KAKO NAPREJ LETO 2013 NORMIRANCI • • • • • EDINI POGOJ JE VIŠINA PRIHODKOV DO 50.000 EUR IZRAČUN AKONTACIJE davčna osnova = prihodki - odhodki = =prihodki - 70 % prihodkov Priglasitev do 2. aprila 2013 pri davčnem uradu. • • • • • • • • • Priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ob začetku opravljanja dejavnosti - obrazec 1 Tisti, ki že opravljajo dejavnost Priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za davčno leto 2013 obrazec 3. Zavezanci, ki so v letu 2012 ugotavljali davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov morajo do 2. aprila 2013 predložiti Izračun višine akontacije ter obrokov akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za davčno leto 2013. To storijo na obrazcu 4 - Izračun višine akontacije ter obrokov akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za davčno leto 2013 - obrazec 4 Za novo opravljanje dejavnosti zavezanca se ne bo štelo, če bo zavezanec v zadnjih 18. mesecih pred priglasitvijo: ponovno začel opravljati dejavnost, če je prenehal opravljati dejavnost v šestih mesecih pred ponovnim začetkom opravljanja dejavnosti; upoštevali se bodo prihodki, doseženi pred prenehanjem opravljanja dejavnosti, Novost bo tudi samodejno podaljšanje izbranega ugotavljanja davčne osnove. Priglasitve ne bo več potrebno predlagati vsako leto znova in velja dokler davčnega organa ne obvesti o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. www.durs.si NAČIN POSLOVANJA IN IZRAČUN AKONTACIJE DAVKA • Akontacijo dohodnine od dohodkov iz dejavnosti bodo skladno s 135.c členom Zdoh-2L normiranci plačevali podobno kot ostali podjetniki. Podlaga za izračun in plačilo akontacije bo zadnji davčni obračun davka iz dejavnosti. Glede na spremembe določb 305. člena ZDavP-2L bodo morali normiranci sami izračunavati dohodnino od dohodka iz dejavnosti in akontacijo dohodnine. • Obračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti, v katerem se bo davčna osnova ugotavljala z upoštevanjem normiranih odhodkov, bodo morali normiranci oddati enkrat letno, do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, tako kot določa sprememba 307. člena ZDavP-2F. • Normiranci bodo prvič oddali davčni obračun za davčno osnovo leta 2013, do 31. marca 2014. V davčni obračun bodo vključili vse prihodke, ki jih bodo obračunali v koledarskem letu, ne glede ali bodo plačani ali ne. https://www.racunovodja.com/izracuni/izr2013/Izracuni/Normiranci Skupaj dohodki + 40.000,00 EUR 30.000,00 EUR 20.000,00 EUR 10.000,00 EUR Skupaj priznani stroški (70 %) - 28.000,00 EUR 21.000,00 EUR 14.000,00 EUR 7.000,00 EUR Davčna osnova = 12.000,00 EUR 9.000,00 EUR 6.000,00 EUR 3.000,00 EUR Davek (20 %) = 2.400,00 EUR 1.800,00 EUR 1.200,00 EUR 600,00 EUR Vplačana akontacija = 2.400,00 EUR 1.800,00 EUR 1.200,00 EUR 600,00 EUR Akontacijo dohodnine bodo podjetniki nakazovali na podračun številka: SI56 01100 8881000030, referenca SI19 davčna številka-40002 Preplačila in vračila akontacije • Pri večini podjetnikov bo v praksi prihajalo do razlik med začasno akontacijo in akontacijo, ki jo bo podjetnik izračunal v obračunu davka. Gre za dve situaciji: • višina akontacije na podlagi novega davčnega obračuna bo višja - podjetnik bo moral razliko za že dospele obroke akontacije tekočega leta plačati pri prvem naslednjem obroku akontacije; • višina akontacije na podlagi novega davčnega obračuna bo nižja - davčni urad bo preplačila zapadlih in plačanih obrokov predhodne akontacije vrnil. IZRAČUN višine akontacije ter obrokov akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za davčno leto 2013 1. Prihodki v davčnem letu 2012 2. Normirani odhodki (Znesek se izračuna kot zmnožek zap. 1 krat 70%) 3. Davčna osnova (Znesek se izračuna kot razlika: zap.1 minus zap. 2) 4. Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti za davčno leto 2013 (Znesek se izračuna kot zmnožek zap. 3 krat 20%) 5. Obračunski mesečni obrok akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti v davčnem letu 2013 (Znesek se vpiše, če je zap. 4 večja od 400 € in se izračuna kot količnik: zap. 4 deljeno 12) 6. Obračunski trimesečni obrok akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti v davčnem letu 2013 (Znesek se vpiše, če je zap. 4 enaka ali manjša od 400 € in se izračuna kot količnik: zap. 4 deljeno 4) Vodenje poslovnih knjig • Davčna in računovodska pravila, veljajo tudi za ostale fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in ne le za samostojne podjetnike. Za njih se pri vodenju poslovnih knjig in evidenc, sestavljanju letnih poročil, knjigovodskih listinah, dostopnosti do poslovnih knjig in poročil uporabljajo Zakon o gospodarskih družbah v delu, ki se nanaša na samostojnega podjetnika posameznika, Slovenski računovodski standard 39, splošni slovenski računovodski standardi in Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za osebe, ki dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti (Uradni list RS, št. 138/06, 52/07) Vodenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva • Podjetniki lahko vodijo poslovne knjige po načelih enostavnega knjigovodstva v skladu s SRS 39, če ne presegajo dveh od naštetih meril (73. člen ZGD-1): • - da povprečno število zaposlenih ne presega 3, • - da so letni prihodki manjši od 42.000 evrov in • - da povprečna vrednost aktive v obračunskem obdobju ne presega 25.000 evrov. Evidenca knjigovodskih listin pretokov med podjetjem in gospodinjstvom lastnika • Podjetniki so dolžni voditi tudi evidenco pretokov med gospodinjstvom in podjetjem lastnika, ki izkazuje denarne in nedenarne transakcije med njima. Evidenca mora vsebovati zaporedno številko knjigovodske listine, številko knjigovodske listine, datum in vrednost transakcije med podjetjem in gospodinjstvom lastnika podjetja. Vodi se po časovnem zaporedju. Omenjena evidenca knjigovodskih transakcij se zaključuje s stanjem na dan 31. december, v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti oziroma statusne spremembe pa z dnem takšne spremembe. Evidence za namene DDV • Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost so dolžne voditi tudi evidence za namene DDV, če so identificirane za namene DDV. • Vsak davčni zavezanec za namene DDV mora v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, ki omogočijo pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV. • Nov prag vključitve v sistem DDV – 50.000 eur • Zavezanci, ki opravljajo dejavnost, ki ima velike vhodne stroške (material, blago, osnovna sredstva) Sistem obdavčitve dohodkov iz dejavnosti pri podjetnikih, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih odhodkov • • • • • • • • Davčna osnova se ugotovi na sledeč način: Prihodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih Odhodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih RAZLIKA MED DAVČNO PRIZNANIMI PRIHODKI IN ODHODKI + Povečanja davčne osnove = DAVČNA OSNOVA ali DAVČNA IZGUBA = OSNOVA ZA AKONTACIJO DOHODNINE in IZRAČUN AKONTACIJE = DAVČNA OBVEZNOST Davčno priznani odhodki • Odhodki, ki so potrebni za pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da: • 1. so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in so posledica opravljanja dejavnosti; • 2. nimajo značaja privatnosti; • 3. so skladni z običajno poslovno prakso. • Primer: pisarniški material, drug material, drobni inventar • Storitve, telefon, internet, vzdrževanje računalnikov, svetovalne, odvetniške storitve, računovodske storitve, bančne provizije, takse, • Osnovna sredstva – strošek amortizacija Delno priznani odhodki po 57. členu ZDoh-2 • Stroški, ki se nanašajo izključno na zavezanca se priznajo pod pogoji in do višin, ki so za delojemalce določeni v Uredbi o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, in sicer: • 1. stroški v zvezi s službenimi potovanji, • 2. stroški prehrane med delom, • 3. stroški prevoza na delo in z dela, • 4. stroški dela na terenu. Delno priznani odhodki po ZDDPO-2 (31. člen ZDDPO-2) • Stroški reprezentance so davčno priznani le delno. Ti stroški, ki vključujejo stroške za pogostitev, zabavo ter darila (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji so davčno priznani le v višini 50 % nastalih stroškov. Pojasnilo DURS št. 4212-4452/2011, 12. 1. 2012 • »…Davčna obravnava stroškov v zvezi s sredstvi, ki se uporabljajo za privatne namene, je drugačna od obravnave stroškov v zvezi s sredstvi, ki se uporabljajo za poslovne namene. V skladu z veljavno davčno ureditvijo se dohodki, ki jih dosega fizična oseba v okviru opravljanja dejavnosti v svojem organiziranem podjetju, razlikujejo od ostalih dohodkov fizične osebe, ki so po ZDoh-2 drugače obravnavani. Navedeno se po določbah 50. člena ZDoh-2 vzpostavlja tudi preko ločevanja med poslovno in privatno sfero fizične osebe, ki opravlja dejavnost, kar zahteva striktno ločevanje uporabe sredstev (kapitala) v poslovne namene od uporabe sredstev (kapitala) za privatne namene. Če samostojni podjetnik poslovnega prostora, ki ga ima v lasti in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, ne prenese iz svojega gospodinjstva (tj. iz privatne sfere) v podjetje (tj. v poslovno sfero), stroški vlaganj v poslovni prostor ne predstavljajo vlaganj v podjetje podjetnika, temveč predstavljajo financiranje njegovega gospodinjstva. Stroški, ki se nanašajo na financiranje podjetnikovega gospodinjstva pa so stroški, ki imajo značaj privatnosti (zasebnosti), zato se davčno ne priznajo kot odhodki. Za davčno nepriznane odhodke štejejo tudi vsi ostali stroški, ki se nanašajo na poslovni prostor (tj. stroški električne energije, ogrevanja, telefona, beljenja), saj gre za stroške, ki nastajajo pri uporabi sredstva, ki je v privatni (zasebni) sferi podjetnika. Veljavna davčna ureditev torej razlikuje dohodke, ki jih dosega fizična oseba v okviru opravljanja dejavnosti v svojem organiziranem podjetju, od ostalih dohodkov fizične osebe, ki jih ta dosega v okviru svojega gospodinjstva. Tako se z vidika davčnega priznavanja odhodkov stroški vlaganj v sredstva, ki so v privatni sferi, ne morejo obravnavati kot da gre za stroške vlaganj v sredstva, ki so v poslovni sferi.« Glede tega mnenja naj komentiramo, da se je v celoti z njim težko strinjati • • • • • • • • • V računovodskem standardu 39.22 je namreč zapisano, da knjigovodsko listino za knjiženje stroškov lahko sestavi podjetnik ali kdo drug. Vsebovati pa mora podatke, ki vsebujejo najmanj podatke iz SRS 39.21.: zaporedno številko, podatke o izdajatelju (iz ustreznega registra), kraj in datum izdaje, podatke o prejemniku (iz ustreznega registra), podatke o poslovnem dogodku, v denarju izražen obseg sprememb poslovnega dogodka. Knjigovodske listine se sestavljajo tudi za knjiženje stroškov posebej za podjetje in posebej za gospodinjstvo (stroškov kurjave, elektrike, vode, telefona, sprotnega in investicijskega vzdrževanja ter podobnih), Omejena povračila stroškov zavezancu Vrsta povračila stroška Davno priznan odhodek Pogoji Prevoz na delo in iz njega Do višine stroškov javnega prevoza Mesto opravljanja dela je mesto, kjer se delo opravlja oziroma se začne opravljati; Stroški prehrane 6,12 eur/dan za vsak dan, ko je na delu prisoten štiri ure ali več Stroški v zvezi s potovanji Dnevnice, nočnine Povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju se ne všteva v davčno osnovo, če je dokumentirano s potnim nalogom in z računi. Terenski dodatek 3,13 eur/dan Če je zagotovljena prehrana in prenočišče Računovodenje in cena • Računovodska tarifa pri Združenju računovodskih servisov pri GZS (teorija) • Praksa – različne cene od urne postavke do pavšalnih zneskov do številčenja dogodkov • • HOBOFIN d.o.o. – 01-5193713 [email protected] MINIMALNA PLAČA, MINIMALNA POKOJNINSKA OSNOVA, NORMIRANEC, S.P. – PRIMERJAVA MINIMALNA PLAČA bruto plača prispevki iz dohodnina neto prispevki na skupen strošek delodajalca mesec leto 783,66 9.403,92 173,18 2.078,16 53,63 643,56 556,81 6.681,72 126,16 1.513,92 909,79 10.917,48 MINIMALNA POKOJ. Normiranec S.P. OSNOVA MESEC LETO 851,07 10.212,84 188,09 2.257,08 62,04 744,48 711,42 302,68 600,94 7.211,28 8.265,00 137,02 1.644,24 8.299,96 3.592,08 988,09 11.857,08 11.857,08 11.857,08 Razvrščanje v zavarovalne osnove po ZPIZ-2 • • • • • • • 145. člen ZPIZ-2 predvideva za ugotovitev zavarovalne osnove dodatno znižanje ugotovljenega dobička (prihodki-normirani odhodki). Dobiček za določitev zavarovalne osnove se bo znižal za: 30 % v letu 2014 28 % v letu 2015 25 % v letu 2016 in kasneje. Zavarovalna osnova se bo uporabljala do določitve dobička za naslednje obdobje. Od leta 2015 dalje najnižja zavarovalna osnova za samozaposlene ne bo več minimalna plača, ampak bo določena v % od povprečne letne plače v RS, preračunane na mesec. Najvišja zavarovalna osnova bo 3,5-kratnik povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec. Uvrstitev v zavarovalno osnovo normiranca v letu 2014 Podjetnik bo 20. 3. 2014 oddal obračun davka iz dejavnosti. Njegov dobiček po obračunu bo znašal 15.000,00 EUR. Podjetnik bo za ugotovitev zavarovalne osnove ta dobiček znižal za 30 %. Dobiček za določitev zavarovalne osnove bo tako znašal 10.500,00 EUR. ZAVAROVALNE OSNOVE V LETU 2014 Najnižja osnova za plačilo prispevkov v % od zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec Leto 2013 Leto 2014 Leto 2015 Leto 2016 Leto 2017 Minimalna plača Minimalna plača 54 % 56 % 58 % 763,06 763,06 823,31 853,80 884,30 Leto 2018 60 % 914,79