometre. Uporaba zlata se kaže tudi v živilski industriji, kjer se uporablja kot barvilo z oznako E 175 v obliki listov kosmičev, za pozlačenje hrane, kot na primer za zaščitne plasti na sladkarijah in za okrasitev čokolade in pijač. Kovinsko zlato se zato smatra za nestrupeno. Naslednja veja uporabe je v medicini, kjer se nekatere zlate soli uporabljajo kot sredstvo za zdravljenje revmatizma, medtem ko se nanodelci zlata uporabljajo tudi za odkrivanje rakavih obolenj. V preteklosti so se tudi uporabljale zlate injekcije proti revmi, vendar se danes zlato nadomešča s cenejšimi zdravili. Kadar se zdravila na osnovi zlata uporabljajo nepravilno ali brez zdravniškega nadzora, se z njimi lahko poškodujejo jetra, kri in ledvice. Zlato se lahko uporablja tudi kot okras za širši spekter aplikacij, na primer za galvanske prevleke kovin in plastike, na porcelanu za glazure, v zobozdravstvu za protetiko, predvsem za izdelavo kron in mostičkov, ter kot dekoracija izdelkov iz keramike in stekla (EMANT, 2012). Zaradi odbojnosti infrardečih žarkov se zlato uporablja tako v optični industriji kot tudi v vesoljskih tehnologijah. Vesoljski program zaradi lastnosti, ki jih ima zlato in ekstremnih razmer, ki vladajo v vesolju, nujno potrebuje zlato. Zaradi svojih lastnosti se uporablja za zaščito pred radiacijo, toploto in pretirano svetlobo kot mazivo, saj so organska maziva v vesolju zaradi ekstremnih razmer neuporabna (Plemenite Kovine, 2012). Iz grafa 4.1 je razvidno, da je v letu 2009 povpraševanje za industrijo in zobozdravstvo znašalo 368 ton zlata, kar je za 16 odstotkov manj kot v letu 2008. Padec na letni ravni je 29 posledica ekonomske krize (WGC, 2009, str. 6). V letu 2010 se je tako povpraševanje zopet povečalo, in sicer za 12 odstotkov in je znašalo 419,6 ton (WGC, 2010b, str. 7), medtem ko je v letu 2011 povpraševanje doseglo 463,5 ton (WGC, 2011, str. 16). Graf 4.1: Povpraševanje po zlatu v industriji in zobozdravstvu (v tonah) Povpraševanje po zlatu v industrji in zobozdravstvu 463,5 Povpraševanje v tonah 470 450 434,2 430 419,6 410 390 368 370 350 2008 2009 2010 2011 Povpraševanje po letih Vir: WGC, 2009, str. 6; WGC, 2010b, str. 7; WGC, 2011, str. 16 4.1.3 Povpraševanje v zlatarstvu Trend kontinuiranega dvigovanja cen zlata, kateri je bil v ospredju zadnjih deset let, je doprinesel zelo veliko sprememb v strukturi trga zlata. Pred začetkom le-tega je povpraševanje v zlatarstvu med leti 1993 in 2000 opravilo 78 odstotkov vsega povpraševanja zlata, od takrat do danes pa se je ta številka zmanjšala na vsega 50 odstotkov. Povpraševanje se je po dvigu cene zlata odrazilo v nekaterih državah bolj, v drugih manj. Tako se je, denimo, v državah, kot je na primer Indija, delež povpraševanja povečal za 19 odstotkov in na Kitajskem za 22 odstotkov glede na leto poprej, medtem ko se je v državah, kot so Indonezija, Južna Koreja in Tajska, povpraševanje znižalo za 13 odstotkov. Prav tako se je povpraševanje v zlatarstvu zmanjšalo na Bližnjem vzhodu, in sicer za 17 odstotkov. Na trend kontinuiranega dvigovanja cen zlata prav tako niso imuni razviti trgi, kot sta ameriški in evropski, saj se je povpraševanje v zlatarstvu v Združenih državah Amerike zmanjšalo za 15 odstotkov ter v Italiji in Velki Britaniji za 17 odstotkov. V državah, kjer je povpraševanje bilo cenovno elastično, so proizvajalci nakita morali zmanjšati vsebnost karatov, da prodaja ni še bolj upadla. V Indoneziji se je zato vsebnost karatov znižala s sedemnajst na deset in v Južni 30 Koreji z osemnajst na štirinajst karatov. Vzrok za znižanje povpraševanja v zlatarstvu lahko v veliki meri pripišemo povpraševanju po naložbenih zlatih palicah. V azijskih državah je nakit vedno veljal tako za naložbo kot tudi za okras, ampak ker je zaradi hitrih nihanj cen zlato postalo nestabilno, so naložbene palice doprinesle k boljši likvidnosti kot nakit (Scotia Mocatta, 2012, str. 6). Kljub vsem spremembam, ki so se zgodile na trgu, si je povpraševanje v zlatarstvu nekoliko opomoglo in se je leta 2010 dvignilo za 11 odstotkov glede na leto poprej, na približno 2017 ton, ter leta 2011 še za dodatnih 10 odstotkov. V letu 2012 tako pričakujemo nadaljnjo rast povpraševanja v zlatarstvu (Scotia Mocatta, 2012, str. 7). 4.2 Povpraševanje po srebru Povpraševanje po predelavi srebra je leta 2011 znašalo 876,6 milijonov unč in je bilo nižje za 1,5 odstotka glede na leto poprej, ampak je še vedno doseglo drugi rekord vseh časov po letu 2000. Padec naj bi bil predvsem posledica finančne krize v Evropi. Dvig povpraševanja po predelavi srebra je zabeležila Kitajska (5 odstotkov), in sicer zaradi velikega povpraševanja avtomobilske industrije, nakupov gospodinjstev in infrastrukturne porabe (Silver Institute – F, 2012). Tako se je tudi celotno povpraševanje po srebru zmanjšalo glede na leto poprej. Zajema povpraševanje po neto odprodajah, po predelavi srebra (industrija, fotografija, izdelava nakita in srebrnine, kovancev ter medalj – vendar obstajajo razlike po sektorjih), za zaščito pred tveganji pa žal ni podatka. Zanimiv je podatek, da se je povpraševanje po kovancih in medaljah konstantno povečevalo od leta 2007 do leta 2011. Potemtakem lahko predvidevamo, da se je tudi povpraševanje po srebru, kot zaščita pred tveganji, povečevalo, čeprav za omenjeno ni uradnega podatka. Podatki o povpraševanju od leta 2002 do leta 2011 so prikazani v tabeli 4.1 (Silver Institute – E, 2012). 31 Tabela 4.1: Povpraševanje po srebru od leta 2002 do leta 2011 POVPRAŠEVANJE V MILIJONIH UNČ Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Industrija 355,3 368,4 387,4 431,8 454,2 491 492,7 405,1 500 486,5 Fotografija 204,3 192,9 178,8 160,3 142,2 118 101,3 79,3 72,1 Nakit 168,9 179,2 174,8 173,8 166,3 164 158,7 159,8 167,4 159,8 Srebrnina 83,5 83,9 67,2 67,6 61,2 58,6 57,4 59,1 51,2 Kovanci in medalje 31,6 35,7 42,4 40 39,8 39,7 65,3 78,8 99,4 118,2 PREDELAVA 843,5 860,1 850,6 873,6 863,7 871 875,3 782 890,1 876,6 Zaščita pred tveganji 24,8 20,9 / / 17,4 / 0,9 31,8 58,1 PREDELAVA SREBRA 66,1 46 CELOTNA Neto odprodaje 6,8 24,2 8,5 / / 55,1 16,6 31,2 132,2 184,6 164 CELOTNO POVPRAŠEVANJE 868,3 881,9 882,4 931,7 925,6 911 4,59 4,87 915 931,7 1075 1041 Povprečna cena na unčo (USD) 6,65 7,31 11,55 13,4 14,99 14,67 20,19 35,11 Vir: (Silver Institute – E, 2012) 4.2.1 Vrednostne naložbe Podobno kot pri zlatu se tudi pri srebru kaže povpraševanje kot vrednostna naložba v fizične naložbene srebrnike (zakonito plačilno sredstvo v državi, kjer so bili izdani in to za njihovo nominalno vrednost) in palice, kakor tudi v druge oblike investiranja na podlagi srebra, kot so kotirajoči indeksni skladi, terminske pogodbe in opcije, garancije, strukturirani produkti, digitalne valute plemenitih kovin in delnice rudnikov srebra. Načini trgovanja so enaki kot pri zlatu, le da je tukaj v igri srebro. Obstaja tudi veliko razlogov, zakaj je srebro boljša naložba prihodnosti kot zlato. Srebra skorajda ni v trezorjih emisijskih bank, čedalje več vlagateljev odkriva srebro, kar je vidno tudi iz tabele 4.1, saj se povpraševanje po naložbenih kovancih veča, zaloge srebra so omejene, omogoča davčno optimizirano naložbo, prepoved srebra je malo verjetna v 32 primerjavi z zlatom, ki ga je bilo med leti 1933-1974 prepovedano imeti v lasti za več kot 100 ameriških dolarjev, zlato se kopiči, srebro izrablja, kar pomeni, da samo dejstvo, da je določena snov redka, še ne pomeni, da je dragocena, niti vredna. Če torej plemenite kovine ne bi cenili vlagatelji, niti je uporabljali v industriji, bi jo lahko kupili zelo ugodno (Schulte, 2010, str. 191). V Sloveniji se nakup naložbenih srebrnih kovancev pri uradnih prodajalcih ne izplača saj imajo pribitka okrog 45 odstotkov na borzno ceno, medtem ko je drugače pri naložbenih palicah, katerih optimalna teža za naložbo je 500 g ali 1 kg obdavčena z 20 odstotki. Podatke o nakupu pa si skrbno beleži tudi država. Posledično se veliko Slovencev odpravi po nakup v tujino, natančneje v Nemčijo, kjer so naložbeni kovanci obdavčeni le s 7-odstotnim davkom, vsebnost čistine srebra pa je enaka kot pri naložbenih palicah, in sicer 999/1000. Tako bi v Nemčiji v primeru, da želimo kupiti 1 kg srebra, po borzni ceni 21,67 € plačali za 32 enounčnih naložbenih srebrnikov Dunajskih filharmonikov (najbolj likvidni srebrniki), kar je ekvivalentno kilogramski naložbeni palici vrednosti približno 800 €, medtem ko bi za kilogramsko naložbeno palico na dan 12. 7. 2012 odšteli 937 € po ceniku družbe Moro, ki je poleg podjetja Elementum najbolj znana po prodaji plemenitih kovin. Seveda se nakupi v tujini izplačajo le v primeru večjih nakupov v vrednosti od 15.000 € naprej, za manjše nakupe pa je postavljena odlična spletna stran v Sloveniji, kjer se lahko kupijo naložbeni srebrniki blizu nemškim cenam. V zadnjem času je s strani podjetja Elementum prišla zelo zanimiva tržna niša, in sicer svojim strankam nudijo hrambo v švicarskem zunajcarinskem skladišču. To naj bi imelo naslednje prednosti (Elementum international, d. o. o., 2012): - oproščenost davka na dodano vrednost, ne glede na nakup tako palic kot tudi kovancev, - varnost hrambe, - naložba ostane diskretna. Takšno skladišče deluje po naslednjem postopku (Elementum international, d. o. o., 2012): - kupite fizične plemenite kovine, - kovin vam fizično ne izročijo, ampak bodo prispele v švicarsko brezcarinsko skladišče, - prejem potrdila o lastništvu, 33 - davek na dodano vrednost se ne obračuna, - plačilo stroškov hrambe (letno), - ob zahtevi po fizični izročitvi kovin se plača DDV. 4.2.2 Digitalna fotografija Srebro se je zaradi svoje velike občutljivosti na svetlobo dolga leta in v velikih količinah uporabljalo za klasično fotografijo. Celotna klasična fotografija temelji na srebrnih halogenih, ki so naneseni na film in izpostavljeni osvetlitvi. Tako se lahko z eno unčo naredi približno 5.000 fotografij (Silver Institute – D, 2012). V te namene je bilo leta 2002 povpraševanja po srebru za 204,3 milijonov unč, kar pa je z leti z razvojem digitalne fotografije (deluje na drugačen način in ne potrebuje srebra za nastanek slik) začelo padati in je v letu 2011 doseglo povpraševanje le še 66,1 milijona unč, kar je razvidno iz tabele 4.1. 4.2.3 Industrija Razlogi za porabo v industriji so, da ima srebro enkratne fizikalne, kemijske in biološke lastnosti, zaradi katerih ostaja nepogrešljiv element. Je najboljši električni in toplotni prevodnik pri sobni temperaturi. S kisikom iz zraka ne reagira in ne oksidira, kar ima za posledico, da so sestavni in gradbeni elementi iz srebra bistveno trajnejši in zanesljivejši. To je pomembno predvsem zaradi visokotemperaturnih superprevodnikov, ki tok prevajajo brez izgub. Srebro se zaradi visoke električne prevodnosti uporablja v raznih električnih in elektronskih konstrukcijah, kot so razni kondenzatorji, stikala, kontakti in varovalke (Muller, 2005, str. 167–170). Zaradi dobre odbojnosti se srebro uporablja še: (Muller, 2005, str. 170–179): - v ogledalih, - v avtomobilskih oknih kot zaščitna plast pred toploto, - v arhitekturi pasivnih hiš, - v sončnih očalih, saj zmanjšajo prepustnost svetlobe, - v oblačilih, ki imajo lastnost stabilizirati telesno temperaturo, - v hladilnikih, kjer imajo notranjo stran prevlečeno s tanko plastjo srebra, 34 - v baterijah, - pri letalih z reaktivnimi motorji, - pri proizvodnji umetnih materialov, - v prenosnih telefonih, - v avtomobilski industriji, - v gorivnih celicah. Ker svetovno prebivalstvo narašča in tehnologija konstantno napreduje, naj bi se uporaba in s tem tudi povpraševanje po srebru v industriji v naslednjih letih zopet povečalo. Če povzamemo na primer proizvodnjo prenosnih telefonov, ki je dosegla prodajo 1,4 milijarde letne proizvodnje za leto 2010, kar pomeni, da je bilo samo iz tega naslova porabljenih približno 11 milijonov unč srebra, saj vsak prenosni telefon vsebuje približno 250 miligramov srebra (RIC, 2011). Padec povpraševanja v industriji, katero je leta 2011 znašalo 486, 5 milijonov unč (razvidno iz tabele 4.1), kar je nekaj manj kot leto poprej, je tako posledica krize gradbenega sektorja (GFMS – Gold fields mineral service Limited and The Silver Institute, 2011b, str. 10). 4.2.4 Zdravstvo Srebro igra zelo pomembno vlogo tudi zdravstvu. Koloidno srebro je zelo cenjeno, saj velja kot alternativa antibiotikom. Do iznajdbe antibiotikov se je tako imenovana srebrna voda uporabljala za zdravljenje bolezni, ki so jih povzročale bakterije. Z iznajdbo slednjih je koloidno srebro padlo v pozabo. V zadnjem času pa koloidno srebro zopet stopa v uporabo kot naravno zdravilo zaradi odpornosti bakterij na antibiotike in velikih stranskih učinkov. Srebro pa igra pomembno vlogo tudi v šolski medicini, saj ga uporabljajo pri izdelavi mazil za zdravljenje opeklin ter za obveze in vijake za kosti (Angerer, Erdman, Marschieder – Weidemann, Scharp, 2009, str. 297–302). Tako je leta 2010 celotno povpraševanje v zdravstvu znašalo 0,5 milijonov unč (razvidno iz tabele 4.1). Čeprav velja medicinsko srebro za zdravilo prihodnosti, še vedno ni tako velikega povpraševanja glede na uporabo. Napovedi za rast naj bi se približali trem milijonom unč do leta 2015, tako da naj ne bi bistveno vplivale na rast cene (Michelle Smith, 2011). 35 4.2.5 Tehnologija Velika uporabnost srebra se kaže na področju novonastalih tehnologij. Mednje lahko prištejemo zelene tehnologije in nanotehnologije. Tako ima velik vpliv na naše okolje, saj lahko z uporabo srebra zmanjšamo vnos raznih kemikalij v gospodinjstva, ki se nahajajo v raznih čistilih. Poglavitni del uporabe srebra v tako imenovani zeleni ekološki energiji se pokaže v izkoriščanju sončne energije, ki je predvsem poceni in okolju prijazna. V večini primerov je v sončnih celicah prisotna srebrova pasta, ki je najbolj pomembna za zajetje sončne energije v celice, katero nato pretvori v energijo. V Združenih državah Amerike in po svetu se ta način izkoriščanja energije seli tako v multinacionalna podjetja kot tudi družinske domove, tako se do leta 2015 s tega področja pričakuje povpraševanje preko 100 milijonov unč srebra (Silver Institute – B, 2012). Naslednja poglavitna veja v zeleni energiji je uporaba srebra v gospodinjskih vodnih filtrih, v katerih se pojavlja zaradi protibakterijskega učinka, saj preprečuje, da bi se vodne zaloge kontaminirale. Dodani so tudi tako imenovani, v vodi raztopljeni srebrni ioni, ki zavirajo razmnoževanje bakterij, katere povzročajo neprijeten vonj, ter poleg tega pomagajo varčevati z energijo. Čedalje več gospodinjstev se poslužuje takšnih proizvodov, zato se tudi tukaj pričakuje povečano povpraševanje (Silver Institute – C, 2012). Tako kot v zelenih tehnologijah, se povpraševanje veča tudi pri nanotehnologijah. Nanomateriali imajo zelo velik potencial kot tehnologija prihodnosti. Eden izmed teh materialov je tako imenovano nanosrebro. Nanosrebro deluje predvsem antibakterijsko, zato se uporablja v zdravstvu, v prehrambni industriji za vakuumsko pakiranje, v elektroniki, kondenzatorjih in plastičnih izdelkih. Trenutna svetovno povpraševanje nanosrebra je nekje okrog 800 milijonov unč. Severna Amerika je največji porabnik nanosrebra, njej pa kot druga največja uporabnica sledi Evropa, medtem ko je indijski trg še vedno v razvoju in je povpraševanje v letu 2011 znašalo približno med 3 in 6 milijonov unč. Do leta 2015 se tako pričakuje 30-odstotno povečanje povpraševanja po nanosrebru, katerega se sedaj približno 60 odstotkov nahaja na Kitajskem in v Koreji (Bharat Book Bureau, 2012). 36 5 CENA ZLATA IN SREBRA 5.1 Kupna moč zlata in srebra Kupna moč zlata je že več kot 200 let ostala konstantna in se je v kriznih obdobjih pomaknila prej navzgor kot navzdol. Tako se je času svetovne gospodarske krize konec leta 1920 in na začetku leta 1930 pokaže porast kupne moči. Ista zgodba se je zopet ponovila po 2. svetovni vojni ter v sedemdesetih letih, ko sta naftni šok in naraščajoča inflacija oslabila gospodarstvo (Muller, 2005, str. 140). Zlato in srebro imata različno vlogo. V praksi velja, da se zlato kupuje predvsem zaradi zaščite premoženja, kar pomeni, da namesto varčevanja na banki zamenjamo razpoložljivo gotovino za naložbeno zlato, ki potem postane naša oblika varčevanja. Ohranjanje kupne moči se izkaže za učinkovito, če se vrednost kupljene plemenite kovine dvigne za enak odstotek, kot znaša inflacija v tekočem letu. Varčevanje je velikokrat povezano z idejo ohranjanja kupne moči, medtem ko je investiranje povezano s pridobivanjem dobička. Pomembno dejstvo ostaja, da papirnati denar zaradi neprestanega lansiranja novih količin vsako leto izgubi del svoje kupne moči. Posledično moramo tako vsako leto za iste izdelke plačevati več (ABC investiranja v fizično srebro in zlato, 2010, str. 27–28). Pri nakupu zlata je naš cilj enak kot pri nakupu srebra, to je povečanje našega osnovnega kapitala oziroma vsaj ohranjanje naše kupne moči. Srebro ima poleg varčevalnega tudi izjemno velik investicijski potencial, saj je srebro izjemno pomembna industrijska kovina, katere razpoložljive zaloge so se v zadnjih 50 letih drastično zmanjšale in so trenutno na najnižji točki. Prav ta podatek je izjemno pomemben za vse investitorje, saj ogromno informacij kaže, da ima srebro potencial za izjemne donose v naslednjih 20 letih (ABC investiranja v fizično srebro in zlato, 2010, str. 27–28). Evropska centralna banka bi za odvrnitev gospodarske krize, kot je bila leta 1929, in sesutja posojilnih trgov morala izpeljati ogromne nakupe vrednostnih papirjev, vendar bi v tem primeru prišlo do močnega porasta izgube zaupanja prebivalstva v papirnati denar. Medtem ko se danes mnogi bojijo deflacijske krize iz leta 2008, nam ob vedno večjih nakupih vrednostnih papirjev s strani Evropske centralne banke grozi beg iz papirnatega denarja, ki ga bo spodbudila inflacija. Prav tako se je leta 2003 v Združenih državah Amerike z občutnim 37 nižanjem davkov, povišanjem vojaških izdatkov za vojno v Iraku in orientacijskimi obrestmi začela prva inflacijska faza za odvrnitev gospodarske krize. Tako se je, kot že omenjeno, po neuspehu deflacijske dobe 2008 začel drugi inflacijski val z bančnimi reševanji (Schulte, 2011, str. 160–161). V tabeli 5.1 (pridobljeni podatki veljajo na dan 4. 7. 2012) je prikazana rast inflacije6, ki zmanjšuje kupno moč7 glede na trenutno minimalno plačo ceno bencina, zlata in srebra. Vidimo, da se je v Sloveniji od leta 2002, ko je minimalna plača znašala 396 € bruto, do leta 2012 dvignila za vsega 92,7 odstotka, cena bencina za 75,2 odstotka, medtem ko se je cena zlata v desetih letih s 311 € za unčo dvignila za 312,9 odstotka in cena srebra, kljub velikim nihanjem v zadnjem času, za kar 421,3 odstotka. Če bi tako leta 2002 ob letni inflaciji 3 odstotkov vložili denar namesto v plemenite kovine v papirnati denar, bi do danes izgubili 23,6 odstotka kupne moči. Iz tega je razvidno, da sta srebro in zlato odlična ohranjevalca kupne moči ter zaščita pred inflacijo (Zveza potrošnikov Slovenije, 2012). Tabela 5.1: Primerjava rasti za trenutno minimalno plačo v Republiki Sloveniji, ceno bencina, zlata in srebra Minimalna bruto plača v RS rast v Cena bencina Cena zlata Cena srebra % rast v % rast v % rast v % Leto 2012 2011 2009 2002 763 € 1.396 € 1.284 € 23 € 748 € 1.267 € 1.023 € 23,26 € 2% 10,2 % 25,5 % -1,1 % 590 € 1.129 € 654 € 9,43 € 29,3 % 23,6 % 96,3 % 143,9 % 396 € 797 € 311 € 4,45 € 92,7 % 75,2 % 312,9 % 421,3 % Vir (Alea portal, PD, NLB, 2002 - 2012) 6 Inflacija je dvig splošne ravni cen v gospodarstvu, pri katerem gre lahko za enkraten dvig cen, lahko pa je rast cen prisotna dlje časa. 7 Količina blaga in storitev, ki jih je mogoče kupiti z dano količino denarja. 38 5.2 Oblikovanje cene zlata »Brettonwoodski sistem, kateri je dobil ime po konferenci v Bretton Woodsu leta 1944, ki se ga je udeležilo 44 držav za ureditev povojne svetovne monetarne ureditve, je ustvaril sistem, v katerem je bil ameriški dolar edina devizna valuta, vezana na zlato in je bila unča zlata vredna 35,20 ameriškega dolarja« (Muller, 2005, str. 95). Ameriška centralna banka je bila s tem obvezana, da dolarje unovči za zlato, saj so bile vse ostale valute vezane na dolar in s tem posredno tudi na zlato. Z obvezo kupovanja dolarjev so Združene države Amerike izvozile svojo inflacijo v vse države, udeležene v sistemu. Tako so z mehanizmom prisilne menjave oziroma podpornega nakupa povečale dolarske rezerve vseh centralnih bank in s tem dobile dvakrat več denarja, kot je bil dolar dejansko vreden. Podporne nakupe so tako dejansko plačali s sveže natisnjenim denarjem, ki pa je pri svojem ustvarjalcu deloval inflacijsko. Brez ekonomskih zaslug so si tako pridobile dostop do gospodarskih dosežkov drugih gospodarstev. Pred zunanjo inflacijo so se zavarovali na način, da Ameriška centralna banka sama ni imela obveznosti, katera bi določala kupovanje tujih valut (Muller, 2005, str. 93–99). Ostale države so monetarno diktaturo Združenih držav Amerike sprejele iz dveh razlogov, in sicer (Muller, 2005, str. 93–99): - Združene države Amerike so si v 2. svetovni vojni pridobile politično, gospodarsko in vojaško prevlado, - mišljenje delegatov drugih držav, da se bo vezava dolarja na zlato obnesla tako dobro kot klasični zlati standard. »Ameriške zlate rezerve so leta 1949 dosegle okoli 21.770 ton, kar je bilo najvišje stanje kadar koli. Vendar je konec šestdesetih let zaradi dolarskih menjav drugih centralnih bank padlo na vsega 15.550 ton, povpraševanje pa je še naprej naraščalo. Američani so se nato odločili, da bodo znižali ceno zlata in s tem povečali zaupanje v dolar. Tako je Ameriška centralna banka na začetku leta 1961 ustanovila tako imenovani Gold Pool, ki ga je sestavljalo šest centralnih bank, in sicer: Združenih držav Amerike, Nemčije, Velike Britanije, Italije, Francije in Švice, katerega cilj je bil, da prosto tržno ceno zlata stabilizira pri približno 35 dolarjih.« (Muller, 2005, str. 97). 39 Vsaka članica naj bi vplačala določeno vsoto v zlatu, s katerim je nato Britanska centralna banka lahko posredovala na trgu, če bi cena zrasla. Ker je bilo leta 1960 slutiti, da bo takratni novoizvoljeni ameriški predsednik mlad senator John F. Kennedy, so številni evropski investitorji iz strahu pred rastočo dolarsko inflacijo začeli kupovati zlato in s tem ceno na prostem trgu londonske borze potisnili na 40 ameriških dolarjev na unčo. Velike težave so se začele takrat, ko so Združene države Amerike vojno v Vietnamu vedno intenzivnejše financirale prek tiskanja bankovcev. Francija je nato zamenjala vse svoje dolarske rezerve za zlato. Od tedaj je takratni ameriški predsednik Nixon 15. avgusta 1971 enostransko ukinil obvezo Ameriške centralne banke o menjavi dolarja za zlato. Tako Brettonwoodski sistem kot tudi Gold Pool sta se nato dokončno porušila in prevladal je prosti trg (Muller, 2005, str. 93– 99). Podobne zgodbe se dogajajo tudi danes. Zlato naj bi se kljub nihanjem tudi sedaj dobro držalo prav zaradi nestabilnosti, ki se dogajajo v Evropi in bo tako za mnoge vlagatelje še naprej ostalo varno zatočišče pred valutami. Podobna zgodba se dogaja tudi v Združenih državah Amerike, saj se kriza samo še poglablja. Tako so pričakovanja, da se bo uresničilo novo tiskanje denarja, velika, kar je odlično za ceno zlata, vendar se na trgu zlata dogajajo močne manipulacije, saj so vlade zainteresirane podpirati državne obveznice, vrednost dolarja in ohranjati nizke obrestne mere. Zaradi močnih manipulacij zato ni pametno investirati v »papirnato zlato«, temveč ga kupiti v fizični obliki. Tukaj naj bi se dogajale izredno visoke špekulacije, kar je posledično pripeljalo do 75-odstotne nepokritosti zlata v fizični obliki (GoldCore, 2012). 5.3 Oblikovanje cene srebra Podobno, kot so centralne banke nadzorovale in manipulirale s ceno zlata, se je prav tako dogajalo s ceno srebra. Obstaja le ena poglavitna razlika, in sicer, da zaloge srebra centralnih bank sedaj ne morejo več imeti odločilne vloge. Tako se poraja vprašanje, od kod prihajajo zaloge srebra, ki so potrebne, da se še naprej manipulira s ceno srebra. Odgovor se skriva izključno v trgovanju s terminskimi pogodbami. Papirnato srebro je tako leta 2002 z 41.142 milijoni unč preseglo fizični realni trg za kar 52-krat. Da do tovrstnih špekulacij sploh lahko prihaja, si komercialni trgovci potrebne količine denarja izposodijo na borzi surovin. Borza surovin je leta 2002 posodila okoli 20.000 milijonov unč srebra, čeprav je imela v svojih skladiščih le okoli 100 milijonov unč. Tako je bila ista unča posojena 200-krat. S takšnimi 40 potezami, imenovanimi kratke pozicije, si prizadevajo, da bi ceno srebra obdržali nizko. Pri odprtih pogodbah tako skoraj nikoli ne pride do fizične dobave, saj med komercialnimi trgovci in borzo surovin obstaja načrtno sodelovanje, kjer se plačajo bistveno manjša predplačila na pogodbo. Tukaj gre za varščino, ki naj bi potrdila pripravljenost investitorja, da se bo obdržal obveznosti. Praviloma znaša polog med 5 do 10 odstotkov vrednosti pogodbe, vendar pa obstaja še drugi vzvod s strani borze surovin, da lahko to vrednost poljubno zviša ali zniža. Če se cena srebra dvigne, borza surovin preprosto zviša kritje in s tem od manjših udeležencev trga dodatno zahteva denar za obstoječe pogodbe (Muller, 2005, str. 157–161). Zgodba se je ponovila decembra 2010, kjer je bilo na borzi surovin trgovano s skoraj 643 milijoni unč oziroma 200 tisoč tonami, letno pa jih za dostavo po vsem svetu porabijo približno 20 tisoč ton. Tako je dokazano, da tako terminski kot tudi opcijski posli ponujajo možnost špekuliranja z denarjem, ki ne obstaja. Takšno početje ima tako vpliv na celoten trg. Borza surovin je aprila leta 2011 povišala varščino za špekulante s srebrom na 14,5 odstotka vrednosti pogodbe, saj je slednja tako močno vplivala na ceno srebra, da je ta z 48,70 dolarjev doživela padec na 35 dolarjev na unčo, ne da bi se v realnem svetu sploh kaj spremenilo. Na ta dan naj bi tako lastnika zamenjalo približno 25 odstotkov vseh pogodb (Roeder, 2011, str. 1–3). Vlagatelji v fizično srebro se s tovrstnimi padci cen ne smejo preveč obremenjevati, vsaj dokler se v realnem svetu ne zgodi nič pomembnega, ker industrija to surovino še kako potrebuje. Tako je več kot očitno, da država tudi v srebru vidi temeljnega nasprotnika nekritega sistema papirnatega denarja. Tako kot pri zlatu je tudi tukaj pomembno ohraniti nizko ceno, da se ne izgubi zaupanje v nekriti papirnati denar. 5.4 Tržna cena zlata in srebra Londonski trg plemenitih kovin je najpomembnejši zunajborzni trg za zlato in srebro. Tukaj se od leta 1919 določa cena zlata in od leta 1897 cena srebra na svetovnem trgu, z vmesno prekinitvijo, ki je bila posledica 2. svetovne vojne. Najmanjše trgovalne vrednosti so pri srebru nekje pri 50.000 unčah. Zunajborzno trgovanje z zlatimi in srebrnimi palicami poteka skozi mehanizem, imenovan Londonsko združenje za plemenite kovine, ki je bilo ustanovljeno leta 1987. Uradne cene srebra in zlata se oblikujejo po tako imenovanem londonskem fiksiranju cene. Odvija se enkrat dnevno po srednjeevropskem času, od 41 ponedeljka do petka, in sicer ob 13. uri za srebro in dvakrat dnevno (ob 10.30 in 15. uri) za zlato. Pri londonskem fiksiranju cen sodeluje pet predstavnikov finančnih ustanov. Vsak izmed njih od kupcev in prodajalcev sprejema naročila po različnih cenah. Borzni posredniki zatem zberejo podatke, ki temeljijo na ponudbi in povpraševanju, in predstavljajo osnovo za določitev nove cene. Nobeno naročilo ni izvedeno, dokler ni določena ravnovesna cena, kar pomeni, da je objavljena javno v medijih, bodisi na spletu, časopisu ali televiziji (Jesenek, 2003, str. 123). Cena zlata in srebra se lahko zvišuje iz več dejavnikov. Zvišuje se takrat, ko izgublja vrednost ameriški dolar, ko se realne vrednosti delnic in obveznic zaradi inflacijskih učinkov zmanjšujejo, zaradi rasti stopnje brezposelnosti, ko se zmanjšuje vrednost papirnatemu denarju, zaradi negotovosti na trgu, razmerja med ceno zlata in nafte. Kot je vidno iz grafa 5.1, imata lahko tako zlato kot tudi srebro večja nihanja v ceni, kar je posledica manipulacije s cenami borze surovin in centralnih bank. Največji povprečni mesečni donos, ki je znašal 41,96 dolarjev, je srebro doseglo aprila 2011 (graf 5.1). Natančneje, vrh je bil dosežen 28. aprila 2011 pri ceni 48,70 dolarjev za trojsko unčo, medtem ko je zlato doseglo svoj največji mesečni donos v septembru 2011 pri 1.771,88 dolarjev za trojsko unčo (graf 5.1), vrh, ki je znašal 1.895 dolarjev, pa je bil dosežen 5. septembra 2011. Graf 5.1: Primerjava povprečnih mesečnih cen srebra in zlata od januarja 2007 do julija 2012 Primerjava gibanja povprečnih mesečnih cen zlata in srebra od leta 2007 do 2012 $5,00 Vir: Kitco – A, 2012 Kitco – B, 2012 42 maj.12 $400,00 jan.12 $10,00 sep.11 $600,00 maj.11 $15,00 jan.11 $800,00 sep.10 $20,00 maj.10 $1.000,00 jan.10 $25,00 sep.09 $1.200,00 maj.09 $30,00 jan.09 $1.400,00 sep.08 $35,00 maj.08 $1.600,00 jan.08 $40,00 sep.07 $1.800,00 maj.07 $45,00 Cena srebra $ Povp. cena srebra unče/USD $2.000,00 jan.07 Cena zlata $ Povp. cena zlata unče/USD Cena srebra na borzah pogosto sledi ceni srebra, kar je vidno iz grafa 5.1. Trenutno razmerje med vrednostjo zlata in srebra je bilo na dan 12. 7. 2012 kar 58:1, kar pomeni, da unča zlata stane 58-krat toliko kot unča srebra, medtem ko je bilo skozi tisočletno zgodovino to razmerje 14:1 (manjše je razmerje, dražje je srebro v primerjavi z zlatom). Osemindvajsetega aprila, ko je srebro doseglo najvišjo vrednost, je bilo to razmerje 31,71:1, kar nam pove, da smo še daleč od srebrnega balona. Ko bo zgodovinsko razmerje med zlatom in srebrom zopet doseženo, bodo cene srebra poletele v nebo. Mnogi vlagatelji bodo tako ob visokih cenah zlata rajši posegali po cenovno ugodnejšemu srebru, ki pa takrat kot naložba ne bo več v senci zlata. 6 DIGITALNE VALUTE PLEMENITIH KOVIN 6.1 E-gold Osrednje upravno mesto je strežnik sredi Tihega oceana, do katerega lahko dostopamo preko vsakega osebnega računalnika s 128-bitnim varovanjem, ne glede na to, kje se nahajamo. Tako je račun na voljo vseh 7 dni na teden, 24 ur dnevno. Na začetku je bil e-gold namenjen predvsem medpodjetniškemu poslovanju, sčasoma pa se je razširil tudi v zasebnem denarnem prometu. Teoretično je preko takšnega sistema možno opraviti razne postopke in nakazila ter tudi plačila v raznih trgovinah, kjer ima tudi prodajalec odprt račun pri e-goldu (Shulz, 2000, str. 27). Sam e-gold je brezplačen, ne glede na to, koliko računov odpremo. Najpomembnejše vprašanje je, kako lahko denar čim bolj anonimno spravimo na račun pri e-goldu. Najceneje, najpreprosteje in najprimernejše, če že poznamo nekoga, ki ima pri e-goldu odprt račun, saj ga lahko v tem primeru brezplačno preizkusimo, in sicer tako, da nam prijatelj ali znanec na nov račun nakaže manjšo vsoto. Žal postane stvar malo bolj zapletena, ko je potrebno na račun pri e-goldu vplačati denar. V Evropi in tudi v Sloveniji je e-gold precejšnja neznanka, medtem ko so v Veliki Britaniji do svojih komitentov veliko bolj ustrežljivi glede podajanja ustreznih informacij. Ker je e-gold plačilni in denarni sistem, ki temelji izključno na internetu in je torej vase zaprt sistem, ki nima nobene povezave s svetovno mrežo bank, potrebujemo posredovalnice, tako zemeljske kot tudi virtualne narave. Tukaj gre za samostojne modele, ki s samim e-goldom nimajo nobene povezave. Če preko teh pomožnih sistemov oplemenitimo e-gold, se lahko popolnoma razcveti. Tudi tukaj, zlasti na področju provizij, bo v prihodnje prišlo do pozitivnih sprememb. V Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike je stvar 43 popolnoma drugačna. Tako je tam veliko podjetij, ki sredstva pri e-goldu preračunavajo v gotovino in nasprotno (Deutsch, 2007, str. 283–286). E-gold ima tako tudi nekaj ključnih prednosti poslovanja, in sicer (Shulz, 2000, str. 29): - račun lahko odpremo ter vodimo popolnoma anonimno in tako pri denarnih poslih ostanemo popolnoma v ozadju, - po vsem svetu lahko prenašamo poljubne vsote, - provizije za nakazila so minimalne, saj znašajo največ 0,50 $ na transakcijo, kar plača prejemnik, - neovirano lahko špekuliramo s plemenitimi kovinami, - ne obstaja minimalni polog. Preko e-golda lahko špekuliramo tudi z denarjem, in sicer kupujemo poceni in prodamo drago, ali pa želimo le vložiti gotovino v obliki zlata kot zavarovanje. Če se bo evro zaradi političnega mehčanja, izjemne izgube stabilnosti in splošnega zmanjševanja zaupanja nekoč zlomil, nam bo zlato zaščitilo vrednost premoženja. Slabost e-golda je ta, da zlata ne posedujemo fizično. Tako bi teoretično, če pride do svetovne katastrofe ob zlomu vseh elektronskih sistemov, ostali brez svojih naložb pri e-goldu, vendar je ta nevarnost dokaj neznatna, saj sta otoka z le nekaj tisoč prebivalci, kjer se nahaja e-gold, v primerjavi z drugimi davčnimi oazami popolnoma varna, verjetnost revolucije pa je zelo majhna (Deutsch, 2007, str. 283–286). 6.2 E-dinar E-dinar je bil na začetku najprej nekakšna podružnica e –golda za islamski trg, pozneje pa ga je v Postdamu ustanovil Švicar. Podobno kot ameriška tako tudi islamska ustava kot denar predpisujejo samo zlato in srebro. Sedaj posledično tudi islamska kovnica znova kuje zlate dinarje in srebrne dirhame ter jih daje v obtok, tako je bila logična poteza, da se tudi v islamskih državah znova uvede preizkušen sistem za zlato in srebro. Pri tem so dobili podporo celo od najvišjih državnih krogov. Danes je e- dinar popolnoma ločen od E-golda, vendar deluje po enakih načelih (DGC, 2011, str. 9). 44 6.3 GoldMoney Podjetje, imenovano GoldMoney, je v Londonu leta 2000 ustanovil mogotec James Turk. GoldMoney je imel na začetku leta 2006 okoli 16.000 uporabnikov in štiri tone zlata, skladiščene v Londonu. Majhno število računov v primerjavi z e-goldom je posledica vplačila, ki ga je bilo potrebno vplačati in je znašalo minimalno 5.000 €. Danes najnižje plačilo ne obstaja več, možno pa je kupovati tudi srebro, kar pred tem ni bilo mogoče. Velik preskok podjetja GoldMoney se je naredil ob nakupu 14-odstotnega deleža podjetja, katerega je kupil afriški rudnik zlata, imenovan Durban Deep (Deutsch, 2007, str. 287). Proces delovanja GoldMoneyja je naslednji (GoldMoney – A, 2012): - švicarsko podjetje upravlja trezor, v katerem skladiščijo zlato, - družba za fiduciarne posle upravlja posamezne operacije in podatke strank, - upravljanje baze podatkov o zlatih zalogah strank s strani podjetja Oxlea Consulting, - varovanje zlatih zalog, - preverba s strani revizorjev, ali količina zlata v trezorju ustreza količini zlata na računih strank, - upravljanje strežnika, - zlato se hrani v Londonu, Hongkongu in Zürichu. Tako je proces razdeljen med različna priznana podjetja, tako da nihče, niti GoldMoney, nima neposrednega dostopa do zlata strank in tako ne more ustvariti več gramov zlata, kot jih je v trezorju. Prikaz digitalnega nakupa: (GoldMoney – A, 2012) Odločil sem se, da za potrebe diplomskega dela izvedem nakup unče srebra, kar trenutno znaša 27 ameriških dolarjev. Sistem deluje samo na podlagi elektronskega poslovanja, saj delamo s pomočjo računalniških aplikacij in računalniških omrežij. Pred kakršnim koli poslovanjem med stranko in GoldMoneyjem je potrebna predhodna registracija, ki je sestavljena iz: - OSNOVNIH PODATKOV: vnos podatkov uporabnika, vnos varnostne verifikacije, potrditev; 45 - VARNOSTNIH PODATKOV: vnos gesla, vnos varnostnih vprašanj, potrditev gesla in varnostnih vprašanj; - IZBIRE RAČUNA, ki se deli na: osnovni račun, ki zajema prodajo in nakup plemenitih kovin, menjavo kovin za kovino, je brez minimalnega pologa (lahko tudi 1 $), maksimalni polog je 150.000 $, naložitev sredstev na GoldMoney račun, ni plačila davka na dodano vrednost, razen ob zahtevi po dostavi plemenite kovine, ki je obračunan po davčni stopnji države, v kateri se nahaja kupec; napredni račun, ki zajema poleg osnovnega še dodatno več povezanih bančnih računov, neomejen maksimalni polog, možno fizično dostavo kjer koli, ni dodatne potrebne papirne verifikacije državljanov Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Kanade za naložitev sredstev na GoldMoney račun. Glede na opisano je na sliki 6.1 prikazan tudi razširjeni diagram poteka obstoječega postopka. Iz slednje lahko izhajamo, da za registracijo računa potrebujemo le 8 minut našega časa (Avg Work 4,06 minut + Avg Wait 4,06 minut), kar nam prikaže skupek omenjenih vrednosti. Stroškov z registracijo nimamo, saj je le-ta brezplačna. Izbira lastnosti osnovnega in naprednega računa ni prikazana v omenjenem diagramu, saj so privzete sleherni izbiri in ne vplivajo na omenjeni čas, ki ga potrebujemo za registracijo. 46 Slika 6.1: Razširjeni diagram poteka registracije računa OSNOVNI PODATKI Registracija računa 1.igx Vnos podatkov uporabnika START Potrditev Vnos varnos tne verifikacije Yes No izhod iz sitema KONEC IZBIRA RAČUNA IN ZAKLJUČEK REG. VARNOSTNI PODATKI Nadaljevanje registracije Vnos varnostnih vprašanj Vnos gesla vnos varnostnih odgovorov No Nadaljevanje registracije Yes Potrditev izhod iz sitema No Izbira osnovnega No Yes Napredni Potrditev zaključek reg. rač una? Yes No Osnovni Yes Potrditev zaključek reg. KONEC Vir: Lastni prikaz (2012) Po opravljeni registraciji se lahko nakup začne. Na izbiro so dnevni tečaji, po katerih se kupujejo plemenite kovine. V primeru nakupa se sredstva, naložena na GoldMoney računu, 47 spremenijo v bodisi zlato, srebro ali katero koli drugo plemenito kovino, medtem ko je ob prodaji plemenitih kovin denar nakazan direktno na bančni račun v treh delovnih dneh. Kupuje in prodaja se lahko 24 ur dnevno, tako da si lahko vsak zagotovi najboljšo ceno. Vse poteka po strogih »https (Hyper Text Transfer Protocol with Secure Sockets Layer)« protokolih, ki se uporabljajo za pošiljanje kodiranih podatkov po spletu, saj so pri slednjem v uporabi plačilni moduli, katerih podatki, kot je na primer številka kreditne kartice, so strogo zaupne narave. 6.4 Liberty Dollar Liberty (svobodni) Dollar je denarni eksperiment, s poudarkom na srebru, ki je bila ustanovljen leta 1998. Je zasebna organizacija, katera je začela izdajati valuto, imenovano »liberty dollars«, ki je bila podprta z zlatom in srebrom in bila izdana v obliki kovancev, zlatih in srebrnih certifikatov ter elektronskega denarja. Srebrni certifikati so predstavljali zgolj polovico dejanske vrednosti srebra v trezorju – razlika je šla k organizaciji za pokritje stroškov in za njeno kampanjo (Wikipedia, 2012). Kovance in bankovce tržijo v nekakšnih menjalnicah, pri katerih je mogoče zamenjati za državni papirnati denar, liberty (svobodni) dolar kovance in bankovce ter nasprotno. V Ameriki obstaja že približno tisoč takšnih menjalnic. Bankovci so bili tako dobro zasnovani, da jih je bilo težko ponarejati. Poleg kovancev in bankovcev obstaja tudi žiro promet, podobno kot pri e-goldu in GoldMoneyju. Posebnost tega sistema je prenašanje srebra preko elektronske pošte. Prav tako je kovino možno naložiti na posebno kartico, s katero lahko plačujete po vsem svetu. Določena omejitev je, da podjetje Liberty Dollar na kovance kuje nominalno vrednost. Če cena srebra naraste oziroma pade, je potrebno kovance pretopiti in ponovno skovati (Deutsch, 2007, str. 288). Tako je bilo do leta 2006 v obtoku 20 milijonov liberty (svobodnih) dolarjev, ki so tako postali druga največja valuta v ZDA. Tega leta je uradna kovnica Združenih držav Amerike razglasila, da so le-ti nelegalni, ker se jih lahko zmotno zamenja za uradno valuto (Wikipedia, 2012). 48 7 ZAKLJUČEK V diplomskem delu smo prikazali smiselnost investiranja v fizične plemenite kovine, zlato in srebro. Slednja sta že zelo zgodaj prevzela vlogo denarja, saj je bilo trgovanje z njima zelo preprost, ker sta bila obstojna, redka, sprejeta zunaj lokalne skupnosti in podprta s strani vladarja ali države. Primarni delež ponudbe zlata in srebra danes predstavljajo rudniki. Čeprav proizvodnja poteka skoraj na vseh celinah, večina zlate rude prihaja iz Združenih držav Amerike, Južne Afrike in Avstralije, medtem ko srebro kot stranski proizvod prihaja največ iz držav, kot sta Mehika in Avstralija. Obe plemeniti kovini sta zelo iskani v industriji, predvsem srebro, saj imata enkratne lastnosti, ki so nenadomestljive, saj sta odlična električna in toplotna prevodnika, ter se uporabljata tako na področju razvoja novih kot tudi obstoječih tehnologij. Centralne banke v svojih trezorjih praktično nimajo srebra, saj je, kot omenjeno, to nenadomestljivo v industriji, poleg tega pa predstavlja velike logistične težave glede shranjevanja, medtem ko centralne banke Združenih držav Amerike, Nemčije in Mednarodni finančni sklad obvladujejo kar približno dve tretjini svetovnih zalog zlata. Kljub temu, da banke uravnavajo količino denarja, ki je v obtoku s ponudbo (večanje količine denarja) ali prodajo (zmanjševanje količine denarja) zlata, pa bo slednje zagotovo tudi v prihodnosti ostalo del bančnih rezerv. Cena plemenitih kovin niha, kar je posledica špekulacij centralnih bank in borz surovin, ki na podlagi terminskih pogodb trgujejo z zlatom in srebrom, čeprav nimajo pokritja s fizičnim zlatom in srebrom. Špekulirajo in manipulirajo s ceno in drugimi pogoji. Kljub temu povpraševanje po omenjenih plemenitih kovinah pri malih in velikih vlagateljih narašča, predvsem zaradi strahu pred inflacijo, propada papirnatega denarja in ohranitve kupne moči. Tako je tudi v prihodnosti, kljub negotovostim na evropskih in svetovnih trgih, pričakovati rast cen zlata in srebra. Pri fizičnem nakupu zlata in srebra lahko izbiramo med širokim izborom naložbenih kovancev ter palic, razlikovanih po teži in čistosti, ki predstavljajo privlačen, preprost in 49 varen način naložbe. Vsi ti izdelki morajo imeti zagotovljen standard dobre dobave in se dobijo v različnih velikostih. Ker živimo v informacijski družbi, obstaja tudi posledično možnost nakupa digitalnih plemenitih kovin. Težko je oceniti, kateri model trgovanja je trenutno v ospredju, saj je v igri veliko ponudnikov tovrstnih storitev. V diplomskem delu se najbolj nagibam k uporabi modela GoldMoney, saj omogoča transparentno in anonimno poslovanje za stranke na vseh celinah sveta, kot tudi ukinitev minimalnega pologa za nakup plemenitih kovin. 50 8 LITERATURA 1. Angerer Gerhard, Erdmann Lorenz, Marscheider-Weidemann Frank, Scharp Michael, (2009), KFISI – Karlsrgue Fraunhofer Institut fur System und Innovationsforschung: Rohstoffe für Zukunftstechnologien, Deutschland. 2. Deutsch, R., (2007), Zarota srebra. Tržič: Učila International. 3. DGC – Digital Gold Courency Magazine (June, 2011), Issue 37. 4. GFMS – Gold fields mineral service Limited and The Silver Institute (2009) World silver survey. 5. GFMS – Gold fields mineral service Limited and The Silver Institute (2010a), World silver survey. 6. GFMS – Gold fields mineral service Limited and The Silver Institute (2010b), World Silver Survey, A summary. 7. GFMS – Gold fields mineral service Limited and The Silver Institute, (2011a), World Silver Survey. 8. GFMS – Gold fields mineral service Limited and The Silver Institute, (2011b), World Silver Survey, A summary. 9. Jesenek Mateja, (2003), Vodnik za preračunljivo investiranje (vse o investiranju v vrednostne papirje). Velenje: Pozoj. 10. Kandus Bogdan; Moro Irena, (2010), Zlato naložba življenja. Ljubljana. 11. Kandus Bogdan; Moro Irena, (2011), Srebro, platina, paladij, naložba prihodnosti. Ljubljana. 51 12. Muller, J. (2005). Generacija zlato. Tržič: Učila International. 13. Savin Davor, (2006), Cena zlata – kako visoko. Davčno-finančna praksa. 14. Schulte Thorsten, (2010), Silber – das bessere Gold, Rottenburg. 15. Scotia Mocatta, (2012) Precious Metals 2012 Forecast. 16. Shulte Thorsten, (2012), Rešite svoje premoženje, kupite srebro, Tržič: Učila International. 17. Shulz Karsten, (2000), Digitales Geld – Die Auswirkungen von Technologie und Regulierung auf die Evolution des Geldes. 18. Sölner Fritz; (1996), Vilfert Arno: Elektronisches Geld und Geld politik. 19. The London Bullion Market Association – LBMA (October 2011), New Good Delivery Requirements for Gold Refiners – LBMA Responsible Gold Guidance, London. 20. The London Bullion Market Association – LBMA (May 2012a), The Good Delivery Rules for Gold and Silver Bars, London. 21. The London Bullion Market Association – LBMA, (June 2012b), The Good Delivery Rules for Gold and Silver Bars Specifications for Good Delivery Bars and Application Procedures for Listing, London. 22. WGC, (2007a), Gold Demand Trends: Full year and fourth quarter, London: World Gold Council. 23. WGC, (2007b), Gold market knowlegement, London: World Gold Council. 24. WGC, (2009), Gold Demand Trends, London: World Gold Council. 25. WGC, (2010a), Central bank agreement on gold, London: World Gold Council. 52 26. WGC, (2010b), Gold Demand Trends – Ful year, London: World Gold Council. 27. WGC, (2011), Gold Demand Trends – Full year, London: World Gold Council. 28. WGC, (2012), World offical gold holdings, International Financial Statistic London: World Gold Council. 9 VIRI 1. ABC Investiranja v fizično zlato in srebro 2010; (2010) Datum dostopa: [15. 3. 2012] http://www.stalnanalozba.si/files/5913/2457/5957/ABCinvestiranjavfizinozlatoinsrebro-v1.1nalozba.pdf. 2. Alea portal (2002 – 2012); Datum dostopa: [4. 7. 2012] http://alea.dzs.si/pod/CENE_GORIVA.ASP?tip_goriva=2&podrobno=da. 3. Bharat Book Bureau (2012); Datum dostopa: [20. 3. 2012] http://www.bharatbook.com/market-research-reports/nanotechnology-market-researchreport/global-market-for-nano-silver.html. 4. Bullionvalt (2012); Datum dostopa: [21. 3. 2012] http://gold.bullionvault.com/How/GoldCertificate 5. Dnevnik.Si (9.8.2009); Datum dostopa: [15. 3. 2012] http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042289796. 6. Donos (28.6.2006); Datum dostopa: [1. 4. 2012] http://www.donos.net/client/index.php?table=articles&ID=458. 7. Elementum international, d. o. o. (2012); Datum dostopa: [2. 6. 2012] http://www.elementum-international.com. 53 8. EMANT (2012); Datum dostopa: [3. 5. 2012] http://www.zlato-srebro.eu/plemenite-kovine/zlato. 9. GoldInfo (2012); Datum dostopa: [1. 7. 2012] http://goldinfo.net/sliver600.html. 10. Gold Mining Inteligence and Technology – GMIT (2011); Datum dostopa: [15. 3. 2012] http://gold.infomine.com/countries. 11. GoldAvenue Gold Encyclopaedia – GAGE (2012); Datum dostopa: [24. 5. 2012] http://info.goldavenue.com/info_site/in_glos/in_glos_goldwarrants.html. 12. GoldCore (22.6.2012); Datum dostopa: [25. 6. 2012] http://www.goldcore.com/goldcore_blog/central-bank-gold-manipulation%E2%80%9Csteady-ever%E2%80%9D-avoid-%E2%80%9Cpaper-gold%E2%80%9D. 13. Gold-Eagle (11.2.2011) Datum dostopa: [28. 5. 2012] http://www.gold-eagle.com/editorials_08/nielson021411.html. 14. GoldMoney – A (2012); Datum dostopa: [10. 7. 2012] http://www.goldmoney.com. 15. GoldMoney – B (2012); Datum dostopa: [10. 7. 2012] http://www.goldmoney.com/gold-research/james-turk/chinese-gold-imports-will-keepincreasing.html. 16. GoldSeek (28.6.2011); Datum dostopa: [20. 6. 2012] http://news.goldseek.com/Dani/1309290922.php. 17. GOLDSHEET Mining Directory – World Gold Production – GMD (2011); Datum dostopa: [21. 6. 2012] http://www.goldsheetlinks.com/production.htm. 54 18. Kitco – A (2012); Datum dostopa: [12. 7. 2012] http://www.kitco.com/scripts/hist_charts/yearly_graphs.plx. 19. Kitco – B (2012); Datum dostopa: [12. 7. 2012] http://www.kitco.com/scripts/hist_charts/yearly_graphs.plx. 20. Kuret Boris, 2010: Zarota zlata; Datum dostopa: [15. 6. 2012] http://www.mlm21-investicije.com/?stran=novice&novica=30. 21. Moro, d. d. – A (2012); Datum dostopa: [12. 6. 2012] https://www.moro.si/nalozbe-v-zlato/nalozbeni-kovanci. 22. Moro, d. d. – B (19.3.2012); Datum dostopa: [12. 6. 2012] https://www.moro.si/povprasevanje-po-fizicnem-zlatu-narasca. 23. Nova Ljubljanska banka NLB (2002 – 2012); Datum dostopa: [4. 7. 2012] http://www.nlb.si/cgi-bin/nlbweb.exe. 24. Plemenite Kovine (2012); Datum dostopa: [29. 3. 2012] http://www.plemenitekovine.info/zlato/uporaba_zlata.html. 25. PROBLOG – ProBanka Upravljanje (22.3.2010) Datum dostopa: [30. 3. 2012] http://www.problog.si/Home/entryid/62/Katera-oblika-varcevanja-je-prava-zame-2del.aspx. 26. PUBLIC DATA Minimalna plača V RS (PD) (2002 – 2012c); Datum dostopa: [4. 7. 2012] http://www.google.si/publicdata/explore?ds=ml9s8a132hlg_&met_y=minimum_wage&idim= country:si&fdim_y=currency:eur&dl=sl&hl=sl&q=minimalna+pla%C4%8Da. 27. Rate of Gold (2012); Datum dostopa: [25. 4. 2012] http://rateofgold.net/investing-in-a-gold-accumulation-plan-gap. 28. Razgledi.net (30.3.2011); Datum dostopa: [15. 4. 2012] http://www.razgledi.net/2011/03/30/bo-zlato-ponovno-postalo-svetovna-rezervna-valuta. 55 29. ResearchInChina – RIC (2011); Datum dostopa: [10. 7. 2012] http://www.researchinchina.com/htmls/report/2011/6049.html. 30. Roeder Marlene (2011); Datum dostopa: [29. 5. 2012] http://www.zeit.de/2011/34/Silber-Spekulation. 31. Silver Institute – A (2012); Datum dostopa: [27. 3. 2012] http://www.silverinstitute.org/site/silver-essentials/silver-in-history. 32. Silver Institute – B (2012); Datum dostopa: [28. 4. 2012] http://www.silverinstitute.org/site/silver-in-technology/silver-in-green/solar-energy. 33. Silver Institute – C (2012); Datum dostopa: [12. 5. 2012] http://www.silverinstitute.org/site/silver-in-technology/silver-in-green/water-purification-antibacterial. 34. Silver Institute – D (2012); Datum dostopa: [20. 5. 2012] http://www.silverinstitute.org/site/silver-you-your-home-2/fine-photography. 35. Silver Institute – E (2012); Datum dostopa:[30. 5. 2012] http://www.silverinstitute.org/site/supply-demand. 36. Silver Institute – F (2012); Datum dostopa: [2. 6. 2012] http://www.silverinstitute.org/site/supply-demand/silver-demand. 37. Silver Institute – G (2012); Datum dostopa: [4. 7. 2012] http://www.silverinstitute.org/site/supply-demand/silver-production. 38. Silver investing News article by Michelle Smith (2011); Datum dostopa: [20. 5. 2012] http://silverinvestingnews.com/12112/silver-in-medicine-support-for-the-market.html. 39. Svetovanje za vas (10.2.2011); Datum dostopa: [18. 4. 2012] http://vassvetovalec.weebly.com/zanimivosti-arhiv.html. 56 40. The global information resource for Business and Travel – TGIRBD (2012); Datum dostopa: [16. 7. 2012] http://www.mbendi.com/indy/ming/silv/am/mx/p0005.htm. 41. The London Bullion Market Association – LBMA (2012); Datum dostopa: [18. 6. 2012] http://www.lbma.org.uk/pages/index.cfm?page_id=15&title=market_history. 42. Wiki Borza (2012); Datum dostopa: [11. 6. 2012] http://www.risk.si/wiki/index.php?title=Strukturirani_produkti_-_osnove. Vir 43. Wikipedia.org (2012); Datum dostopa: [28. 6. 2012] http://en.wikipedia.org/wiki/norfed. 44. World Gold Council – A (2012); Datum dostopa: [23. 5. 2012] http://www.gold.org/investment/why how and where/how to invest/exchange traded funds. 45. World Gold Council – B (2012); Datum dostopa: [22. 6. 2012] http://www.gold.org/investment/why_how_and_where/how_to_invest/ futures_and_options. 46. World Gold Council – C (2012); Datum dostopa: [3. 7. 2012] http://www.gold.org/investment/why_how_and_where/how_to_invest/gold_accounts. Vir 47. World Gold Council – D (2012); Datum dostopa: [7. 7. 2012] http://www.gold.org/investment/why_how_and_where/how_to_invest/gold_orientated_funds. 48. World Gold Council – E (2012); Datum dostopa: [10. 7. 2012] http://www.gold.org/investment/why_how_and_where/how_to_invest/mining_stocks. 49. World Gold Council – F (2012); Datum dostopa: [10. 7. 2012] http://www.gold.org/investment/why_how_and_where/why_invest/demand_and_supply. 50. World Gold Council – G (2012); Datum dostopa: [10. 7. 2012] http://www.gold.org/investment/why_how_and_where/why_invest/gold_and_inflation. 57 51. World Gold Council – H (2012); Datum dostopa: [18. 8. 2012] http://www.gold.org/government_affairs/reserve_asset_management/central_bank_gold_agre ements. 52. Zveza potrošnikov Slovenije (2012); Datum dostopa: [4. 7. 2012] http://www.zps.si/index.php?option=com_vzajemniskladi&view=kalkulator_inflacije&action =doCalculate&F1=311.00&F2=3.00&F3=9&F4=&F5=0.00&F6=3.00&F7=&F8=. 58 59
© Copyright 2024