1. No category

Elaborat za pripravo Lokalnega programa
kulture v Mestni občini Maribor
2012 -2017
na področju nevladnih organizacij
Zavod PIP, Maribor
December 2012
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
Kazalo vsebine
1.
Uvod ....................................................................................................................................................... 5
2.
Opredelitev NVO s poudarkom na izvajalcih kulturne dejavnosti .......................................................... 7
2.1.
Opredelitev nevladnih organizacij .......................................................................................................... 7
2.2.
NVO na področju kulture v Mestni občini Maribor ................................................................................ 8
2.3.
Druge kulturne ustanove v Mariboru (Javni zavodi ustanovljeni s strani države oz. Mestne občine
Maribor) ............................................................................................................................................................ 14
3.
Analiza financiranja nevladnih organizacij v obdobju lokalnega programa kulture 2007 – 2011 ........ 16
3.1.
Namen analize ...................................................................................................................................... 16
3.2. Primerjava financiranja umetniških programov ........................................................................................ 16
3.3. Pregled razpisov za sofinanciranje akcij in projektov na področju kulture ................................................ 17
3.4. Pregled javnih razpisov za kulturne programe .......................................................................................... 21
3.5. Pregled pozivov za mednarodne projekte ................................................................................................. 24
3.5. Financiranje »ljubiteljske kulture« ............................................................................................................. 25
53.320,70 .......................................................................................................................................................... 29
50.144,00 .......................................................................................................................................................... 30
4.
Analiza stanja mariborskih NVO s področja kulture s SWOT analizo ................................................... 35
4.1.
4.2.
4.3.
4.4.
5.
Vizija, cilji in razvojne prioritete NVO s področja kulturnih dejavnosti ................................................ 41
5.1.
5.2.
6.
Namen in cilji ........................................................................................................................................ 35
Vzorec in opredelitev sestave vprašalnika ........................................................................................... 35
Rezultati in povzetki ............................................................................................................................. 36
SWOT ANALIZA ..................................................................................................................................... 39
Vizija NVO s področja kulturnih dejavnosti .......................................................................................... 41
Prioritete in cilji .................................................................................................................................... 41
Predlogi ukrepov za razvoj NVO s področja kulturnih dejavnosti ........................................................ 42
6.1.
Izvedba posvetov z NVO ....................................................................................................................... 42
6.2.
Predlogi ukrepov .................................................................................................................................. 42
6.2.1 Definicija NVO in delitev na ljubiteljske in profesionalne organizacije .......................................... 42
6.2.2 Zagotavljanje financiranja infrastrukturnih potreb NVO, ki so imetniki oz. upravljalci prostorov za
izvajanje dejavnosti na področju kulture ..................................................................................................... 44
6.2.3 Vzpostavitev NVO prizorišč ............................................................................................................. 44
6.2.4 Razvoj strategije razvoja kulture in NVO ........................................................................................ 44
6.2.5 Izločitev javnih zavodov kot upravičencev za prijavno na projektne razpise ................................. 45
6.2.6 Provišanje proračunskih sredstev namenjenih delovanju NVO...................................................... 45
6.2.7 Razvoj podpornega okolja za delovanje NVO – projektna pisarna ................................................. 45
6.2.8 NVO omogočiti brezplačne najeme prostorov, ki so v lasti MOM (predvsem v centru mesta) ..... 45
6.2.9 Poravnane pogodbene obveznosti s strani MOM .......................................................................... 46
6.2.10
Objava razpisov pred pričetkom leta ........................................................................................ 46
6.2.11
Uvedba letnih predrazpisnih konferenc in posvetov, s sodelovanjem Komisije za razvoj NVO v
MOM
46
6.2.12
Uvedba novih programskih področij ......................................................................................... 46
6.2.13
Strokovne komisije na področju kulture ................................................................................... 47
6.2.14
Uvedba večletnih programskih razpisov in elektronskega oddajanja razpisne dokumentacije 47
6.2.15
Uvedba večletnega projektnega razpisa ................................................................................... 47
6.2.16
Uskladitev razpisnih obrazcev MOM in MIZKŠ.......................................................................... 47
6.2.17
Uvedba sofinanciranja projektov in programov, ki so že sofinancirani iz drugih virov ............. 48
6.2.18
Prenos neuspešnih vlog iz programskega na projektni razpis .................................................. 48
2
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
6.2.19
6.2.20
6.2.21
Kandidiranje na projektnem razpisu na nematičnem področju ................................................ 48
Posebni pogoji za sofinanciranje novo ustanovljenih NVO ....................................................... 48
Vzpostavitev mariborske kulturne zbornice ............................................................................. 48
7.
Povzetek ............................................................................................................................................... 51
8.
Viri ........................................................................................................................................................ 54
Kazalo tabel
Tabela 1: Primerjava razvitosti nevladnega sektorja v Sloveniji z povprečjem 32 držav po svetu .......................... 7
Tabela 2: Znesek financiranja umetniških programov (EUR) ................................................................................ 16
Tabela 3: Odstotek financiranja umetniških programov (%)................................................................................. 17
Tabela 4: skupni znesek financiranja (realizacija, EUR) ......................................................................................... 17
Tabela 5: Odstotek financiranja (%) ...................................................................................................................... 17
Tabela 6: Povprečen znesek financiranja na vlogo (realizacija, EUR) .................................................................... 18
Tabela 7: Najvišji in najnižji znesek financiranja (realizacija, EUR) ........................................................................ 18
Tabela 8: Datumi razpisov ..................................................................................................................................... 18
Tabela 9: Formalno popolne vloge (vsa področja, realizacija) .............................................................................. 19
Tabela 10: Financiranje po področjih ustvarjanja (EUR) ....................................................................................... 19
Tabela 11: Delež sofinanciranja vlog glede na popolne vloge (2010) ................................................................... 20
Tabela 12: Odstotek realiziranega financiranja glede na prijavljene vrednosti projektov (2010) ........................ 20
Tabela 13: Vrednost doseženih točk sofinanciranih projektov (%) (2010) ........................................................... 20
Tabela 14: Delež sofinanciranja glede na popolne vloge (2011) ........................................................................... 21
Tabela 15: Odstotek financiranja glede na prijavljeno vrednost projektov (2011) ............................................... 21
Tabela 16: Odstotek financiranja glede na pričakovana sredstva MOM (2011) ................................................... 21
Tabela 17: Skupni znesek financiranja (realizacija) (EUR) ..................................................................................... 21
Tabela 18: Povprečen znesek financiranja (realizacija) (EUR) ............................................................................... 21
Tabela 19: Odstotek financiranja glede na tip organizacije (realizacija, %) .......................................................... 22
Tabela 20: Datumi razpisov ................................................................................................................................... 22
Tabela 21: Formalno popolne vloge ...................................................................................................................... 22
Tabela 22: Število prijaviteljev po področjih ustvarjanja: ..................................................................................... 23
Tabela 23: Financiranje po dejavnostih (EUR) ...................................................................................................... 23
Tabela 24: Financiranje po področjih (vsi prijavljeni programi) v letu 2011 (EUR) ............................................... 24
Tabela 25: Odstotek financiranja glede na pričakovana sredstva MOM (EUR) .................................................... 24
Tabela 26: Odstotek financiranja glede na prijavljeno vrednost programov (EUR) .............................................. 24
Tabela 27: Število financiranih vlog ...................................................................................................................... 25
Tabela 28: Skupni znesek financiranja (EUR) ........................................................................................................ 25
Tabela 29: Povprečni znesek financiranja glede na število vlog (v EUR) ............................................................... 25
Tabela 30: razpisi za ljubiteljsko kulturno dejavnost (EUR) .................................................................................. 25
Tabela 31: Skupni program (EUR) ......................................................................................................................... 26
Tabela 32: Zborovsko tekmovanje Naša pesem (nefinančni vložek) (EUR) .......................................................... 26
Tabela 33: skupaj tabele 30 – 32 (EUR) ................................................................................................................. 26
Tabela 34: višina sofinanciranja javnih del (EUR) .................................................................................................. 27
3
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
Tabela 35: delež sofinanciranja javnih del (%) ...................................................................................................... 27
Tabela 36: število organizacij prejemnic sofinanciranja javnih del ....................................................................... 27
Tabela 37: število delavcev (javna dela) sofinanciranih v organizacijah ............................................................... 27
Tabela 38: indeks realizacije odobrenega fizičnega obsega programov janvih del .............................................. 28
Tabela 39: sofinanciranje povečanja zaposljivosti (EUR) ...................................................................................... 28
Tabela 40: sofinanciranje povečanja zaposljivosti (%) .......................................................................................... 28
Tabela 41: indeks realizacije odobrenega fizičnega obsega programov (%) ......................................................... 28
Tabela 42: financiranje Evropske prestolnice kulture s strani MOM (EUR) .......................................................... 29
Tabela 43: Sofinanciranje NVO in samozaposlenih na področju kulture v okviru Evropske prestolnice kulture v
letih 2010 - 2012 (v EUR) ...................................................................................................................................... 29
Tabela 44: pregled sredstev prejemnikov (NVO in samozaposlenih v kulturi) glede na kraj registracije NVO (EUR)
.............................................................................................................................................................................. 33
Tabela 45: vložki v premoženje za pridobivanje/ohranjanje kulturne infrastrukture (EUR) ................................. 33
Tabela 46: kulturna infrastruktura - investicijsko, tekoče vzdrževanje (EUR) ....................................................... 33
Tabela 47: obratovalni stroški upravljanja kulturne infrastrukture (UKI) v korist NVO na področju kulture........ 34
Seznam kratic:
NVO – Nevladna organizacija
AJPES – Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve
MOM – Mestna občina Maribor
LPK – Lokalni program kulture
JZ – javni zavod
S – samostojni ustvarjalci
GS – gospodarski subjekt
MIZKŠ – Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport
4
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
1. Uvod
Če je kulturna in umetniška ustvarjalnost tista, ki odraža in ustvarja stanje duha realnega časa in prostora,
potem je kulturna politika tega istega realnega časa in prostora pokazatelj razumevanja ali ignoriranja znamenj
časa. Ustvarjalnost veje kjer hoče, kulturne politike pa stojijo inu obstojijo ali padejo na razumevanju znamenj
časa. Umetniška ustvarjalnost je avantgardna, igriva in vizionarska, politike pa morajo biti premišljene in
strateške. Ustvarjalnost in politike morajo biti v razmerju, med njimi mora teči nenehen in enakopraven dialog.
Ustvarjalci kulture in ustvarjalci politik ustvarjajo v javno dobro in (v našem primeru) z denarjem
davkoplačevalcev. Odgovornost obojih torej ni samo v uspešnem medsebojnem razmerju, temveč končno v
razmerju obojih do javnega dobrega, družbe in ljudi.
Mariborska nevladniška kulturna ustvarjalnost je v fizičnem in vsebinskem smislu družbeno-kulturni prostor, ki
ga ne zasedajo le kulturne ampak tudi politične, socialne in umetniške pobude. Polje ustvarjanja mariborskih
kulturniških nevladnih organizacij (v nadaljevanju NVO) je zagotovo prostor transpodročnosti, ki predvsem
kvalitativno raznoliko dopolnjuje in soustvarja mariborsko kulturniško produkcijo. Vendar si ne gre zatiskati oči
ob dejstvu, da so razmere s katerimi se pri svojem delu soočajo kulturni in umetniški ustvarjalci v nevladnem
sektorju slabe, kar kliče h korekciji in regulaciji položaja in delovanja nevladnih organizacij, dejavnih na tem
področju. Ob ustvarjanju vzpodbudnega okolja za razvoj NVO v Sloveniji, za kar si v dialogu z oblastmi na
državni ravni prizadevajo slovenske NVO, je za njihov razvoj prav tako pomembna tudi podpora na ravni lokalne
samouprave. Prav na lokalni ravni, kjer je povezanost različnih segmentov družbe veliko večja in je sodelovanje
mogoče razvijati na veliko bolj neposreden način, obstaja možnost, da se v prakso uvajajo nekateri sveži in
dovolj radikalni prijemi za temeljitejše in učinkovitejše spremembe. Cilj uvajanja radikalnih sprememb ni
uvajanje sprememb per se, temveč omogočanje trajnostnega napredka na področju zagotavljanja in ustvarjanja
kulturne oziroma umetniške vrednosti na področju MOM in širše. Smisel trajnostnega napredka ni samo v
zagotavljanju javno dostopnih in visoko kvalitetnih kulturnih dobrin, namenjenih višanju življenjskega standarda
občanov in občank ter prebivalcev in prebivalk Maribora ter okolice, temveč ima tudi politično demokratični
učinek. Kulturno in umetniško napredna, samozavestna, ambiciozna, reflektirajoča, z eno besedo kvalitetna
ustvarjalnost ima lahko samo pozitiven vpliv na družbo.
Pri pripravi predlogov za področje delovanja NVO na področju kulture, smo zaznali velik potencial, ki ga te
organizacije posedujejo in ki bi z odpravljanjem ovir, ki zavirajo njihovo delovanje, lahko predstavljal pomembno
razvojno priložnost za Maribor, podravsko in širšo regijo. NVO nismo obravnavali kot ideološki aparat in smo se
izogibali ideološkim interpretacijam, temveč smo jih obravnavali kot nosilce ustvarjanja umetniških produkcij.
Ohranjali smo zavedanje, da so vrednote in dimenzije NVO kulture predvsem iskanje možnosti za
neinstitucionalno kulturno delovanje.
Namen pričujočega elaborata je podati informacije in predloge, ki naj služijo pripravljalcem Lokalnega programa
kulture v Mestni občini Maribor (v nadaljevanju LPK) za obdobje 2013 – 2017, za ustrezno vključevanje in
obravnavanje področja kulturne ustvarjalnosti, ki poteka v okviru NVO.
Na podlagi raziskave in analize iztekajočega obdobja izvajanja LPK za obdobje 2007 – 2011 ter opravljenih
posvetov z predstavniki nevladnih organizacij s področja kulture v Mariboru, smo opredelili ključne ovire in
5
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
priložnosti na področju delovanja NVO ter na njihovi podlagi pripravili predloge rešitev, za katere želimo, da bi
bili vključeni v nastajajoči LPK.
6
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
2. Opredelitev NVO s poudarkom na izvajalcih kulturne
dejavnosti
2.1. Opredelitev nevladnih organizacij
Interesno združevanje ima v Sloveniji dolgo tradicijo delovanja. Društvena organiziranost sega v čas pred drugo
svetovno vojno, nevladne organizacije v moderne pomenu besede pa so svoj razmah doživele v 80-tih letih
prejšnjega stoletja, ko so odigrale tudi pomembno vlogo v procesih demokratizacije v naši družbi. Kljub dolgi
tradiciji in množičnosti pa se še vedno soočajo z veliko težavami in problemi, ki otežujejo njihovo delovanje in
zavirajo hitrejši razvoj. Primerjava z razvitimi državami kaže na velik razvojni zaostanek nevladnega sektorja, ki se
kaže predvsem ob primerjavi makroekonomskih kazalnikov kot so število zaposlenih in višina ustvarjenih
prihodkov oz. njihov delež v celotnem bruto domačem proizvodu države.
Tabela 1: Primerjava razvitosti nevladnega sektorja v Sloveniji z povprečjem 32 držav po svetu
Kazalnik
prihodek nevladnih organizacij glede
na BDP
delež prihodkov iz javnih virov v
strukturi celotnih prihodkov
nevladnih organizacij
delež zaposlenih v nevladnem
sektorju
1
Povprečje 32 držav[]
5,1% BDP
Slovenija[ ]
1,99 % BDP (754 mio EUR)
42%; v državah EU dosega ta delež
tudi do 53%
27,8%
4,9%; v državah EU je povprečje 8,1% 0,66%
Vir: Andreja Črnak – Meglič: Obseg in viri financiranja nevladnih organizacij (društev, ustanov in zasebnih zavodov) v letu
2008
Nevladne organizacije so dejavne na mnogih področjih družbenega delovanja in pomembno prispevajo k dvigu
kvalitete življenja ljudi v skupnosti. Še posebej se to odraža v času gospodarske krize, ki na rob preživetja potiska
vse večje število ljudi, ki jim prav NVO s svojimi socialnimi programi lajšajo vsakodnevne tegobe in s tem
pomembno dopolnjujejo in nadgrajujejo storitve, ki jih na tem področju zagotavlja država.
NVO so od nekdaj pomembno prisotne tudi na področju kulture in umetniškega ustvarjanja. Pri tem je potrebno
razločevati različne oblike delovanja in organiziranosti in nikakor ne gre nevladne kulturne ustvarjalnosti in
produkcije razumeti zgolj kot ljubiteljsko kulturo. Ob velikem številu kulturnih društev v katera e združujejo
ljudje z namenom zasledovanja želje in potrebe po skupnem in večinoma prostočasnem kulturnem delovanju na
različnih področjih ustvarjanja (ples, gledališče, zborovsko petje, likovno ustvarjanje idr.), se v novejšem času
pojavlja tudi vse večje število zavodov, ki s svojo produkcijo vstopajo v prostor vrhunske umetniške produkcije in
poskušajo vsaj delno zagotavljati profesionalno delovanje. Kulturna društva so najpogosteje usmerjena h
kulturni obogatitvi življenja v lokalnih skupnostih in ohranjanju lokalne tradicije in so kot takšna tudi pretežno
financirana s strani občinskih proračunov in članarin svojih članov. Večja društva, ki s svojo produkcijo presegajo
lokalne okvirje, predvsem pa zavodi, v katerih se pogosto spogledujejo tudi z željo po preseganju nacionalnih
1
Andreja Črnak – Meglič: Obseg in viri financiranja nevladnih organizacij (društev,ustanov in zasebnih zavodov) v
letu 2008. Dostopno na http://mju.gov.si/index.php?id=12212&L=0
7
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
okvirjev, se soočajo z večjimi finančnimi potrebami in iščejo sredstva za svoje delovanje tudi pri drugih virih
financiranja kot so ministrstva, sredstva EU ter sponzorji in donatorji, deloma pa tudi z lastno dejavnostjo
(plačilo za nastope). Tako ljubiteljska kulturna dejavnost kot vrhunska umetniška produkcija, ki nastajata v okviru
nevladnih organizacij pomembno dopolnjujeta kulturno produkcijo, ki nastaja v okviru javnih zavodov in ju je
potrebno tudi enakovredno umeščati v strategije razvoja kulture tako na nacionalni kot lokalni ravni in zanju
zagotoviti ustrezne pogoje za delovanje in razvoj. Tudi s pričujočim dokumentom želimo preseči uveljavljeno
stališče, da imajo NVO vnaprej odklonilno stališče do t.i. elitne umetnosti in po drugi strani, da se kulturna
dejavnost v okviru NVO odvija zgolj na ravni prostovoljnih organizacij, ki gojijo ljubiteljsko kulturo. Vsaka kultura
je seveda enako kulturna kot druge, je ena in edinstvena med drugimi, ne glede na njeno množičnost,
sprejetost, razširjenost, ne glede na njene zunaj kulturne razsežnosti (ekonomske, politične, verske ipd.). Gre za
polje različnosti, drugačnosti, ne pa za hierarhijo več/manjvrednosti, ne/prave kulture ali celo za dilemo
ne/prave kulture ali celo za dilemo ne/kulturnosti. Podton take neustrezne terminologije je uveljavljeno
prepričanje, da obstaja v družbi zgolj ena, prava, glavna kultura ter da so druge manj vredne in zato pod njo ali
ob njej. Toda sam pojem kulture je konstitutivno pluralen: zgodovina ne pozna monokulturnih ali kulturno
homogenih družb. Takšna prepričanja vodijo k statičnosti v družbi ter ohranjanju prevlade ene arbitrarne
kulture nad drugo, kar predstavlja oviro za nujne spremembe. S podanimi predlogi želimo izboljšati stanje, kjer
neprimerljivo za ista javna sredstva in pozornost javnosti tekmujeta dve različni kulturni enoti: javni zavodi in
nevladne organizacije, ter prikazati nujo po skupnem sodelovanju, kar prepoznavamo kot edino pot za nadaljnji
obstoj mariborske kulturne scene primerljive v mednarodnih umetnostnih in družbenih okvirih.
2.2. NVO na področju kulture v Mestni občini Maribor
V Mestni občini Maribor (v nadaljevanju MOM) je po podatkih AJPES za leto 2010 bilo delujočih 991 društev, od
katerih jih je 156 delovalo na področju kulture. Glede na višino prihodkov se med največja društva na področju
kulture v MOM uvrščajo:
Kulturno izobraževalno društvo Kibla
Zbor Carmina Slovenica
Zvezo kulturnih društev Maribor
Kulturno društvo mladinski center Indijanez
Kulturno društvo Plesna izba
Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture, ZULK
Kulturno umetniško društvo Študent
Pekarna-magdalenske mreže
Kulturno umetniško društvo Pošta
Subkulturni azil Maribor
Zavod Udarnik
Ekološko kulturno društvo za boljši svet
8
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
Študentska založba Litera
Društvo za kulturo, razumevanje in dialog Rozana
Fotoklub Maribor
Društvo likovnih umetnikov Maribor (DLUM)
Radio Marš
ki so v letu 2010 ustvarile skupaj 2,140.681 EUR prihodkov. Višina ustvarjenih prihodkov javnega zavoda MKC
Maribor je v primerljivem obdobju znašala 520.254 EUR.
Vsa mariborska društva, ki delujejo na področju kulture so v letu 2010 po podatkih AJPES zaposlovala 40 ljudi in
ustvarila skupaj 3,498.867 evrov prihodkov.
NVO s področja kulture v MOM izvajajo različne programe, ki so namenjeni bodisi vzgoji otrok in mladine na
področju kulturne ustvarjalnosti oz. delujejo kot umetniški producenti.
KID KIBLA s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnolologije vzpostavlja infrastrukturno in informacijsko
podporno okolje za izvajanje vsebin in programov s področja kulture, izobraževanja, znanosti in raziskovalne
dejavnosti. V MMC KIBLA so na ogled razstave, umetniški performansi, glasbeni nastopi, literarni večeri,
razprave, simpoziji, konference, festivali s področja sodobne umetnosti, glasbe, literature in njihovih
interdisciplinarnih oblik ter aktualne problematike kulture, humanistike, sodobnih tehnologij in neformalnih
izobraževalnih aktivnosti. Program je naravnan mednarodno in lokalno ter je praviloma brez vstopnin, saj se
zavzemajo za prost dostop do kulturnih dobrin. Posebno pozornost namenjajo otvoritvam razstav, kjer se
srečuje mednarodna publika z lokalno.
CARMINA SLOVENICA, ustanovljena 1964, deluje kot produkcijska hiša z več dejavnostmi. Te zajemajo
produkcijo koncertnih in odrskih dogodkov, festivalov, založništvo, izobraževanje in več vokalnih zasedb. Vokalno
gledališče Carmina Slovenica je vrhunski ansambel, ki je mednarodni prostor zaznamoval kot kolektiv, ki s
konceptom choregie širi polja glasbeno-gledališke umetnosti, ter na glasbeno sceno prinaša svežino, odpira
nove prostore izraza, intenzivnosti doživljanja in komunikacije.
Izvajalci: Koncertni zbor Carmina Slovenica, Ansambel ¡Kebataola!, Vokalno gledališče Carmina Slovenica
Carmina Attacca: Mednarodni festival, Koncertni cikel, Rezidenčni program
Založništvo Carmina Slovenica: DVD in CD, naročila novih del, notne edicije in strokovne publikacije
Izobraževanje: Pevska šola CS - Solopevski oddelek, Secunde CS, Junior CS, Otroški zbor PU-, delavnice,
seminarji, predavanja
Carmina Choregie: Koprodukcija mednarodnega festivala Choregie aka Choregie
Carmina Slovenica je prejela vabila na številne pomembne festivale: Svetovni glasbeni dnevi (ISCM), Festival
d'Automne à Paris, Europa Cantat, Kunstenfestival Brussels, Holland Festival, Steierischer Herbst, Ruhrtriennale,
Svetovni simpozij za zborovsko glasbo (IFCM), Moskovski velikonočni festival, Dresdner Musikfestspiele, Evropski
simpozij za zborovsko glasbo (IFCM), Polyfollia, America Cantat, Choir Olympics, Mednarodni glasbeni festival
Peking, … Carmina Slovenica izvaja koncertne turneje v skoraj vseh evropskih državah, v Združenih državah
Amerike, Kanadi, Afriki, Srednji in Južni Ameriki, na Japonskem in Kitajskem, osvaja nagrade na pomembnih
9
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
mednarodnih tekmovanjih, je deležnik v mnogih mednarodnih projektih, ter snema za radijske in televizijske
postaje.
Kulturno društvo mladinski center Indijanez
Smo klub, pa smo mladi, smo odvisni od rock'n'rolla, svobodomiselnosti, smo tolerantni do drugačnih.... V
glavnem smo fajn, se radi zabavamo, prirejamo koncerte, druge kulturne prireditve, razstave in še kakšne
zadeve. Temeljna vodila pri našem delu so inovativnost, odprtost in veselje do tega, kar naredimo.
Mladinski center IndiJanez se imenujemo in furamo ta naš KLUB MC v Pekarni že od leta 1994.
INDIJANEZ ??!?!?!? Kdo ali kaj je to, se sprašujete !? Upornik, revolucionar, nasprotnik globalizacije - skratka,
karakterni Indijanec iz časov divjega zahoda ali preprost mlad človek, ki se je uprl vsiljevanju miselnosti.
(Indi)JANEZ pa zaradi tega, da se ve odkod smo - iz Slovenije, dežele Janezov.
Plesna izba Maribor s svojo izobraževalno in kulturno vlogo mlade uvaja v sodobno umetniško ustvarjanje in jim
omogoča odrsko produkcijo ter odira možnosti za razvoj njihove profesionalne plesne kariere. V kulturno
ponudbo mesta prinaša sodobne trende s področja plesne umetnosti. Številne plesne predstave, multimedijski
projekti, ciklus improvizacijskih dogodkov sodobne scenske umetnosti - ImproPostaja, Platforma mladih
ustvarjalcev (plesni festival) in številne krajše koreografije ter avtorski projekti so odrska plesna umetnost, s
katero se društvo predstavlja na mariborskem in širšem območju tako v Sloveniji (Slovenski plesni festival
Gibanica, Festival Lent, Borštnikovo srečanje, Festival plesne ustvarjalnosti Živa, Pika Miga) kot tudi v tujini
(Grčija, Avstrija, Hrvaška, Irska, Nemčija...).
ZULK – Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture je ustanovljeno leta 2003 in ima status društva v
javnem interesu. Osnovni namen ustanovitve je združevanje in sodelovanje kulturnih ustvarjalcev, ljubiteljskih in
profesionalnih. V društvu s socialnim, nediskriminatornim in odprtim pristopom omogočajo delovanje tudi še ne
uveljavljenim in tistim, ki jim je delovanje iz različnih vzrokov oteženo. Z dodajanjem socialne komponente k
umetniškim vsebinam, želijo pripomoči k razvoju bolj zdrave, vesele in strpne družbe. Osnovne dejavnosti
društva so produkcija na civilnem, glasbenem, uprizoritvenem ter likovnem področju; neformalno izobraževanje
na različnih področjih umetnosti; organizacija dogodkov na področju kulture; civilne pobude na področju
kulture ter mednarodne dejavnosti in sodelovanje v evropskih projektih.
KUD ŠTUDENT Maribor združuje Akademsko folklorno skupino Študent in Akademski pevski zbor Maribor.
Akademska folklorna skupina Študent je začela s svojim delom v letu 1964 in je bila hkrati ustanovna skupina
Kulturno umetniškega društva Študent Maribor. Svoje delo usmerjajo v proučevanje in postavljanje koreografij
slovenskih pokrajin. Kot skupina z zelo obsežnim programom skrbijo za izdelavo potrebnih kostumov ter za
ohranjanje ljudske glasbe, brez katere zagotovo ne bi bilo zanimivih plesnih koreografij.
S svojim kvalitetnim delom so si pri slovenskih strokovnjakih za folklorno dejavnost pridobili dve prestižni
priznanji: Zlato plaketo Zveze kulturnih organizacij Maribor in Zlato Maroltovo plaketo za folklorno dejavnost, ki
je hkrati najvišje priznanje, ki si ga je v Sloveniji za našo dejavnost moč pridobiti. Bogato folklorno izročilo z
10
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
gostovanji prenašajo po vsem svetu. APZ Maribor je zbor mladih – študentk in študentov Univerze v Mariboru,
ki so z glasbo povezani v nenehen krog vrhunskega ustvarjanja, hkrati pa zborovsko petje med njimi plete trdne
vezi prijateljstva, ljubezni do glasbe in kakovostnega druženja.
Pekarna-magdalenske mreže je nastala v času družbenih sprememb na začetku devetdesetih let, ki so v
Sloveniji ustvarile pogoje, ki so mladinskim pobudam omogočile delovanje izven obstoječih organizacij.
Mladinske iniciative so se samoorganizirale in začele z delovanjem na domala vseh področjih javnega življenja.
Ena od teh je v Mariboru leta 1994 zasedla kompleks bivše vojaške pekarne ob Magdalenskem parku. Kompleks,
velik okoli 6000 m2, zaseda ves čas obstoja okoli 30 do 40 različnih subjektov - zavod, ustanova, različna društva,
iniciativne skupine, posamezniki - in danes velja za multikulturno središče Maribora. Leta 1997 je bila
ustanovljena nevladna, neprofitna organizacija, Zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno
sodelovanje Pekarna-magdalenske mreže, katerega poslanstvo je vzpodbujanje in podpora programskega in
projektnega sodelovanja med posamezniki in skupinami umetniških, kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih,
naravovarstvenih, informativnih ter humanitarnih dejavnosti in nudenje pomoči pri razreševanju njihovih
kratkoročnih in dolgoročnih prostorskih potreb.
Kulturno umetniško društvo Pošta
Začetki organiziranega ljubiteljskega kulturnega delovanja delavcev PTT segajo v daljno leto 1948. Pred 60 leti se
je namreč šest sekcij na pobudo sindikata združilo v društvo. Ustanovni občni zbor Sindikalnega kulturnoumetniškega društva Maribor je bil 14. oktober 1948. Osnovni namen društva je bil združitev delavcev PTT
severovzhodne Slovenije v njihovem kulturnem delovanju ter v združitvi že takrat obstoječe ljubiteljske skupine,
s čimer bi se zagotovili boljši pogoji za delo. Posamezne sekcije so delovale že pred ustanovitvi skupnega
društva; tako je bil pevski zbor ustanovljen že v letu 1926, godba na pihala pa leta 1931. Ti dve sekciji se tako
uvrščata tudi med najstarejše sekcije sedanjega KUD-a Pošta. Prvotnih šest sekcij seveda ni več enakih, saj so
nekatere prenehale delovati, kot npr. knjižnica in folklorna skupina, so pa zato začele delovati nove, to pa so
glasbena šola, likovna sekcija…
Pihalni orkester deluje v sklopu Kulturno umetniškega društva Pošta Maribor, ki ima danes pet sekcij: pihalni
orkester, moški pevski zbor, ljubiteljsko glasbeno šolo, likovno sekcijo in Godbo veteranov Štajerske.
Društvo sodeluje z drugimi kulturnimi društvi in s sorodnimi zvezami društev v Sloveniji ter z mednarodnimi
društvi in mednarodnimi zvezami v tujini.
Subkulturni azil Maribor s svojo programsko vizijo neposredno in nenehno zapolnjuje bele lise na področju
humanistike in umetnosti ter odpira nove modele. Izdaja knjižno zbirko Frontier, ki obsega dela s področja
družboslovja in humanistike (popularna kultura, teorija medijev, sociologija kulture), leposlovja (poezija in
proza), prevode in stripe. Njene korenine segajo v začetek devetdesetih. Številni naslovi v zbirki Frontier so
namenjeni populaciji s specifičnimi kulturnimi potrebami, saj obravnavajo nekonvencionalne vsebine in
zapolnjujejo bele lise na polju preučevanja marginalnih in zapostavljenih družbenih fenomenov.
11
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
Zavod Udarnik kot neodvisni center kulturne produkcije ponuja kakovostno alternativo trenutno prevladujoči
pop-kulturni in visoko-kulturni produkciji ter odpira vrata številnim lokalnim in mednarodnim umetnikom. S
svojim širokim spektrom raznovrstne kulturne ponudbe in povezovanjem med posameznimi smermi omogoča
nastanek popolnoma novih idej in del. Udarnik želi povezati neodvisno kulturno v Mariboru in v ta kulturni
prostor prinesti nove kulturne vsebine, ustvarjanje in manifestacijo ustvarjenega pa približati vsakdanjim
potrebam ljudi. Z vzpostavitvijo multifunkcionalnega prostora Mariborčankam in Mariborčanom omogoča
dostop do kulturnega in umetniškega programa; kulturnim iniciativam, strokovnjakom, ljubiteljem pa dostop do
prostora za ustvarjanje, prikazovanje lastnega dela, izmenjavo praks in izkušenj ter druženje. Jedro projekta je
obuditev stare kinodvorane Udarnik, ki je skozi svoje propadanje v zadnjih letih najboljši odraz stanja na
lokalnem kulturnem področju, ki ga v veliki meri zaznamujejo nepovezanost, nestrokovnost, nepreglednost in
birokratizacija.
Ekološko kulturno društvo za boljši svet si prizadeva v smeri prebujanja senzibilitete do ljudi in do okolja, s tem
povezane solidarnosti, predvsem pa razmišljanja v smeri, da ne obstaja ostra delitev na »moje« in »tvoje«. Ozko
individualnost, v kateri ni prostora za skupnost, je potrebno preseči, svetu pa vračati, kar nam je bilo dano tudi
skozi pomoč sočloveku in delu za skupno dobro. Društvo za boljši svet je nevladna organizacija, ki deluje v
javnem interesu. Osnovni namen društva je promocija človeških vrednot in s tem posledično izboljšanje
kvalitete življenja ter medsebojnih odnosov na vseh nivojih življenja. Društvo sodeluje z vrtci, osnovnimi in
srednjimi šolami, domovi za starostnike in z organizacijami ter posamezniki tako v Sloveniji kot tudi v tujini.
Pomembna dejavnost društva so humanitarne aktivnosti, ki smo jih začeli razvijati v preteklosti, in jih v večjem
obsegu načrtujemo tudi za prihodnost. Naše načelo je, da morata postati humanitarnost in človekoljublje način
življenja! Organiziramo delavnice, predavanja in seminarje za učence, dijake, profesorje in starše. V tem šolskem
letu ima Društvo za boljši svet že 250 realiziranih obiskov na šoli, kar nas postavlja v sam vrh društev, ki delujejo
na področju šol in izobraževalnih sistemov
Študentska založba Litera je nastala leta 2001 z namenom osvežiti slovenski in mednarodni založniški prostor,
kar ji uspeva s številnimi izdajami izvirne slovenske in prevodne literature domačih ter tujih avtorjev, z esejistiko,
otroškimi, zgodovinskimi in znanstvenoraziskovalnimi knjigami. Na leto izide okrog 25 do 30 naslovov knjig, v
času svojega delovanja pa je Litera prejela številne literarne nagrade in nominacije. Svoj program uspešno
predstavlja ne samo domači medijski, bralski in strokovni javnosti, pač pa tudi na mednarodnih knjižnih sejmih v
Frankfurtu, Pragi, Beogradu, Puli in Tuzli, prav tako pa na mednarodnem knjižnem sejmu v Ljubljani. Litera danes
po mnenju Ministrstva za kulturo sodi med pet največjih založb v Sloveniji po številu izdanih naslovov izvirnega
slovenskega leposlovja letno, hkrati pa je to vodilna založba v celotni vzhodnoslovenski regiji. Ministrstvo za
kulturo ji od leta 2002 priznava status založbe, ki je v nacionalnem interesu.
Društvo za kulturo, razumevanje in dialog Rozana
Društvo Rozana je neprofitna organizacija, ustanovljena leta 2009 v Mariboru. Poslanstvo Društva Rozana (ki v
arabskem jeziku pomeni "majhno okence") je odpreti okno arabski kulturi v Sloveniji in jo približati vsem, ki
želijo spoznati in izvedeti več o Arabcih, arabskem svetu in njihovi kulturi. Zelo cenimo, kar smo skupaj naredili v
12
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
tem kratkem času. To je posledica globokega prepričanja naših članov v kulturo in dialog med različnimi
kulturami, vse to pa razvija spoštovanje do druge kulture in daje nove ideje o načinih sobivanja in razumevanja
med različnimi skupnostmi. Čeprav je vsaka kultura ponosna na svoje korenine, ne more uspevati, rasti in se
razvijati brez stika z drugimi kulturami. V društvu Rozana verjamemo, da je največje bogastvo svetovne kulture v
raznolikosti kulturnega dialoga.
Fotoklub Maribor, ustanovljen leta 1936, je bil vse do konca 80-ih nekakšna akademija za sodobno fotografijo,
na kateri so številni avtorji pridobivali znanje, ki jim je omogočilo samostojno ustvarjanje in pozneje
nadaljevanje študija fotografije v tujini. Danes je delovanje kluba usmerjeno na tri osnovna področja:
avtorsko fotografijo članov kluba, pomoč pri pripravi samostojnih projektov v različnih galerijah in razstaviščih
ter sodelovanje na fotografskih natečajih,
delovanje oziroma upravljanje in vodenje Fotogalerije Stolp, ki predstavlja najvidnejši aspekt delovanja kluba
aktivnosti v Ateljeju za umetniško fotografijo, kjer se prirejajo seminarji, delavnice, tečaji, klubski večeri,
projekcije ter gostovanja tujih ustvarjalcev.
Fotoklub ustvarjalcem na področju fotografske umetnosti omogoča optimalne pogoje za delo, je ponudnik
kulturnih dobrin – pripravlja in organizira razstave v Fotogaleriji Stolp, jih posreduje drugim galerijam ter
razstaviščem, pripravlja projekcije v Ateljeju za umetniško fotografijo, ob tem pa tudi ohranja kulturno dediščino
na področju fotografije, zbira in ureja arhive preminulih avtorjev, se ukvarja z založništvom, izdajo monografij,
katalogov s preglednih razstav, biltenov, urejanjem spletne strani in seveda izobražuje, pripravlja delavnice,
seminarje in tečaje.
Društvo likovnih umetnikov Maribor (DLUM) sodi med najstarejša likovna društva na Slovenskem, saj gre za
naslednika Umetniškega kluba Grohar, prve stanovske likovne zveze po I. svetovni vojni na področju osvobojene
Štajerske v novi, skupni domovini južnih Slovanov, Kraljevini SHS. Prvo razstavo Kluba Grohar v Mariboru je leta
1920 odprl sam general Rudolf Maister, kar je kulturnemu dogodku dalo še posebno težo. Leta 1931 se društvo
preimenuje v Umetniški klub Brazda z izrazitejšo socialno vsebino. Po II. svetovni vojni prične klub ponovno
delovati kot Društvo slovenskih likovnih umetnikov, pododbor Maribor, svoje sodobno ime pa si pridobi leta
1972, ko tudi pristopi k Zvezi slovenskih društev likovnih umetnikov (ZDSLU). DLUM danes združuje avtorje vseh
likovnih zvrsti, tako slikarje, grafike, kiparje, fotografe in oblikovalce kot tudi novomedijske ustvarjalce iz
štajerske in koroške regije. Sodobno zasnovana galerija omogoča razstavljati članom DLUM in drugim
umetnikom. Že od leta 1920 sodi med najpomembnejše društvene razstave vsakoletna kolektivna predstavitev
članov DLUM, kjer strokovna komisija na podlagi najnovejših del izbere častne nagrajence, ki nato razstavljajo v
matični galeriji in v tujini, prispevajoč tako k utrjevanju identitete Slovenstva v okviru evropskih narodov.
Radio Marš že od leta 1990 vztraja na poziciji neodvisnega radijskega medija, ki omogoča mladim prve korake v
radijsko ustvarjanje. S svojo programsko usmeritvijo predstavlja kvalitetno dopolnitev obstoječe, pretežno
komercialne radijske ponudbe v Mariboru in okolici. Odlikuje ga odlična glasba, kvalitetne informativne in
kulturne oddaje in zabavne vsebine. Marš ni zgolj radijski medij, temveč je tudi kulturna inštitucija. O tem
pričajo projekti, ki so bili in so financirani s sredstvi namenjenimi kulturi, tako iz razpisov MOM kot Ministrstva
13
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
za kulturo in EU. Marš omogoča ustvarjanje različnim marginalnim skupinam ter samostojnim umetniškim
ustvarjalcem.
Izpostavljene so le nekatere NVO s področja kulture v MOM, ki delujejo na različnih področjih kulturnega in
umetniškega ustvarjanja in s svojim kvalitetnim delom dosegajo odmevne dosežke tudi v mednarodnem okviru.
Z njihovo predstavitvijo smo želeli predstaviti vsebinsko razsežnost in pestrost delovanja NVO na področju
kulture. Ob njih deluje še veliko število manjših a nikakor manj pomembnih organizacij, v okviru katerih
ustvarjajo mariborski umetniki in umetnice in kulturni ustvarjalci ter prispevajo k pestrosti kulturne ponudbe v
mestu ter vsebinsko dopolnjujejo ponudbo, ki nastaja v kulturnih ustanovah ustanovljenih s strani mesta oz.
države (javnih zavodih).
Na področju delovanja kulturnih društev je potrebno omeniti Zvezo kulturnih društev Maribor, katere namen je
organizacija skupnih prireditev, pomoč društvom pri programskem in organizacijskem razvoju, podpora
sodelovanju na državnem in mednarodnem nivoju in zastopanje interesov društev pri oblasteh. Pri ZKD Maribor
ugotavljajo, da želja in pripravljenost za ljubiteljsko kulturno delovanje, ki je tudi v središču njihove pozornosti,
ne upada, da pa novih pobud ne morejo dovolj učinkovito podpirati z infrastrukturo in s finančnimi sredstvi.
Prepričani so, da se množičnost in vrhunskost v društveni kulturi medsebojno podpirata, pri čemer izpostavljajo
mnoge kulturne prireditve, ki že desetletja pomembno vplivajo na mariborski kulturni utrip (Naša pesem,
Mednarodno zborovsko tekmovanje Grand Prix, Likovna kolonija Lent, Folkart, Mednarodni video-festival,
Zimska plesna šola, Odprta plesna scena itd.).
Prav po zaslugi NVO prijahajo v Maribor novi sodobni trendi s področja kulture in umetnosti, s katerim mesto
gradi svoj urbani značaj. Veliko število ljudi, ki v NVO ustvarjajo, večji del kot prostovoljci, velika količina
dogodkov, ki jih sproducirajo, mednarodne povezave, ki jih vzpostavljajo, pomembno izobraževalno poslanstvo,
ki ga opravljajo in ostale koristi, ki jih prinašajo mestu, so zagotovo razlog, da se jim tudi s strani MOM
omogočijo pogoji za njihovo delovanje in razvoj. Med nevladnimi organizacijami dejavnimi na področju kulture
obstajajo pomembne razlike tako v njihovi organiziranosti, velikosti, dometu idr. Tako je potrebno razlikovati
med ljubiteljsko kulturo, ki združuje ljudi, ki želijo v svojem prostem času ustvarjati in se družiti, ter
inštitucionaliziranimi kulturnimi organizacijami, ki imajo večjo stopnjo kadrovske profesionalizacije in pogosto
tudi širše mednarodne ambicije. S tem se tudi njihove potrebe v določeni meri razlikujejo. V nadaljevanju
predstavljeni izsledki analize stanja NVO na področju kulture v MOM namreč kažejo na stanje, ki ga je potrebno
v prihodnosti izboljšati, da bi bile v še večji meri izkoriščene ustvarjalne kapacitete in potencial mariborskih
ustvarjalk in ustvarjalcev, predvsem pa, da le ti ne bi, zaradi slabih pogojev, odhajali iz mesta.
2.3. Druge kulturne ustanove v Mariboru (Javni zavodi ustanovljeni s strani države oz.
Mestne občine Maribor)
Za razumevanje podatkov analize, ki bodo predstavljeni v nadaljevanju, velja predstaviti tudi največje inštitucije
na področju kulture v MOM, med katere se uvrščajo Slovensko narodno gledališče Maribor s 312 zaposlenimi,
14
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
Sledijo Narodni dom Maribor s 36 zaposlenimi, Mariborska knjižnica z 98 zaposlenimi ter Univerzitetna knjižnica
Maribor s 84 zaposlenimi. Na področju gledališke dejavnosti osrednje mesto zavzema Slovensko narodno
gledališče Maribor, v okviru katerega deluje tudi Opera in balet. V Mariboru deluje še Lutkovno gledališče
Maribor. Na področju muzejske in galerijske dejavnosti se med največje uvrščajo Muzej narodne osvoboditve
Maribor, Pokrajinski muzej Maribor in Umetnostna galerija Maribor. Galerijska dejavnost je vzpostavljena še v
okviru javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor, ki je pomembni kulturni producent tudi na drugih
področjih umetniške in kulturne ustvarjalnosti, med katerimi gre izpostaviti MFRU - Mednarodni festival
računalniških umetnosti:
»MFRU tako občinstvo seznanja in izobražuje o sodobni intermedijski umetnosti, neguje kulturno zavest širše
javnosti in mladih, preko performativnih dogodkov pa posega v javni prostor, povezuje regije, raziskuje
računalniško umetnost, jo dokumentira in arhivira. Pri tem gre predvsem za področja, ki ne sodijo v mainstream,
to je ali v sklop etablirane "visoke kulture" ali pa komercialne oz. profitno naravnane pop-kulture. Ena od
temeljnih vizij festivala je namreč povezovanje sorodnih kulturnih institucij v Mariboru in širši regiji. Preko
tovrstnih partnerskih povezav se namreč individualni projekti nadgrajujejo, poglabljajo in povečuje se njihova
dostopnost, o njih pa se tudi bolj učinkovito in na široko informira.«; ter Performa, Galerija MediaNox, MKC Črka
in druge. V okviru javnih zavodov, dejavnih na področju kulture, je potrebno omeniti še Mariborski narodni
dom, ki nastopa kot pomembni organizator in producent kulturnih prireditev v Mariboru (Festival Lent, glasbene
in gledališke prireditve, koncerti, festivali) in pomembno dopolnjuje obstoječo kulturno ponudbo v mestu.
Muzeji, galerije in likovna razstavišča v Podravju, med katerimi levji delež predstavljajo inštitucije s sedežem v
Mariboru, so v letu 2010 zabeležila 2.392 obiskovalcev, kar predstavlja le 5,7 odstotkov vseh obiskovalcev
slovenskih muzejev, galerij oz. likovnih razstavišč. Število obiskovalcev se je v primerjavi z letom 2009 povečalo
za 57,8 odstotkov. Pereč je podatek, da se Podravje glede na to, da se po številu razstavišč uvršča na drugo
mesto, po številu obiskovalcev uvršča na sam rep med statističnimi regijami. V Mariboru ima svojo izpostavo
tudi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
15
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
3. Analiza financiranja nevladnih organizacij v obdobju
lokalnega programa kulture 2007 – 2011
3.1. Namen analize
Namen analize financiranja umetniških programov, ki jih je Mestna občina Maribor iz mestnega proračuna
financirala v letih 2007 – 2012, je prikazati razmerja financiranja med nevladnimi organizacijami, javnimi zavodi
na področju kulture in umetnosti, katerih ustanoviteljica je MOM, samostojnimi ustvarjalci na področju
umetnosti ter gospodarskimi oziroma zasebnimi profitnimi pravnimi subjekti. Vsi našteti spadajo med
upravičene prijavitelje na javne razpise oziroma pozive, ki jih je v omenjenem obdobju razpisala MOM in so bili
predmet analize.
Analizirali smo obdobje 2007 – 2011, ki je bilo izbrano zato, ker predstavlja čas trajanja Lokalnega programa
kulture MOM 2007-2012. Podatki so bili povzeti iz Zaključnih računov proračunov Mestne občine Maribor in
predstavljajo realizirane zneske, razen če je označeno drugače.
3.2.Primerjava financiranja umetniških programov
Primerjava financiranja na področju umetnosti v MOM v zadnjih petih letih v absolutnih zneskih pokaže porast
skupnega zneska namenjenega področju umetnosti. Podrobnejša primerjava financiranja javnih zavodov ter
razpisov za projekte in programe v kulturi, ki omogočajo kandidiranje za razpisna sredstva tudi ali predvsem
nevladnim organizacijam, sliko precej spremeni. Pokaže se namreč, da je financiranje v zadnjih petih letih na
področjih, kjer za javna sredstva kandidira največji delež nevladnih organizacij ostalo v enakem velikostnem
razredu. V obdobju zadnjih dveh let se je financiranje javnih zavodov s področja umetnosti v primerjavi z
nevladnimi organizacijami celo povečalo na škodo možnosti dostopa nevladnih organizacij do razpisnih sredstev.
V zadnjih petih letih je zaznati konstanto nižanje razpisnih sredstev namenjenih za projekte in programe glede
na celoten obseg sredstev namenjenih umetniškim programom v okviru proračuna MOM.
Tabela 2: Znesek financiranja umetniških programov (EUR)
2007
Umetniški
programi skupaj
Dejavnost JZ
Projekti in akcije
v kulturi
Programi v
javnem interesu
2.070.627,00
2008
2009
2010
2011
2.098.312,00
2.464.709,00
2.711.709,00
3.128.794,00
1.600.605,00
1.931.174,00
2.181.020,00
2.506.063,00
1.519.796,00
253.698,00
219.948,00
212.229,00
214.949,00
235.931,00
193.934,00
190.000,00
192.000,00
192.000,00
208.700,00
16
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
Tabela 3: Odstotek financiranja umetniških programov (%)
2007
Umetniški programi skupaj
2008
2009
2010
2011
100
100
100
100
100
Dejavnost JZ
73,39
76,28
78,35
80,42
80,09
Projekti in akcije v kulturi
12,25
10,48
8,61
7,93
7,54
9,36
9,05
7,78
7,08
6,67
Programi v javnem interesu
Pri podatkih o financiranju javnih zavodov je potrebno upoštevati, da je Mestna občina Maribor kot njihova
ustanoviteljica obvezna zagotavljati tudi financiranje njihovega delovanja (stroški zaposlenih, režijski stroški
ipd.), med tem, ko se morajo za dodatna finančna sredstva za izvajanje svojih programov potegovati na javnih
razpisih oz. del sredstev pridobiti z lastno dejavnostjo (vstopnine ipd., ter s pomočjo sponzorjev).
3.3.Pregled razpisov za sofinanciranje akcij in projektov na področju kulture
Javni razpis za sofinanciranje akcij in projektov na področju kulture je ključno razpisno področje, kjer lahko s
prijavami kandidirajo tudi nevladne organizacije. Vsaj v zadnjih petih letih je kandidiranje omogočeno tudi
javnim zavodom, samostojnim izvajalcem in gospodarskim subjektom. Ostali razpisi MOM na področju kulture
na katere se lahko prijavijo NVO so Javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov, Javni razpis za izbor
kulturnih programov, Javni razpis za izbor kulturnih programov na področju nekomercialne kinematografske
dejavnosti.
Pregled financiranja pokaže, da so v zadnjih petih letih nevladne organizacije pridobile slabo polovico (47,88%)
razpisnih sredstev.
Tabela 4: skupni znesek financiranja (realizacija, EUR)
2007
2008
2009
2010
2011
Skupaj
238.395,00
218.683,00
212.229,00
208.234,00
235.945,00
NVO
116.418,00
142.412,00
119.560,21
145.378,00
185.846,00
JZ
83.196,00
49.321,00
49.389,79
17.151,00
21.401,00
S
18.407,00
26.950,00
29.364,00
22.555,00
22.182,00
GS
20.374,00
520,00
13.915,00
23.150,00
6.516,00
/
/
2450 (NM)
/
/
Ostalo
Tabela 5: Odstotek financiranja (%)
2007
Skupaj
2008
2009
2010
2011
100
100
100
100
100
NVO
42,17
53,47
49,11
43,38
51,27
JZ
39,73
28,55
22,37
8,95
20,34
GS
9,04
4,23
13,77
30,36
10,59
S
9,04
12,25
13,83
11,22
16,93
17
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
Javni zavodi so bili deležni 23,98 odstotkov razpisnih sredstev. Povprečen letni znesek financiranja MOM na
projekt nevladne organizacije je v zadnjih petih letih znašal med 2.000 in 3.500 EUR oziroma povprečno 2.765
EUR na odobreno vlogo. Pri javnih zavodih petletno povprečno sofinanciranje na vlogo znaša 4.453 EUR, kar
kaže na to, da NVO v povprečju prejmejo skoraj polovico manj sredstev na odobren projekt (vlogo).
Velike razlike se pojavljajo tudi pri posameznih prijaviteljih, saj v povprečju znaša najvišji povprečni petletni
znesek financiranja, ne glede na status prijavitelja, 12.963 EUR, medtem ko je najnižji povprečni petletni znesek
305 EUR.
Tabela 6: Povprečen znesek financiranja na vlogo (realizacija, EUR)
2007
Skupaj
NVO
JZ
S
GS
Ostalo
2008
857,50
2.530,82
7.563,27
1.082,76
3.395,66
/
2009
1.228,00
3.473,40
4.483,70
1.122,90
520,00
/
2010
1.010,00
2.490,00
4.939,00
1.398,00
2.783,00
1225 (NM)
2011
1.893,00
2.076,80
1.715,10
1.253,00
1.929,00
/
1.709,70
3.260,40
3.566,80
1.232,30
814,50
/
* NM = Nadškofija Maribor
Tabela 7: Najvišji in najnižji znesek financiranja (realizacija, EUR)
2007
Najvišji
2009
2010
2011
17.387,00
16.139,00
14.150,00
9.000,00
8.142,00
(Umetnostna
galerija Maribor)
(MKC Maribor)
(UGM)
(Novoglasbeno
gledališče
Maribor)
200,00
60,00
500,00
565,00
(Kulturno
umetniški zavod
delavnica
Maribor)
200,00
(Društvo
paraplegikov
severne Štajerske)
3.395,66
/
(Ljubor)
(Metka Kavčič)
(Mojca Planšak)
(Gordana
Gašperin)
520,00
/
2.783,00
1225 (NM)
1.929,00
/
814,50
/
Najnižji
GS
ostalo
2008
Pregled datumov objave razpisa je pokazal, da so se razpisi v obravnavanem obdobju praviloma objavljali ne
prej kot februarja in ne kasneje kot junija, v povprečju pa konec aprila.
Tabela 8: Datumi razpisov
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Datum razpisa
1.6.
6.6.
13.2
9.4
4.2
13.4.
Datum oddaje
1.7.
7.7.
16.3
10.5
7.3.
14.5.
?
3.11.
18.6.
september
julij
/
Datum odločbe
? - ni javno dostopne objave datuma odločb
/ - v časi izdelave elaborata rezultati še niso bili javno objavljeni
Odločbe so bile prijaviteljem izdane v povprečju štiri mesece po objavi razpisa. Posledično so bila izplačila
sredstev za tekoče leto izvršena konec leta, kar prijaviteljem predstavlja zelo velik problem pri financiranju
tekočih stroškov izvajanja projektov.
18
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
Povprečno petletno število vlog, ki so prispele na letni razpis je 182, prijaviteljev pa je v petletnem povprečju
78.
Tabela 9: Formalno popolne vloge (vsa področja, realizacija)
2007
Vloge skupaj
2008
2009
2010
2011
278
178
210
110
138
Prijavitelji skupaj
81
78
86
58
89
NVO
46
41
48
70
57
JZ
11
11
10
10
6
S
17
24
21
18
18
GS
6
1
5
12
8
Ostalo
1
/
2 (NM)*
/
/
* NM = Nadškofija Maribor
V povprečju je vsak prijavitelj oddal 2,33 vlog. Število vlog se je v 2011 v primerjavi z letom 2007 prepolovilo,
čeprav se je število prijaviteljev nekoliko povečalo. V letu 2007 so organizacije oddale v povprečju 3,4 vloge, v
letu 2011 je bilo oddanih 1,5 vloge. Poraslo je predvsem število prijaviteljev iz vrst NVO.
Veliko število letnih vlog in veliko število prijaviteljev vsekakor kaže na vsebinsko razpršenost delovanja
prijaviteljev in posledično vodi v nizke zneske sofinanciranja. Vsekakor gre za problemski sklop, ki ga bo
potrebno rešiti na ravni kulturnih politik MOM v naslednjem programskem obdobju.
Tudi pregled financiranja po razpisnih vsebinskih področjih za leti 2010 in 2011 (podatki za minula leta niso na
voljo) kaže na relativno nizke zneske, ki ne omogočajo razvoja kompleksnejšega delovanja.
Tabela 10: Financiranje po področjih ustvarjanja (EUR)
Skupni znesek
Uprizoritvene
umetnosti
Glasbene umetnosti
Vizualne umetnosti
Intermedijske
umetnosti
Literatura
Avdiovizualno
ustvarjanje
Kulturna dediščina
2010
Povprečno na vlogo
Skupni znesek
2011
Povprečno na vlogo
39.946,00
2.102,42
42.110,00
3.239,20
61.515,00
35.582,00
18.728,00
2.278,37
1.547,04
1.702,55
95.435,00
25.820,00
10.186,00
2.327,68
832,90
1.273,25
22.436,00
24.405,00
1.869,67
1.877,31
13.226,00
30.195,00
826,60
2.013,00
10.388,00
1.298,50
18.973,00
1.355,20
Sofinanciranje NVO v letu 2010
Podrobnejši pregled dostopnih podatkov prijav za leto 2010 pokaže, da je povprečni delež sofinanciranja vlog
40,48 odstoten oziroma, da prijavitelji sami financirajo 59,52 % projekta. Odstotek realiziranega financiranja
glede na prijavljeno celotno vrednost projektov je mnogo manjši, v tem primeru sofinanciranje MOM znaša
zgolj 11 odstotkov.
19
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
Oba podatka kažeta na kritično finančno podhranjenost prijaviteljev in veliko potrebo po dodatnem
financiranju. Zanimiv je podatek o odstotku vrednosti doseženih točk sofinanciranih projektov, kjer je povprečje
sofinanciranih projektov 79,59 %, medtem ko je povprečje zavrnjenih vlog 57,12 odstotkov. Oba odstotka se
zdita precej nizka in puščata prostor za različne interpretacije. Razloge je mogoče iskati v nizki usposobljenosti
prijaviteljev za pripravo vlog, smiselno bi bilo prevetriti razpisne kriterije ter namenjati ustrezno pozornost izbiri
strokovnih komisij.
Tabela 11: Delež sofinanciranja vlog glede na popolne vloge (2010)
%
Uprizoritvene umetnosti
41,3
Glasbene umetnosti
42,19
Vizualne umetnosti
35,38
Intermedijske umetnosti
50
Literatura
30
Avdiovizualno ustvarjanje
48,15
Kulturna dediščina
36,36
Tabela 12: Odstotek realiziranega financiranja glede na prijavljene vrednosti projektov (2010)
Skupna prijavljena vrednost
realiziranih projektov (EUR)
Vrednost sofinanciranja realiziranih
projektov (EUR)
1,882.005,00
Odstotek financiranja (%)
208.234,00
11
Tabela 13: Vrednost doseženih točk sofinanciranih projektov (%) (2010)
Sofinancirani*
Zavrnjeni**
Uprizoritvene umetnosti
81,32
36,65
Glasbene umetnosti
77,74
69,95
Vizualne umetnosti
78,35
57,69
79,5
50,08
Literatura
81,71
52,47
Adiovizualno ustvarjanje
79,69
66,72
Kulturna dediščina
82,14
69,17
SKUPAJ
79,59
57,12
Intermedijske umetnosti
* sofinancirani – formalno popolne vloge, izbrane za sofinanciranje
** zavrnjeni – formalno popolne vloge, ki niso presegle točkovnega praga za sofinanciranje
Sofinanciranje NVO v letu 2011
Podatki, dostopni za leto 2011, kažejo posebej zaskrbljujoče razmerje med višino sofinanciranja MOM glede na
celotno vrednost prijavljenih projektov, ki znaša zgolj 6,67 odstotkov. Razmerje med višino sofinanciranja MOM
glede na pričakovana sredstva s strani prijaviteljev znaša 17,99 odstotka. Podatek govori o nizkem deležu
sofinanciranja MOM in zastavlja se vprašanje v kolikšni meri uspevajo prijavitelji realizirati prijavljene projekte
oz. kakšno kvaliteto lahko zagotovijo glede na dejanski obseg sredstev.
20
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
Tabela 14: Delež sofinanciranja glede na popolne vloge (2011)
Prijavljena vrednost
Uprizoritvene umetnosti
Glasbene umetnosti
Vizualne umetnosti
Intermedijske umetnosti
Literatura
Avdiovizualno
ustvarjanje
Kulturna dediščina
SKUPAJ
414.554,00
1.330.108,00
368.548,00
172.343,00
214.043,00
712.595,00
Pričakovana sredstva
MOM
230.445,00
521.956,00
141.302,00
55.730,00
72.600,00
185.786,00
274.396,00
3.486.587,00
103.280,00
1.311.099,00
Financiranje MOM
42.110,00
95.435,00
25.820,00
10.186,00
13.226,00
30.195,00
18.973,00
235.945,00
Tabela 15: Odstotek financiranja glede na prijavljeno vrednost projektov (2011)
Prijavljena vrednost projektov
(EUR)
Višina sofinanciranja MOM (EUR)
3,486.587,00
Odstotek financiranja glede na
vrednost projektov (%)
235.945,00
6,76
Tabela 16: Odstotek financiranja glede na pričakovana sredstva MOM (2011)
Pričakovana sredstva (EUR)
Višina sofinanciranja MOM (EUR)
1,311.099
Odstotek financiranja glede na
pričakovana sredstva (%)
235.945
17,99
3.4.Pregled javnih razpisov za kulturne programe
Pregled financiranja na podlagi javnega razpisa za kulturne programe pokaže, da so nevladne organizacije v
zadnjih petih letih v povprečju pridobile 89,68 odstotkov celotnih razpisnih sredstev.
Tabela 17: Skupni znesek financiranja (realizacija) (EUR)
Skupaj
NVO
JZ*
GS
2007
309.970,00
266.880,00
15.041,00
28.049,00
2008
288.041,00
256.000,00
15.041,00
17.000,00
2009
325.650,00
310.675,00
14.975,00
28.000,00
2010
321.644,00
282.675,00
10.969,00
28.000,00
2011
327.465,00
295.465,00
?
32.000,00
* JZ (javni zavod) ni sodeloval na razpisu, MOM ga je pozvala k oddaji projekta
Povprečni letni znesek financiranja MOM za program nevladne organizacije je v zadnjih petih letih znašal
23.616,60 EUR na odobreno vlogo in se je v letu 2011 znižal za 13 odstotkov v primerjavi z letom 2007.
Tabela 18: Povprečen znesek financiranja (realizacija) (EUR)
2007
2008
2009
2010
2011
Skupaj
22.140,71
22.157,00
25.050,00
22.974,57
20.467,00
NVO
24.261,81
23.272,70
25.889,00
23.556,25
21.105,00
JZ*
15.041,00
15.041,00
14.975,00
10.969,00
?
GS
28.049,00
17.000,00
28.000,00
14.000,00
16.000,00
? podatek ni dostopen
*JZ (javni zavod) ni sodeloval na razpisu, MOM ga je pozvala k oddaji projekta
21
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
Tabela 19: Odstotek financiranja glede na tip organizacije (realizacija, %)
2007
2008
2009
2010
2011
Skupaj
100
100
100
100
100
NVO
86,1
88,8
95,4
87,8
90,3
4,8
5,2
4,6
3,4
?
9
9
9
9
9
JZ
GS
Pregled datumov objave razpisa kaže, da so se razpisi v obravnavanem obdobju praviloma objavljali ne prej kot
februarja in ne kasneje kot julija, v povprečju pa v sredini meseca maja. Odločbe so bile prijaviteljem izdane v
povprečju štiri mesece po objavi razpisa. Posledično so bila izplačila sredstev za tekoče leto izvršena konec leta,
kar prijaviteljem predstavlja zelo velik problem zaradi potrebe po zalaganju sredstev iz lastnih virov, ki pa jih
NVO pogosto ne morejo zagotavljati, saj je večina sredstev s katerimi razpolagajo namenskih.
Tabela 20: Datumi razpisov
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Datum razpisa
01.06.07
06.06.08
24.07.09
24.07.09
04.02.11
15.06.12
Datum oddaje
01.07.07
07.07.08
24.08.09
24.08.09
07.03.11
16.07.12
?
04.11.08
20.09.09
september
2009
?
/
Datum odločbe
? - ni javno dostopne objave datuma odločb
/ - v časi izdelave elaborata rezultati še niso bili javno objavljeni
Povprečno število vlog na razpise v petletnem obdobju, ki jim je bilo odobreno financiranje je 11,2. Opazen je
porast števila vlog s strani NVO v zadnjih dveh letih, torej v 2010 in 2011. Večanje števila vlog oziroma števila
prijaviteljev, ob nespremenjenih proračunskih sredstvih, kaže na povečano aktivnost in interes organizacij, ki
delujejo na področju kulture v mestu. Spremenjeno stanje bo potrebno upoštevati pri oblikovanju kulturnih
politik MOM v naslednjem programskem obdobju.
Tabela 21: Formalno popolne vloge
2007
2008
2009
2010
2011
NVO
11
11
11
12
14
JZ*
1
1
1
/
/
GS
1
1
1
2
2
* JZ (javni zavod) ni sodeloval na razpisu, MOM ga je pozvala k oddaji projekta
22
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
Tabela 22: Število prijaviteljev po področjih ustvarjanja:
Število organizacij prijaviteljic
Število financiranih organizacij
časopisno založniška dejavnost
5
3
neprofitna knjižna dejavnost
2
2
neformalni kulturni programi
5
3
nove kulturne prakse
2
2
kulturna ustvarjalnost mladine
2
2
vrhunski umetniški programi
5
3
nepridobitno medijska dejavnost
1
1
Ni podatka
Ni podatka
22
16
kinematografska dejavnost
SKUPAJ
Pregled financiranja glede na vsebinsko področje kaže na ohranjanje zaporedja financiranih vsebinskih
programov v preteklih petih letih. Glede na višino odobrenih sredstev si sledijo (padajoča vrednost): vrhunski
umetniški programi, neprofitna knjižna dejavnost, neformalni kulturni programi, nove kulturne prakse,
časopisno založniška dejavnost, nepridobitno medijska dejavnost in kulturna ustvarjalnost mladine.
Tabela 23: Financiranje po dejavnostih (EUR)
2007
Neformalni
kulturni programi
Nove kulturne
prakse
Kulturna
ustvarjalnost
mladine
Vrhunski
umetniški
programi
Nekomercialna
medijska
dejavnost
Časopisno
založniška
dejavnost
Neprofitna
knjižna dejavnost
2008
2009
2010
2011
52.816,00
28.000,00
40.000,00
40.000,00
44.700,00
38.703,00
40.000,00
40.000,00
40.000,00
35.000,00
18.465,00
15.000,00
15.000,00
15.000,00
15.000,00
82.448,00
97.000,00
97.000,00
97.000,00
114.000,00
28.772,00
23.000,00
22.000,00
22.000,00
22.000,00
36.049,00
27.000,00
44.000,00
44.000,00
40.000,00
52.717,00
33.000,00
52.675,00
52.675,00
56.765,00
23
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
Tudi v primeru javnega razpisa za sofinanciranje kulturnih programov kažejo na velik razkorak med prijavljenimi
(pričakovanimi) vrednostmi projektov in odobrenimi sredstvi.
Tabela 24: Financiranje po področjih (vsi prijavljeni programi) v letu 2011 (EUR)
Prijavljena vrednost
projektov
Pričakovana sredstva
MOM
Sofinanciranje MOM
Časopisno založniška
dejavnost
Neprofitna knjižna dejavnost
Neformalni kulturni programi
Nove kulturne prakse
168.593,00
79.354,00
40.000,00
365.990,00
480.095,00
516.200,00
249.708,00
139.345,00
108.000,00
56.765,00
44.700,00
35.000,00
Kulturna ustvarjalnost
mladine
Vrhunski umetniški programi
Nepridobitno medijska
dejavnost
Kinematografska dejavnost
SKUPAJ
79.566,00
40.606,00
15.000,00
1.267.193,00
69.150,00
507.000,00
22.000,00
114.000,00
22.000,00
Ni podatka
2.946.787,00
Ni podatka
1.146.013,00
Ni podatka
327.465,00
Razpis za leto 2011 je zagotovil 28,57 odstotno financiranje programov glede na pričakovana sredstva MOM in
11,11 odstotno financiranje glede na celotno vrednost programa.
Tabela 25: Odstotek financiranja glede na pričakovana sredstva MOM (EUR)
Pričakovana sredstva MOM (EUR)
Sofinanciranje MOM (EUR)
1,146.013,00
Odstotek financiranja glede na
pričakovano sredstva (%)
327.465,00
28,57
Tabela 26: Odstotek financiranja glede na prijavljeno vrednost programov (EUR)
Prijavljena vrednost programov
(EUR)
Sofinanciranje MOM (EUR)
2,946.787,00
327.465,00
Odstotek financiranja glede na
prijavljeno vrednost (%)
11,11
3.5.Pregled pozivov za mednarodne projekte
Poziv za sofinanciranje kulturnih projektov, ki vključujejo mednarodno sodelovanje je bil objavljen v letih 2007
in 2008. Poziv je bil namenjen tako izvirnim kulturno umetniškim projektom kot organiziranju mednarodnih
dogodkov, izmenjavi umetnikov in posredovanju kvalitetne mariborske kulture v tujino in obratno. Poziv je bil
namenjen tudi podpori kulturnim projektom, ki kandidirajo za sredstva na evropskih ali njim enakovrednih
mednarodnih razpisih za sofinanciranje projektov na področju kulture in morajo zagotoviti lastna sredstva v
določenem deležu. Prikaz podatkov, ki se nanašajo na poziv smo vključili zaradi višine zneskov in števila
prijaviteljev, ki kažejo na potrebo po takšnem razpisu, saj vzpodbuja kulturne ustvarjalce in organizacije k
izvajanju kulturnih projektov, ki vključujejo mednarodno sodelovanje – sodelovanje z organizacijami in
ustvarjalci iz tujine ter predstavljajo mariborsko ustvarjalnost v mednarodnem okolju.
24
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
Tabela 27: Število financiranih vlog
2007
2008
Vloge skupaj
8
10
NVO
6
7
JZ
1
2
S
1
1
Tabela 28: Skupni znesek financiranja (EUR)
2007
2008
Skupaj
22.960,00
23.000,00
NVO
20.520,00
19.250,00
1.940,00
3.300,00
500,00
450,00
JZ
S
Tabela 29: Povprečni znesek financiranja glede na število vlog (v EUR)
2007
Skupaj
NVO
JZ
S
2008
2.870,00
3.420,00
1.940,00
500,00
2.090,90
2.750,00
1.650,00
450,00
3.5.Financiranje »ljubiteljske kulture«
Financiranje dejavnosti nevladnih organizacij delujočih na področju kulture preko javnih razpisov ni edina
oblika podpore in pomoči, ki so je nevladne organizacije deležne s strani Mestne občine Maribor. Del kulturno
umetniških dejavnosti nevladnih organizacij, ki jih MOM imenuje »ljubiteljska kultura«, se financira preko
Javnega sklada RS za kulturno dejavnost (JSKD) ali ob njegovi pomoči in sofinanciranju 2.
Tabela 30: razpisi za ljubiteljsko kulturno dejavnost (EUR)
2007
2008
2009
2010
2011
2012*
95.852
87.236
87.236
87.236
/
119.236
* do meseca novembra
Javni razpis skladno s svojimi zakonskimi nalogami izvede JSKD na osnovi pogodbe med MOM in skladom. Sklad
poskrbi za sklenitev pogodb s prejemniki sredstev, za izplačila sredstev ter preverja realizacijo programov
3
kulturnih društev .
2
3
Mestna občina Maribor, Urad za kulturo in mladino, Nataša Kocjančič.
Poročilo o izvrševanju proračuna Mestne občine Maribor v obdobju I-VI 2011.
25
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
Tabela 31: Skupni program (EUR)
2007
2008
2009
2010
2011
2012*
72.479
72.479
72.479
72.479
72.479
40.000
* do meseca novembra
Pri skupnih programih gre za program Zveze kulturnih društev Maribor (ZKD Maribor), ki obsega zlasti
izobraževanje in usposabljanje mentorjev ter organizacijo skupnih predstavitev (revij, delavnic, razstav, srečanj,
4
gostovanj,…). Skupne programe v približno enakem znesku sofinancira JSKD .
Tabela 32: Zborovsko tekmovanje Naša pesem (nefinančni vložek) (EUR)
2007
2008
2009
2010
2011
2012*
25.108
29.000
23.000
28.000
28.000
28.000
* do meseca novembra
JSKD v soorganizaciji z Zvezo kulturnih društev Slovenije, Mestno občino Maribor ter Organizacijskim odborom
5
tekmovanja vsako leto priredi zborovsko tekmovanje Naša pesem .
Tabela 33: skupaj tabele 30 – 32 (EUR)
2007
2008
2009
2010
2011
2012*
193.439
197.331
182.715
196.331
109.095
187.236
* do meseca novembra
4
5
Poročilo o izvrševanju proračuna Mestne občine Maribor v obdobju I-VI 2011.
Poročilo o izvrševanju proračuna Mestne občine Maribor v obdobju I-VI 2011.
26
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
3.6 Aktivna politika zaposlovanja
K financiranju NVO na področju kulture je potrebno prišteti tudi sofinanciranje javnih del in druge ukrepe
6
aktivne politike zaposlovanja .
3.6.1
Javna dela
Tabela 34: višina sofinanciranja javnih del (EUR)
2007
2008
2009
2010
2011**
skupaj
33.127
77.549
97.058
104.603
52.000
NVO
7.911
30.037
35.094
44.775
32.000
JZ
19.630
45.676
54.379
59.828
20.000
obveznosti*
5.587
1.838
7.554
554
/
* obveznosti iz minulega proračunskega leta
** ocena (vir: Poročilo o izvrševanju proračuna Mestne občine Maribor v obdobju I-VI 2011)
Tabela 35: delež sofinanciranja javnih del (%)
2007
2008
2009
2010
2011*
povprečje
2007-2011
NVO
23,88
38,73
36,15
42,8
61,53
40,61
JZ
59,25
58,89
56,02
57,19
38,46
53,96
* ocena (vir: Poročilo o izvrševanju proračuna Mestne občine Maribor v obdobju I-VI 2011)
Tabela 36: število organizacij prejemnic sofinanciranja javnih del
2007
2008
2009
2010
2011*
NVO
4
8
8
8
/
JZ
5
8
8
13
/
* v času priprave elaborata podatek ni bil na voljo
Tabela 37: število delavcev (javna dela) sofinanciranih v organizacijah
2007
2008
2009
2010
2011*
NVO
4,5
9,7
16,4
28
/
JZ
12,2
13,3
10
57
/
* v času priprave elaborata podatek ni bil na voljo
6
Podatki so povzeti po proračunskih postavkah 10039001 (povečanje zaposljivosti) in 360000 (sofinanciranje javnih
del in drugi ukrepi aktivne politike).
27
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
Tabela 38: indeks realizacije odobrenega fizičnega obsega programov janvih del
2007
2008
2009
2010
2011*
91,9
90,4
90,8
87,53
/
* v času priprave elaborata podatek ni bil na voljo
Iz Zaključnega računa proračuna MOM: sredstva niso v celoti porabljena, ker nekateri izvajalci izkoristijo
pravico do višjega deleža državnih sredstev, kar delno zniža višino občinskega sofinanciranja pri posameznih
programih.
3.6.2. Sofinanciranje povečanja zaposljivosti
Gre za sofinanciranje zaposlitvenih programov, ki so bili uspešni pri pridobivanju sredstev iz naslova evropskih
strukturnih skladov.
Tabela 39: sofinanciranje povečanja zaposljivosti (EUR)
2007
2008
2009
2010
2011
skupaj
29.038
23.400
22.857
20.000
87.500
NVO
18.778
13.402
12.857
14.101
42.500
JZ
10.259
9.998
10.000
5.339
45.000
GS
/
/
/
560
/
Tabela 40: sofinanciranje povečanja zaposljivosti (%)
2007
2008
2009
2010
2011
povprečje
2007-2011
NVO
64,66
57,27
56,24
70,5
48,57
59,45
JZ
35,33
42,72
43,75
26,69
51,42
39,98
Tabela 41: indeks realizacije odobrenega fizičnega obsega programov (%)
2007
2008
2008
2010
2011*
99
98
100
100
/
* v času priprave elaborata podatek ni bil na voljo
3.7. Financiranje NVO s strani javnega zavoda Maribor 2012
K širšemu pregledu sredstev, ki so bila v zadnjih letih na voljo prosilcem sredstev s področja kulture, je
potrebno prišteti tudi financiranje s strani javnega zavoda Maribor 2012 v sklopu projekta Evropske prestolnice
kulture. V nadaljevanju je pregled sredstev, ki so jih s strani omenjenega javnega zavoda prejeli NVO in
samostojni ustvarjalci na področju kulture.
28
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
Vpliv projekta EPK na delovanje in položaj ustvarjalcev v Mariboru bi bil potreben podrobnejše analize, prav
tako bi bilo za oceno razvoja in vpliva kulturnih politik na položaj NVO in samostojnih ustvarjalcev potrebno
opraviti neodvisno evalvacijo celotnega projekta EPK.
Tabela 42: financiranje Evropske prestolnice kulture s strani MOM (EUR)
2007
2008
2009
2010
2011
2012
83.835
651.009
1.004.832
2.419.433
6.052.500
17.843.013*
*podatki za leta 2007-2011 so vzeti iz zaključnih računov in predstavljajo višino realiziranih sredstev. Podatek za leto 2012
pa je vzet iz rebalansa proračuna 2012 in predstavlja predviden znesek financiranja. Realizacija na postavki EPK je do
meseca avgusta 2012 znašala 9.997.626 EUR.
Tabela 43: Sofinanciranje NVO in samozaposlenih na področju kulture v okviru Evropske prestolnice kulture v letih 2010 2012 (v EUR)
NAZIV ORGANIZACIJE
Sedež
Prejeta sredstva
DRUŠTVO KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE
Ljubljana
946.466,96
ZAVOD EXODOS
Ljubljana
751.427,49
HIŠA KNJIG, ZALOŽBA KMŠ
Maribor
316.529,21
NOVOGLASBENO GLEDALIŠČE
Maribor
201.340,00
ZBOR CARMINA SLOVENICA
Maribor
190.540,00
ZAVOD DELAVNICA
Maribor
175.000,00
ZAVOD BUNKER
Ljubljana
142.758,71
DRUŠTVO VARUHI SEMEN
Maribor
134.970,04
ZDRUŽENJE CAAP
Maribor
135.297,49
GLASBENO DRUŠTVO MLADI BOBNAR
Duplek
139.628,01
PEKARNA-MAGDALENSKE MREŽE
Maribor
112.770,20
ZADRUGA DOBRINA Z.O.O.
Jurovski dol
110.889,94
ZAVOD KULTIVACIJA
Zg. Polskava
115.959,66
KULTURNO IZOBRAŽEVALNO DRUŠTVO KIBLA
Maribor
111.767,86
ZAVOD UDARNIK - ZU
Maribor
77.564,00
DRUŠTVO MARIBORSKA KOLESARSKA MREŽA
Maribor
89.579,75
KULTURNO DRUŠTVO PLESNA IZBA
Maribor
71.327,00
FREKVENCA, SOCIALNO - KULTURNO ZDRUŽENJE NEMIRNIH IN
AKTIVNIH
Maribor
DRUŠTVO ZA GLASBENO UMETNOST "ARSANA"
Ptuj
83.532,85
DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV
Ljubljana
88.500,00
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO BORZA
Maribor
80.170,00
ZAVOD ANTONA MARTINA SLOMŠKA
Maribor
78.601,64
DRUŠTVO ZA VIZUALNE KOMUNIKACIJE MAGDALENA
Maribor
65.000,00
29
53.320,70
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
MARIBOR
Maribor
72.821,26
NASTATI, ZAVOD ZA UMETNIŠKE PROJEKTE IN KREATIVNE REŠITVE
Ljubljana
30.000,00
PREBOJ DRUŠTVO ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ
Braslovče
54.390,70
ZDRUŽENJE USTVARJALNIH LJUDI NA PODROČJU KULTURE
Maribor
53.244,00
ZAVOD UHO; OKO: MARIBOR
Maribor
53.128,53
ŠTUDENTSKA ZALOŽBA ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V
LJUBLJANI
Ljubljana
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO ZLATI ZOB
Ljubljana
50.000,00
FLOTA, ZAVOD ZA ORGANIZACIJO IN IZVEDBO KULTURNIH PRIREDITEV
Murska Sobota
49.732,22
LOKALPATRIOT MLADINSKI KLUB DNŠ
Novo mesto
45.765,00
50.144,00
DRUŠTVO ZAVEZNIKOV MEHKEGA PRISTANKA
25.500,00
KULTURNO EKOLOŠKO DRUŠTVO SMETUMET
Ljubljana
44.414,11
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO ART STAYS
Ptuj
43.105,42
EN-KNAP ZAVOD ZA ORGANIZACIJO IN IZVEDBO KULTURNIH
PRIREDITEV
Ljubljana
43.000,00
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO ANARHIV
Ljubljana
41.283,69
MIKROURBANIKA
Maribor
40.467,64
DRUŠTVO CAFE TEATER
Ljubljana
36.400,00
ARGO DRUŠTVO ZA HUMANISTIČNA VPRAŠANJA
Murska Sobota
36.281,42
EVROPSKO SREDIŠČE ZA RAZISKAVE IN KULTURO SAGA
Fram
33.100,00
VIA NEGATIVA - DRUŠTVO USTVARJALCEV IN RAZISKOVALCEV
SODOBNIH SCENSKIH UMETNOSTI
Ljubljana
32.500,00
ZAVOD NASTATI
Ljubljana
Ljubljana
31.520,00
30.000,00
DRUŠTVO KVALITETNIH KULTURNO-UMETNIŠKIH PRAKS SMEHOMAT
Ljubljana
28.000,00
KULTURA 21
Ljubljana
27.720,00
KULTURNO - UMETNIŠKO DRUŠTVO ZID NA MEJI KOZJAK PRI CERŠAKU
Ceršak
27.612,00
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO MOMENT
Maribor
26.755,00
IMAGINARNI, ZAVOD ZA KULTURNO DEJAVNOST
Ljubljana
26.328,84
DRUŠTVO ZAVEZNIKOV MEHKEGA PRISTANKA
Krško
25.500,00
KARMINA ŠILEC - ZBOROVODKINJA
Maribor
25.000,00
TRAMAL FILMS
Ljubljana
25.000,00
ZAVOD BUFETO
Ljubljana
24.050,00
POETOVIO LXIX DRUŠTVO ZA RIMSKO ZGODOVINO IN KULTURO PTUJ
Ptuj
23.800,00
KLUB POMURSKI AKADEMSKI CENTER, DRUŠTVO ZA RAZVOJ
KULTURNE, IZOBRAŽEVALNE, INFORMACIJSKE IN DRUŽABNE
DEJAVNOSTI
Murska Sobota
22.200,00
ZAVOD ISKRA
Maribor
20.147,75
KULTURNO DRUŠTVO MYRA LOCATELLI
Tolmin
19.932,00
SUBKULTURNI AZIL
Maribor
19.403,00
SENZORIUM SENZORIALNO GLEDALIŠČE IN RAZISKAVA, ZAVOD ZA
ORGANIZACIJO IN IZVEDBO KULTURNIH PROJEKTOV IN PRIREDITEV
30
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
DRUŠTVO LUTKOVNIH USTVARJALCEV
Ljubljana
19.125,00
ZAVOD ETNIKA
Maribor
18.117,01
KLUB PRIJATELJEV IMV NOVO MESTO
Novo mesto
18.012,00
ZAVOD LITERA
OLOOP LJUBLJANA
Maribor
Ljubljana
18.000,00
17.170,00
DRUŠTVO HUGO WOLF SLOVENJ GRADEC
Slovenj Gradec
17.000,00
FOTO KLUB MARIBOR
Maribor
17.000,00
DRUŠTVO ZA RAZVOJ FILMSKE KULTURE
Maribor
17.000,00
ZALOŽBA GOGA
Novo mesto
15.519,39
DELAVSKO KULTURNO DRUŠTVO SVOBODA SENOVO
Senovo
15.284,49
ZNANSTVENO RAZISKOVALNO ZDRUŽENJE ZA UMETNOST, KULTURNO
IZOBRAŽEVALNE PROGRAME IN TEHNOLOGIJO EPEKA
Maribor
15.010,60
MITRA, DRUŠTVO ZA RAZVOJ AVDIOVIZUALNE KULTURE IN
MEDKULTURNEGA DIALOGA
Maribor
14.561,61
DRUŠTVO MLADIH RAZISKOVALCEV MRM MARIBOR
Maribor
14.162,11
MASKA LJUBLJANA
Ljubljana
13.770,00
SLIKAR - ŠUBIC JOŽE
Maribor
13.500,00
ZAVOD SITULA
Novo mesto
13.377,67
KATJA BECK KOS - PRODUCENTKA
Maribor
12.750,00
DRUŠTVO GLEDALIŠČE ANE MONRO
Ljubljana
12.601,00
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO ČAR GRIČA
Ptuj
11.775,37
DRUŠTVO ZA RETROAVANTGARDO
Ljubljana
11.639,81
NOGOMETNI KLUB MARIBOR BRANIK
Maribor
11.520,00
DRUŠTVO DLUM
Maribor
11.475,00
USTANOVA FUNDACIJA SONDA
Maribor
10.000,00
DRUŠTVO ZA PODPORO RADIU MARŠ MARIBOR
Maribor
10.000,00
STOLNA ŽUPNIJA MARIBOR
Maribor
8.925,00
FSK, FORUM SLOVANSKIH KULTUR
Ljubljana
8.871,07
UMETNIŠKO DRUŠTVO BRONOS
Trzin
8.750,00
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO ŠTUDENT MARIBOR
Maribor
8.730,00
IRDO
Maribor
8.500,00
DRUŠTVO HEDONISTIČNIH KREATIVCEV
Maribor
7.150,00
ZAVOD VISTA MURSKA SOBOTA
Murska Sobota
7.040,00
KULTURNO DRUŠTVO MLADINSKI CENTER INDIJANEZ
Maribor
7.000,00
KULTURNO DRUŠTVO CENTER PLESA
Maribor
6.710,00
KULTURNO DRUŠTVO MARIBORSKA LITERARNA DRUŽBA
Maribor
6.608,87
SONČNICA
Vaneča
6.049,32
DRUŠTVO ZA KULTURNO, ZALOŽNIŠKO IN PRODUCENTSKO
DEJAVNOST, PEKINPAH
Ljubljana
6.000,00
ZAVOD RUSKI DOM, MARIBOR
Maribor
5.591,69
31
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
ZDRUŽENJE SKLADATELJEV IN AVTORJEV ZA ZAŠČITO AVTORSKE
PRAVICE SLOVENIJE
Trzin
5.569,54
DRUŠTVO MARIBORSKI RAZISKOVALNI STUDIO
Maribor
5.390,00
KULTURNO DRUŠTVO THALIA
Šentjur
5.122,60
ZGODOVINSKO DRUŠTVO DR. FRANC KOVAČIČ V MARIBORU
Maribor
5.000,00
DRUŠTVO ZA RAZVOJ, NAPREDEK IN PROMOCIJO TURIZMA,
KULINARIKE IN NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE VIVAT
Maribor
5.000,00
ŠPORTNO DRUŠTVO LETALSKI CENTER MARIBOR
Podgorje pri
Slovenj Gradcu
Maribor
4.604,00
ZAVOD ZVVIKS
Ljubljana
4.585,00
DELAK
Ljubljana
4.000,00
DRUŠTVO ARHITEKTOV MARIBOR
Maribor
3.793,55
DRUŠTVO ZA KOMORNO GLASBO AMADEUS
Maribor
3.680,19
REVIVAS-DRUŠTVO ZA OŽIVITEV IN PROMOCIJO VASI ŠKALE
Velenje
3.400,00
KULTURNO DRUŠTVO LAJNAR KOROŠKI
Slovenj Gradec
3.039,85
DRUŠTVO ZA RAZVIJANJE PROSTOVOLJNEGA DELA NOVO MESTO
Novo mesto
3.000,00
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO STUDIO 39
Maribor
3.000,00
ŠPORTNO KULTURNO DRUŠTVO PLESNI STUDIO NOVO MESTO
Novo mesto
2.125,00
MAREŽGANSKO MLADINSKO DRUŠTVO
Marezige
2.000,00
JURCER
Maribor
2.000,00
HOKEJSKO DRSALNI KLUB MARIBOR
Maribor
1.800,00
KULTURNO DRUŠTVO AMBIENTAL PERFORMANCES-ASSOCIAZIONE
CULTURALE AMBIENTAL PERFORMANCES
Koper
1.300,00
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO META
Solkan
800,00
DRUŠTVO ZA POMOČ IN SAMOPOMOČ BREZDOMCEV KRALJI ULICE
Ljubljana
595,94
DRUŠTVO ZNANSTVENIH IN TEHNIŠKIH PREVAJALCEV SLOVENIJE
Ljubljana
550,00
ZAVOD OKUS
Novo mesto
250,00
DRUŠTVO ŠTUDENTSKI KULTURNI CENTER
Ljubljana
240,00
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV GROSUPLJE
Grosuplje
174,00
ZDRUŽENJE MANAGER
Ljubljana
42,00
ZVEZA RAČUNOVODIJ, FINANČNIKOV IN REVIZORJEV SLOVENIJE
Ljubljana
28,00
ZAVOD RISA
PREJETA SREDSTVA SKUPAJ
/
Vir: http://supervizor.kpk-rs.si/
Podatko so bili zajeti 8. novembra 2012.
32
4.709,00
5.927.819,07
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
Tabela 44: pregled sredstev prejemnikov (NVO in samozaposlenih v kulturi) glede na kraj registracije NVO
(EUR)
Število NVO prejemnic
sredstev
Višina prejetih sredstev
Povprečje prejetih
sredstev na NVO
Maribor
53
2.428.004
45.811,39
Ljubljana
33
2.498.587,62
75.714,77
ostali
37
1.001.227,45
27.060,20
SKUPAJ
123
5.927.819,07
48.193,65
3.8 Nerazpisna finančna podpora delovanja NVO
Pregled vložkov, ki se tičejo posrednega ali neposrednega nerazpisnega podpiranja delovanja NVO na področju
kulture s strani Mestne občine Maribor.
7
V omenjene stroške spadajo Vložki v premoženje za pridobivanje/ohranjanje kulturne infrastrukture in
obratovalni stroški kulturne infrastrukture v korist NVO na področju kulture.
Tabela 45: vložki v premoženje za pridobivanje/ohranjanje kulturne infrastrukture (EUR)
Objekt
Vrsta vložka
Znesek
Karantena
investicijska obnova*
1.866.805,98
Pekarna – Upravna zgradba
investicijska obnova**
1.590.613,00
(od tega sofinanciranje ESSR:
800.000,00)
Obnova kompleksa Pekarna
projektiranje, investicijska dokumentacija,
tehnično svetovanje za objekte Hladilnica,
Lubadar, Gustav, MC, okolje,
transformatorska postaja***
594.156,52
(od tega sofinanciranje ESSR:
84.335,75)
*zaključena 31.12.2010, potekala v letih 2006, 2007, 2008, 2009, 2010
**zaključena 31.12.2011, potekala v letih 2009, 2010, 2011
***pričetek investicije leta 2009
Tabela 46: kulturna infrastruktura - investicijsko, tekoče vzdrževanje (EUR)
2007
2008
2009
2010
2011
2012*
22939,05
2939,14
91390,83
9818,42
4756,65
11422,1
* do meseca novembra
7
Vir. Mestna občina Maribor, Urad za kulturo in mladino, Nataša Kocjančič.
33
skupaj
143.266,19
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
Tabela 47: obratovalni stroški upravljanja kulturne infrastrukture (UKI) v korist NVO na področju kulture
Objekt
Karantena
2007
/
2008
2009
/
2010
2011
2012*
Skupaj
10.120
34.300
38.464
33.700
116.584
Union (vsi
uporabniki)
Union (samo
NVO)
62.668
79.924
79.811
66.817
72.301
51.229
412.751
14.413
18.382
18.356
15.368
16.629
11.783
94.933
Pekarna
39.142
33.416
28.949
29.456
31.418
19.774
182.156
Fotogalerija
Stolp
7.916
9.915
9.915
10.611
12.611
/
50.968
Likovna
galerija
Maribor
6.259
7.260
7.260
7.770
9.770
/
38.319
4.500
4.500
Različni
objekti**
/
/
/
/
/
* do meseca novembra
** Koroška cesta 5, 19, 21, 24, 26, Ljubljanska 4
Vrsta stroška:
-
Karantena: upravljanja kulturne infrastrukture, materialni stroški objekta (elektrika, ogrevanje, kurjač,
vzdrževanje, snaga, varnost)
-
Union: upravljanja kulturne infrastrukture, materialni stroški objekta (elektrika, hišnik, plin, vzdrževanje,
komunala, voda...)
-
Pekarna: upravljanja kulturne infrastrukture, materialni stroški objekta (elektrika, voda, komunalne
obveznosti, vzdrževanje)
-
Fotogalerija Stolp: upravljanja kulturne infrastrukture
-
Likovna galerija Maribor: upravljanja kulturne infrastrukture
-
Različni objekti: upravljanja kulturne infrastrukture: drugi stroški (zavarovanje)
34
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
4. Analiza stanja mariborskih NVO s področja kulture s
SWOT analizo
4.1. Namen in cilji
Na področju ugotavljanja stanja razvitosti NVO v Sloveniji obstajajo različne raziskave, ki so bile opravljene v
preteklih letih. Sprotne ugotovitve stanja kažejo, da se položaj NVO v preteklih letih ni bistveno spreminjal in še
vedno, kot je bilo že omenjeno, močno zaostaja za razvitejšimi državami. Usodo nevladnega sektorja delijo tudi
NVO, ki delujejo na področju kulture, kar pomeni, da se njihov položaj ne razlikuje bistveno od stanja, ki je
skupen celotnemu sektorju. Kljub temu smo za potrebe priprave elaborata povprašali mariborske NVO, ki
delujejo na področju kulture o tem, kako ocenjujejo svoj položaj in s katerimi problemi se pri svojem delu
najpogosteje srečujejo. Namen analize je bil pridobiti podatke o položaju in delovanju nevladnih organizacij v
letih 2007 - 2011, ki skupaj s podatki o financiranju nevladnih organizacij s strani Mestne občine Maribor ter
ugotovitvami, ki so bile zbrane na posvetih z nevladnimi organizacijami, kvalitativno in kvantitativno
dopolnjujejo sliko stanja na področju delovanja nevladnih organizacij v MOM na področju kulture. Anketni
vprašalnik, pri katerega izdelavi je sodelovalo Društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na
8
področju kulture in umetnosti – Asociacija , smo pripravili posebej za pričujoči elaborat.
4.2. Vzorec in opredelitev sestave vprašalnika
Ciljna skupina, ki smo jo želeli spodbuditi k sodelovanju so predstavljale nevladne organizacije s področja
kulture in umetnosti na področju Mestne občine Maribor. Vprašalnik je obsegal 34 vprašanj je bil poslan na 86
elektronskih naslovov NVO s področju Maribora. Naslovniki so bili izbrani na podlagi seznama nevladnih
organizacij, posameznikov in gospodarskih združenj, ki so sodelovali na razpisih za projekte in akcije oziroma
programe v javnem interesu Mestne občine Maribor v letih 2010 in 2011 in ki je bil pridobljen s strani Urada za
mladino in kulturo Mestne občine Maribor. Na vprašalnik je odgovorilo 27 organizacij, od tega 18 društev in 9
zavodov, ki delujejo na uprizoritvenem, glasbenem, vizualnem, intermedijskem, avdiovizualnem in drugih
področjih (izobraževanje, informiranje, humanistika, kultura). Večina nevladnih organizacij deluje na več
omenjenih področjih in se ne omejuje na eno ali dve področji. Glede na relativno majhno število respodentov
rezultatov ne gre posploševati, vendar kljub temu lahko na njihovi podlagi podamo določene ugotovitve, ki jih je
moč podkrepiti z ugotovitvami drugih analiz oz. strateških dokumentov.
8
Asociacija neformalno deluje že od leta 1992, je danes profesionalno koordinirana in združuje 47 organizacij in
številne posameznice ter posameznike. Zavzema se za izboljšanje delovnih pogojev in sistemskega položaja samostojnih
ustvarjalcev in nevladnih organizacij (NVO) v umetnosti in kulturi ter posameznikov, ki v njih delujejo. Osnovni cilj je
zagotavljanje enakopravnih pogojev za delovanje v primerjavi s tistimi v javnih zavodih ter splošno izboljšanje položaja
umetnosti in kulture v državi in družbi.
35
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
Vprašalnik je obsegal sledeče vsebinske sklope:
osnovni podatki o organizaciji
podatki o prostorskih in drugih materialnih pogojih delovanja
podatki o sodelovanju z drugimi pravnimi osebami
programska usmeritev
zaposlovanje
podatki o odnosih z občino in državo
financiranje
odhodki
podatki o težavah in ovirah za delovanje
4.3. Rezultati in povzetki
4.3.1.
Osnovni podatki o organizaciji (vprašanja 1 – 4)
V sklopu vprašanj o osnovnih podatkih so anketiranci odgovarjali na osnovna statusna vprašanja, kot tudi o
formalnemu članstvu v nacionalni ali mednarodni mreži. Prav tako je bilo postavljeno vprašanje po
pridobljenem statusu v javnem interesu.
Slaba petina NVO je članica zvez organizacij, samo tri so formalne članice mednarodnih organizacije.
Stopnja formalnega mreženja je sorazmerno nizka, prav posebej na mednarodnem področju. NVO in
posamezniki premorejo precej kontaktov z organizacijami in posamezniki, ki pa po navadi ne prerastejo v
intenzivnejše sodelovanje na ravni programov ali projektov. Opremljenost s statusom organizacije v javnem
interesu je nizka.
Nizka stopnja mreženja kaže znamenja skorajda avtarkičnosti organizacij, predvsem v razmerju do formaliziranih
mednarodnih povezovanj, kar je deloma posledica stroškov članarin in potnih stroškov, ki jih članstva v
mednarodnih organizacijah pogosto prinašajo. Prav tako lahko predvidevamo, da je nizka stopnja
formaliziranega mreženja povezana z nizko stopnjo formaliziranega sodelovanja lokalnih organizacij v večjih in
zahtevnejših mednarodnih projektih, ki zahtevajo finančno sodelovanje in mednarodne finančne vire.
4.3.2.
Podatki o prostorskih in drugih materialnih pogojih delovanja (vprašanja 5 - 9)
V tem sklopu so bili pričakovani odgovori glede lastništva, opremljenosti in najemnine prostorov delovanja, kot
tudi o tehnični opremljenosti organizacije.
Vse NVO imajo sedež in dejavnost v istih prostorih. Daleč najvišji delež NVO gostuje pri drugih organizacijah
oziroma so najemnice prostorov. Lastništva prostorov je zelo malo. Večina NVO plačuje neprofitno najemnino.
Prostorske pogoje delovanja NVO ocenjujejo kot delno ustrezne (14), neustrezne (13) in ustrezne (9).
Ocena ustreznosti prostorov kaže na večinsko nezadovoljstvo s prostori delovanja. Žal anketni vprašalnik ni
omogočal podrobnejše obdelave prostorske problematike, kar bi vsekakor bilo potrebno. Vprašanje
prostorskega delovanja je potrebno posebne pozornosti pri snovanju mestnih politik.
36
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
Anketno vprašanje o razpolaganju s tehnično opremo pokaže, da največji delež lastne opreme in sredstev tvorijo
računalniki, mobiteli, fotoaparati in video kamere. Največ izposojanja opreme je na področju uprizoritvenih,
glasbenih dejavnosti, intermedijskih dejavnosti (ozvočenje, video projektor, plesni pod, osvetlitev, druga odrska
oprema ipd.).
NVO premorejo manj drago in nezahtevno opremo, ki večinoma ne zadostuje njihovim potrebam. Potreba po
specialni opremi je visoka, NVO pa primanjkuje sredstev pridobitev takšne opreme.
4.3.3.
Podatki o sodelovanju z drugimi pravnimi osebami (vprašanji 10 - 12)
V tretjem vsebinskem sklopu je bil poudarek na oceni vsebinskega, tehničnega in projektnega povezovanja z
drugimi NVO, javnimi zavodi in podjetji v Mariboru, Sloveniji ali v tujini.
Največ sodelovanja je med NVO v Mariboru, manj z NVO v Sloveniji in v tujini. Mnogo manj je povezav z javnimi
zavodi v Mariboru in Sloveniji. Sodelovanje s podjetji je skorajda nično.
Precej sodelovanja je na nezahtevni operativni ravni, pri zastonjski ali neprofitni izposoji opreme ali gostovanjih
v prostorih drugih organizacij. Mnogo manj pa je sodelovanja na programski in zahtevnejši organizacijski ravni.
Zaskrbljujoče malo je povezav s profitnim sektorjem ozirom donatorji ali sponzorji. Področje sodelovanja z
neprofitnim sektorjem bi zahtevalo posebno obravnavo na ravni mestnih politik.
4.3.4.
Programska usmeritev (vprašanja 13 – 22)
Ugotavljamo, da večina organizacij deluje na večih programskih področjih. Največji delež umetniških del tvorijo
premierno izvedena dela, mnogo manj je ponovitev v Mariboru in Sloveniji. Minimalni delež predstavlja
realizacija v tujini.
4.3.5.
Zaposlovanje (vprašanji 23 - 24)
Sklop, katerega namen je prikazati zaposlitveno strukturo delavcev v organizaciji (redno ali začasno zaposleni,
projektni sodelavci, samozaposleni, delo preko študentske napotnice, javni delavci, prostovoljsko delo) in hkrati
količino ter vrsto strokovnega izobraževanja.
Daleč največji delež na področju zaposlovanja v organizacijah predstavlja prostovoljsko delo. Prav posebej
zaskrbljujoče je, da velik delež prostovoljskega dela obsega vodstvene in strokovne funkcije, kar pomeni nizko
stopnjo profesionalizacije in nezmožnost visokega strokovnega razvoja. Ne glede na ambicije organizacij takšno
stanje pomeni razvito ljubiteljsko dejavnost, a nezmožnost profesionalizacije dela.
Pomemben delež zaposlenih tvorijo zaposleni iz programov javnih del, ki pa ne zasedajo vodstvenih položajev,
nekaj več strokovnih, največji delež pa zavzemajo na področju administracije in tehnične pomoči. Področje
javnih del predstavlja pomemben del pomoči NVO.
Zaskrbljujoče nizko je število rednih zaposlitev v NVO, kar kaže na nezmožnost zagotavljanja dolgoročno in
strateško zasnovanega in profesionalno zastavljenega dela. Prav tako kaže na nizko stopnjo varovanja socialnih
in delavskih pravic oziroma na nenehno stanje prekarnosti delavcev v kulturi.
Področje usposabljanja oziroma izobraževanja kaže na sorazmerno visoko stopnjo izobraževanja. Področje
izobraževanje je povezano predvsem s strokovnim in administrativnim delom v organizacijah.
37
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
Na področju zaposlovanja lahko ugotovimo, da je javni sektor, zaradi zakonsko urejenega financiranja s strani
ustanovitelja, v tem oziru v veliko boljšem položaju in lažje zagotavlja izvajanje tistih dejavnosti, ki so potrebne
za nemoteno delovanje (večja profesionalizacija kadrov na področju vodenja organizacije, vodenja programov,
administracija idr.)
4.3.6.
Podatki o odnosih z občino in državo (vprašanji 25 – 26)
Sklop, kjer smo želeli ugotoviti na kakšen način MOM podpira (finance, prostori, kadri, izposoja tehnične
opreme) in financira (programsko, projektno, koncesije, drugo) delovanje organizacij.
Mestna občina Maribor delovanje organizacij finančno podpira redno ali občasno, majhen odstotek organizacij
pa ni deležnih financiranja. Precej manj je podpore s strani MOM pri zagotavljanju prostorov. Največji delež
financiranja anketiranci pridobijo iz občinskih projektnih razpisov, manj pa iz programskih sredstev. Najmanjši
delež sredstev NVO pridobijo na nacionalni ravni. Podatki kažejo na nizka sredstva iz lokalnih virov (projektni
razpisi), ki ne omogočajo razvoja in dolgoročnega dela.
Majhen delež zagotavljanja prostorov lahko kaže na nedostopnost ali pomanjkanje prostorov v lasti MOM,
potencialno primernih za redno ali občasno rabo NVO ali pa na netransparenten in zapleten dostop do javnih
prostorov v lasti MOM. Nobeden od anketirancev ni nosilec koncesijske pogodbe.
4.3.7.
Financiranje (vprašanji 27 - 28)
Večino sredstev za delovanje NVO pridobijo iz projektnih dejavnosti na lokalni ravni. Prihodki organizacij iz
nejavnih virov večinoma predstavljajo članarine, lastne storitve in sponzorstva ali donacije. Prihodkov iz tujih
virov je zelo malo.
4.3.8.
Odhodki (vprašanji 29 - 31)
Anketiranci so bili povprašani po odhodkih glede na skupne stroške dela (bruto osebni dohodek zaposlenih,
pogodbe o delu, avtorske pogodbe, študentsko delo), dejavnosti (programski materialni stroški, splošni stroški
obratovanja) in investicijske stroške (nakup opreme, investicijsko vzdrževanje, druge investicije).
NVO največ odhodkov namenijo za stroške dela, mnogo manj za stroške dejavnosti, neprimerljivo manj pa za
investicijske stroške.
4.3.9.
Podatki o težavah in ovirah za delovanje (vprašanja 32 – 34)
V zadnjem vsebinskem sklopu so bili anketiranci vprašani po oceni dejavnikov, ki predstavljajo oviro za njihovo
delovanje. Hkrati so bili pozvani k nadaljnji obrazložitvi konkretnega problema ter k podajanju predlogov
konkretnih rešitev. Odgovor je bilo možno razvrstiti v pet kategorij: ni ovira, majhna, srednja, velika ali zelo
velika ovira. Anketno vprašanje je naletelo na velik odziv anketirancev, razen v delu, ki je zahteval opis
konkretnih problemov in rešitev. Slednje za relevantnost elaborata ni predstavljalo težave, saj so bili v sklopu
priprave elaborata z organizacijami opravljeni številni posveti (glej četrto poglavje).
Največjo oviro organizacije vidijo v nezadostnih finančnih sredstvih, tako iz javnih kot iz zasebnih virov. Zanimivo
je, da anketiranci sredstev iz zasebnih virov skorajda ne pridobivajo, a so prav to ocenili kot težavo. Pet oziroma
38
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
osem organizacij ne vidi ovir v naraščanju odvisnosti od prihodkov pridobljenih iz lastne oziroma dopolnilne
dejavnosti. Glede prevelike odvisnosti od javnih virov financiranja so bile organizacije deljenega mnenja, saj jih
približno polovica v tem ne vidi težave, med tem, ko druga polovica to prepoznava kot oviro. NVO tudi zaznavajo
kot oviro odvisnost od aktualne politične oblasti. Največ anketirancev je kot veliko oviro ocenilo odsotnost jasne
razvojne strategije MOM na področju kulture. Kot srednje veliko oviro so anketiranci ocenili večanje
administrativnih obveznosti s strani MOM. Kot oviro so prepoznali tudi neizvrševanje pogodbenih obveznosti s
strani MOM.
Kot oviro za delovanje so organizacije navedle slabo informiranost javnosti o delovanju organizacije,
nepovezanost NVO sektorja in odsotnost skupnega nastopanja ter nezmožnost profesionalizacije delovanja
organizacij.
Če povzamemo, so v vsebinskem sklopu ocen dejavnikov, ki predstavljajo oviro za delovanje anketiranci kot
največje ovire prepoznali nezadostna finančna sredstva (javna in privatna), hkrati preveliko odvisnost od javnih
virov financiranja, v odnosu politike MOM do NVO pa največjo oviro predstavlja odsotnost jasne razvojne
strategije in večanje administrativnih ovir.
4.4. SWOT ANALIZA
Na podlagi anketnega vprašalnika in drugih zbranih podatkov je bila izdelana SWOT analiza iz katere izhajajo
prednosti, slabosti, priložnosti in ovire NVO na področju kulture v MOM:
Prednosti
Dolgoletna tradicija društvenega delovanja
Slabosti
Finančna nestabilnost in šibka finančna
Številčnost članstva
sposobnost večine NVO (nezmožnost
Pripravljenost za prostovoljsko delo
sofinanciranja in zalaganja z lastnimi sredstvi)
Velika učinkovitost glede na vložena sredstva
Pomanjkanje vodstvenih in nekaterih drugih
Fleksibilnost
strokovnih znanj in izkušenj
Inovativnost in kreativnost
Odliv strokovnih kadrov na bolje plačana
Dobro poznavanje sodobnih trendov
delovna mesta
Mednarodne povezave
Nizka stopnja profesionalizacije, pretežno
Strokovnost
prostovoljsko delo
Neposredni stik s prebivalstvom (uporabniki)
Šibka trajnost projektov
in dobro poznavanje okolja
Nepovezanost med NVO in prednostna skrb
Delovanje v javnem interesu
za parcialne interese
Vzpostavljena podporna organizacija za
Pomanjkanje veščin za prijavo na razpise
pomoč in krepitev NVO
Prevelika odvisnost od sredstev iz občinskih
virov
Pomanjkanje infrastrukture za delovanje
39
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
(prostori, oprema)
Premajhna usposobljenost za sodelovanje v
procesih sprejemanja zakonodaje in
predpisov na lokalni in nacionalni ravni
Priložnosti
Načelna pripravljenost mestne oblasti za
Nevarnosti
Zmanjševanje sredstev za sofinanciranje
sodelovanje z NVO pri pripravi politik s
projektov in programov NVO s strani MOM
področja kulture
Favoriziranje javnih zavodov s strani MOM
Delovanje Komisije za razvoj NVO v MOM
Neupoštevanje predlogov ukrepov za
Podpora lokalne skupnosti na področju
izboljšanje položaja NVO pri pripravi LPK
financiranja in zagotavljanja infrastrukture
Poglabljanje gospodarske in finančne krize v
Finančna sredstva iz EU
svetu
Sodelovanje v razvojnem svetu regije pri
Nenaklonjenost mestne oblasti do
pripravi regionalnih razvojnih programov
sodelovanja in dialoga z NVO
Ureditev zakonodaje na področju
Neizvrševanje pogodbenih obveznosti s strani
prostovoljstva
MOM
Evropska prestolnica kulture
Pomanjkanje razvojne strategije na področju
Razpoložljivi prostori v mestu v lasti MOM
kulture v MOM
Lokalni program kulture v MOM 2012 - 2017
Administrativne ovire
Zamude pri objavi razpisov
40
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
5. Vizija, cilji in razvojne prioritete NVO s področja kulturnih
dejavnosti
5.1.
Vizija NVO s področja kulturnih dejavnosti
Nevladne organizacije želijo biti enakopravni partner na področju kulturnih dejavnosti v
Mestni občini Maribor in s svojim delovanjem prispevati k razvoju mesta in krepitvi
kakovosti življenja njegovih prebivalcev.
5.2.
Prioritete in cilji
Na osnovi analize stanja NVO v regiji in opravljene SWOT analize smo opredelili ključne prioritete in cilje v
razvoju NVO s področja kulturnih dejavnosti:
1.
Vključenost NVO v dialog z MOM pri pripravi kulturnih politik, strateških dokumentov, razpisov za
financiranje in ostalih področjih, ki so pomembna za NVO
Vzpostaviti delovna telesa za sodelovanje med NVO in MOM (kulturna zbornica)
2.
Ureditev sofinanciranja MOM ter zagotavljanja drugih oblik podpore, ki bodo zagotavljali trajnostni
razvoj in delovanje NVO in krepili njihov prispevek k razvoju kulture v mestu.
Zagotoviti objavo razpisov in rezultatov v rokih, ki omogočajo nemoteno delovanje in financiranje
projektov
Vzpostaviti prireditvene prostore za izvajanje produkcij (odri, razstavišča,...)
Razvoj podpornega okolja za delovanje nevladnih organizacij
3.
Sistemska ureditev položaja NVO, ki delujejo na področju kulturnih dejavnosti v MOM.
Definirati nevladne organizacije in redifinirati profesionalne in ljubiteljske nevladne organizacije
Sprejeti strategijo razvoja kulture v MOM
41
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
6. Predlogi ukrepov za razvoj NVO s področja kulturnih
dejavnosti
6.1.
Izvedba posvetov z NVO
V okviru priprave elaborata je bilo v letu 2012 organiziranih osem posvetov z nevladnimi organizacijami in
samostojnimi ustvarjalci na področju kulture. Posveti so bili 23. februarja, 12., 13., 20. in 21. marca ter 11., 15.
in 21. junija. Poimenski seznam sodelujočih posameznikov in organizacij je naveden v osmem poglavju.
Namen posvetov je bil skozi organiziran in strukturiran dialog pridobiti mnenja in želje ustvarjalcev s področja
kulture v Mestni občini Maribor glede njenega bodočega delovanja na področju kulture in umetnosti. Na posvet
bili z javnim vabilom, ki je bilo posredovano po informacijskih kanalih Regionalnega stičišča NVO Podravja
(Zavod PIP) ter po mrežah NVO, vabljeni vsi ustvarjalci na področju kulture in umetnosti s področja MOM
(nevladne organizacije in samostojni ustvarjalci ter posamezniki). Posveti so bili moderirani in se je zanje vodil
zapisnik. Oblikovan je bil tudi elektronski seznam udeležencev, ki bo tudi v prihodnje zagotavljal boljše
komuniciranje med organizacijami, vanj pa se lahko vpišejo nevladne organizacije in samostojni ustvarjalci s
področja kulture v Mestni občini Maribor.
9
Najave, vabila in zapisniki v celoti so bili sproti objavljani na spletni strani regionalnega stičišča NVO Podravja, na
spletnem naslovu http://www.nevladna.org/index.php/podrocja/kultura/lokalni-program-kulture-2012-2017-vmom. Na posvetih je aktivno sodelovala tudi predstavnica društva Asociacija.
6.2.
Predlogi ukrepov
Rezultati posvetov so povzetek razprav in predlogov sistemskih in vsebinskih ukrepov, pripravljenih na podlagi
zapisnikov posvetov in predstavljajo skupno stališče udeležencev posvetov. Predvsem zaradi tega so podani v
obliki, kot je bila dogovorjena in usklajena na posvetih, opombe pa predstavljajo dodatno pojasnilo, ki smo ga
pripravili avtorji elaborata, če je to bilo potrebno. Nekateri predlogi so vsekakor potrebni nadaljne in
natančnejše elaboracije, za kar pa na posvetih zmeraj ni bilo časa oziroma strokovne podpore, ki bi jo lahko
nudila Mestna občina Maribor. Udeleženci posvetov so se strinjali, da bo pred vključitvijo predlogov ukrepov v
strategijo razvoja kulture v MOM nujno vzpostaviti delovno telo, sestavljeno iz strokovnjakov MOM in
predstavnikov NVO ter samozaposlenih v kulturi.
6.2.1
Definicija NVO in delitev na ljubiteljske in profesionalne organizacije
Menimo, da je nujno potrebno vzpostaviti definicijo NVO, ki bi jasneje opredelila in ločila ljubiteljske dejavnosti
NVO od profesionalnih dejavnosti NVO. Predlagamo upoštevanje predloga definicije NVO s strani društva
9
[email protected]
http://groups.google.com/group/kul-nevladna-maribor?hl=sl
42
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
Asociacija: »poklicni producenti umetnosti so pravne osebe zasebnega prava, ki so ustanovljene za nepridobitno
profesionalno ustvarjanje in poustvarjanje na vseh področjih umetnosti in podpornih dejavnosti.«
Opredelitev definicije NVO se nam zdi bistvena za prepoznavanje kakovostne umetniške produkcije, ki nastaja v
NVO. Slovenska zakonodaja je še vedno ne pozna. Predlog definicije je sicer pripravil Pravno-informacijski center
nevladnih organizacij, ki pa ne upošteva bistvenega, da med NVO obstajajo posamezne organizacije, ki
presegajo to posplošeno opredelitev NVO kot organizacije, kjer je sodelovanje omejeno zgolj na prostovoljno
delovanje, temveč se pojavljajo kot profesionalne organizacije, kjer delovanje pogosto presega poln delovni čas.
Delovanje profesionalnih organizacij poteka na popolnoma drugačni produkcijski ravni, velikokrat bolj primerljivi
z javnimi umetniškimi institucijami, ki so pri produkciji veliko bolj finančno, infrastrukturno in kadrovsko podprte
in zagotavlja potrebno profesionalno in specifično znanje za kakovostno produkcijo, ki nemalokrat uspešno
konkurira javnim umetniškim institucijam.
Predlagamo, da MOM dodatno podpre delovanje uveljavljenih izvajalcev kulturnih programov in programov, ki
niso javni zavodi in s svojim delovanjem trajno zadovoljujejo javni interes in kontinuirano delujejo na področju
kulture in umetnosti. MOM naj strukturno pripomore k razvoju definicije in obravnave nevladnega sektorja in
nadalje pripomore k razvoju NVO na nacionalni ravni. Država se je pri načrtu razvojnih ukrepov že zdavnaj
zavezala, da bo nevladni sektor spravila na raven razvitih držav, a je vse ostalo bolj ali manj zgolj pri zavezah, na
konkretni ravni pa je bilo storjenega bore malo.
Opomba
Nevladniki opozarjajo na težave, ki izhaja iz zakonodaje. Ta namreč ne omogoča ločevanja ljubiteljskih in
profesionalnih NVO, torej društev, zavodov in ustanov. V predlogu ukrepov 6.2.1. sta opisani dve težavi
nevladnikov:
neločevanje med profesionalnim in ljubiteljskim delom na področju kulture in umetnosti,
nizka podpora delovanju uveljavljenih izvajalcev kulturnih programov in programov, ki niso javni zavodi
in s svojim kontinuiranim delovanjem trajno zadovoljujejo javni interes.
Mestna občina Maribor vsekakor nima možnosti neposrednega vpliva na spremembo zakonodaje, lahko pa
težavi rešuje pri oblikovanju lastnih kulturnih politik. Predlagamo dva ukrepa:
(6.2.1.1.) ločevanje med profesionalnim in ljubiteljskim delom na področju kulture naj se izvaja skozi
razpisne kriterije v javnih pozivih in razpisih, ki jih objavlja MOM. Poudarek pri kriterijih naj bo na visoki
produkcijski ravni, zahtevnosti produkcije, referencah producentov in ustvarjalcev, vključenosti
izvajalcev v aktualne mednarodne umetniške in kulturne tokove, ter originalnosti zamisli in izvedbe,
(6.2.1.2.) izhajajoč iz gornjega ukrepa naj se za zahtevnejšo (profesionalnejšo) produkcijo NVO zagotovi
primerno (višje) financiranje, ki ustreza višjim merilom produkcije. Način financiranja naj bo primerljiv s
financiranjem javnih zavodov. Predlagamo, da se razpisi in pozivi za NVO za prihodnje leto objavljajo
konec tekočega leta za prihajajoče leto in uvedbo plačilo predujema v višini 30 odstotkov vrednosti
projekta/programa, ki je izplačan hkrati z izdajo odločbe o razpisnih rezultatih.
43
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
6.2.2
Zagotavljanje financiranja infrastrukturnih potreb NVO, ki so imetniki oz. upravljalci prostorov za
izvajanje dejavnosti na področju kulture
Pozivamo na dodatno sistemsko financiranje tistih NVO, ki so tudi imetniki in upravljavci prostorov za kulturno
produkcijo. Financiranje naj zajema financiranje splošnih oz. infrastrukturnih stroškov delovanja NVO, ki niso
neposredno vezani na izvajanje programa: 1) stroške dela, ki niso vezani na izvajanje programa, 2) splošne
materialne stroške za obratovanje, 3) stroške investicijskega vzdrževanja in nakupa opreme.
NVO imetniki in upravljavci prostorov so obvezani k vzpostavitvi poenotenega pravilnika, s katerimi se določajo
pravice in dolžnosti rabe prostorov in upravljavske storitve. Seznam prostorov ter pogoji in način dostopa so
dostopni na javnem spletnem portalu.
Prostore je potrebno ločiti po namembnosti na a) vadbene prostore in b) uprizoritvene prostore.
S tem bi MOM pripomogla k učinkoviti izrabi zasebnih neprofitnih prireditvenih prostorov. Obstoječe prostorske
kapacitete NVO se ne razvijajo v korist večjega števila možnih uporabnikov zaradi manjka sistemskega
financiranja. Prav ti prostori predstavljajo tudi možnost razvoja t.i. kulturni inkubatorjev, torej področja, za
katerega je v okviru javnih zavodov manj možnosti in interesa za izvajanje inkubacijske faze projektov umetnikov
in umetniških skupin (v okviru Mladinskega kulturnega centra sicer deluje Kulturni inkubator, ki pa je namenjen
predvsem organizaciji predavanj in razstav). Nastali položaj številne NVO in druge neodvisne organizatorje
napeljuje k temu, da se raje kot zahtevnemu dolgoročnemu razvoju lastnih vsebin, izdatneje posvečajo k
tehnično manj zahtevnemu uvažanju projektov iz tujine.
6.2.3
Vzpostavitev NVO prizorišč
MOM naj za vsako programsko področje formalno vzpostavi NVO prizorišča, ki jih predlagajo in potrdijo
nevladne organizacije. Razvoj prizorišč naj bo celostno zajet v strategijo razvoja kulture in nevladnih organizacij.
V okviru zagotavljanja primernih prostorov za delovanje in produkcijo NVO s področja kulture bi bilo smiselno v
okviru MOM storiti vse potrebno za čimprejšnjo celovito obnovo Pekarne, za potrebe kulturne produkcije v
domeni NVO pa pristopiti k iskanju dodatnih prostorskih kapacitet v mestu in njihovi revitalizaciji. Da je s
takšnim pristopom mogoče razvijati mesto, dokazujejo prakse mest širom sveta. Prostorska infrastruktura naj se
v obliki koncesije preda v večji meri v upravljanje NVO (npr. država je s koncesijsko pogodbo predala v
upravljanje območje Geoss-a društvu Geoss).
6.2.4
Razvoj strategije razvoja kulture in NVO
MOM naj skupaj z nevladnimi organizacijami pripravi Strategijo razvoja kulture in NVO s konkretnimi
kratkoročnimi in dolgoročnimi cilji, z natančnimi in merljivimi kazalniki ter operativnim planom izvedbe.
Pozivamo k vzpostavitvi evalvacijske skupine, sestavljene tako iz članov MOM kot NVO, ki redno skrbijo za
dosledno izvajanje operativnega plana oziroma pomagajo pri snovanju in izvrševanju ukrepov za reševanje
morebitnih odstopanj.
44
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
6.2.5
Izločitev javnih zavodov kot upravičencev za prijavno na projektne razpise
Želimo, da se iz prijaviteljev na projektne razpise izloči javne zavode, ki so že financirani iz proračunskih sredstev.
Tako bi nevladne organizacije pridobiti več projektnih sredstev, kar bi dvignilo kakovostno raven izvedbe
projektov.
6.2.6
Provišanje proračunskih sredstev namenjenih delovanju NVO
Obstoječa proračunska sredstva NVO omogočajo delo v nemogočih razmerah nenehnih likvidnostnih težav,
zaradi česar predlagamo postopno povišanje sredstev za delovanje NVO na petkratno trenutno vrednost. Z
ukrepom bi MOM zagotovila optimalno ter razvojno naravnano delovanje NVO. Iz sredstev bi MOM poleg
financiranja obstoječih projektov in programov zagotovila:
skupno upravljanje NVO prizorišč s strani NVO. Ocenjujemo, da bi za upravljanje prizorišč bila
potrebna delovna mesta direktorja, programskega direktorja, tehničnega osebja in vzdrževalcev
opreme, produkcijsko osebje,
skupne službe za spodbujanje in razvijanje NVO na področjih promocije, razvijanje občinstva,
odnosov z javnostmi, marketinga, mreženja, pravnega svetovanja, projektnega svetovanja,
administrativne pomoči. Skupne službe se lahko organizirajo v sklopu projektne oziroma podporne
pisarne za NVO (npr. v okviru regionalnega stičišča NVO oz. regionalnega razvojnega centra za
neprofitne orgnaizacije)
6.2.7
Razvoj podpornega okolja za delovanje NVO – projektna pisarna
NVO s področja kulture prepoznavajo pri svojem delovanju potrebo po zagotavljanju strokovne pomoči pri
pripravi projektov s katerimi kandidirajo na javnih razpisih. Projektno podporo za potrebe prijav na mednarodne
razpise, kjer se kot prijavitelj pojavlja MOM in NVO sodelujejo kot partnerji je smiselno izvajati v okviru
obstoječe Službe za razvojne projekte in investicije - Projektna pisarna pri MOM. Razvoj podporne dejavnosti
za NVO (s področja kulture) je smiselno uvajati skozi delovanje Regionalnega stičišča NVO v Podravju, ki tovrstno
pomoč za NVO že izvaja oz. v okviru vzpostavitve »regionalnega razvojnega centra neprofitnih organizacij«, kot
nadgradnje regionalnega stičišča. Vzpostavitev slednjega je prioritetni cilj tudi v okviru Strategije razvoja
nevladnega sektorja v Podravju 2013-2020 in je zapisan tudi v strategiji Maribor 2030. Mestna občina Maribor
naj v vzpostavljanju tovrstnega razvojnega centra, ki bo med drugim tudi povezovalec vseh sektorjev v družbi
(javni, gospodarski in nevladni), z namenom sodelovanja in skupnega iskanja rešitev za dvig kvalitete življenja
ljudi v regiji, prepozna razvojno priložnost in ga tudi finančno podpre.
6.2.8
NVO omogočiti brezplačne najeme prostorov, ki so v lasti MOM (predvsem v centru mesta)
MOM naj za določen čas omogoči NVO s statusom v javnem interesu brezplačen najem nezasedenih poslovnih
prostorov (74. in 107. člena ZUJIK (Uradni list RS, št. 77/07, 56/08, 94/09 in 4/10)). Oddelek za ravnanje z
nepremičninami MOM naj vodi javno evidenco nezasedenih prostorov in skupaj z Uradom za kulturo MOM
pripravi in izvede javni poziv za najem prostorov.
45
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
6.2.9
Poravnane pogodbene obveznosti s strani MOM
Že nekaj let se dogaja, da NVO za rezultate razpisa izvedo šele sredi leta, sredstev pa se lahko nadejajo
decembra ali v primeru leta 2011 celo v naslednjem letu. To bistveno otežuje delo NVO in praktično onemogoča
dolgoročno načrtovanje ter morebitno osamosvojitev od javnih sredstev, saj se NVO ter njihovi člani zaradi tega
spopadajo z neprekinjenimi likvidnostnimi težavami. Takšno stanje NVO tudi avtomatsko sili v neracionalno
porabo javnih sredstev, saj morajo del neizbežno nameniti izterjavam, zamudnim obrestim in drugim nastalim
stroškom, medtem ko se kulturno infrastrukturo ob takšni politiki izplačil kvečjemu krpa, namesto da bi se vanjo
vlagalo. Tudi sami kulturniki za nedoločen čas ostajajo brez zasluženih plačil, ki bi jim vsaj povrnili nastale
stroške.
MOM pozivamo k rednemu obveznemu poravnanju pogodbenih sofinanciranih deležev. Izplačila programskim
prejemnikom sredstev naj bodo kvartalna. Vsako nespoštovanje pogodbenih obveznosti in zakasnitev povračila
sredstev postavlja NVO v izjemno težki položaj, ki ogroža njihovo delovanje, izvajanje projektov in krni njihov
ugled (nezmožnost plačila računov idr.).
6.2.10
Objava razpisov pred pričetkom leta
Prepričani smo, da bi objava razpisov pričetkom leta bistveno pripomogla k boljšemu delovanju NVO. Že nekaj
let zaporedoma so rezultati razpisov znani šele sredi leta. Opozarjamo, da je to eden od ključnih problemov, ki
terja takojšnjo ureditev.
6.2.11
Uvedba letnih predrazpisnih konferenc in posvetov, s sodelovanjem Komisije za razvoj NVO v MOM
Namen predrazpisne konference je vzpostaviti strokovni civilni dialog na področju kulture in umetnosti med
lokalno samoupravo ter zainteresiranimi NVO, samostojnimi ustvarjalci in posamezniki.
Cilji konference so:
predstaviti in uskladiti časovnice in besedila javnih razpisov in pozivov MOM
predstaviti aktualne probleme ustvarjalcev in poiskati možnosti za rešitve
narediti pregled in evalvacijo aktivnosti v minulem letu
identificirati nove ustvarjalne trende in primerno reagirati
po potrebi vzpostaviti področna delovna telesa sestavljena iz predstavnikov NVO in lokalne
samouprave.
V izvajanje civilnega dialoga se vključuje Komisijo za razvoj NVO v MOM, ki je sestavljena iz predstavnikov NVO
in MOM.
6.2.12
Uvedba novih programskih področij
Predlagamo, da se uvedejo sledeča nova programska oziroma razpisna področja:
likovne umetnosti
intermedijske umetnosti in
humanistika.
46
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
6.2.13
Strokovne komisije na področju kulture
Opažamo potrebo po opredelitvi jasnih strokovnih kriterijev za vstop v strokovno komisijo, po bolj
transparentnem postopku imenovanja članov komisij in po večanju transparentnosti delovanja strokovnih
komisij. Zato predlagamo, da se:
mandat članov strokovnih komisij omeji največ na dva mandata,
člane komisije izbere na podlagi nedvoumnih in vnaprej vzpostavljenih kriterijev
redno objavljajo vsi zapisniki dela komisij
na spletnih straneh MOM vzpostavi posebna spletna podstran, kjer se zbrane vse potrebne
informacije o delu strokovnih komisij
onemogoči soodločanje tistih članov komisij, ki neposredno ali posredno sodelujejo v projektih za
pridobitev javnih sredstev
pri imenovanju strokovnih komisij omogoči možnost neposrednega imenovanja predstavnikov NVO
s strani NVO
vzpostavi možnost vpogleda v vse postopke podeljevanja sredstev organizaciji člana komisije, ki ga
izberejo NVO
člani strokovnih komisij se lahko izbirajo tudi izven Maribora
člane komisije obveže k upoštevanju smernic podanih na aktualni predrazpisni konferenci.
Prav tako župana pozivamo k doslednem upoštevanju mnenja strokovnih komisij.
6.2.14
Uvedba večletnih programskih razpisov in elektronskega oddajanja razpisne dokumentacije
Ob nenehnem manjšanju razpoložljivih sredstev tako za javno upravo kot NVO, predlagamo razbremenitev
nepotrebnih administrativnih postopkov za prejemnike programskih sredstev, kar zagotavlja pomembno
postavko pri zmanjševanju stroškov in optimiranju porabljenega časa za birokracijo. Predlogi se nanašajo na
zmanjšanje 1) nepotrebne administrativne obremenitve pri vsakoletnem ponovnem oddajanju programov in
zagotavljanje avtomatizacije postopkov brez čakanja na ponoven razpis, 2) večmesečno čakanje na potek vseh
rokov in postopkov, 3) luknje pri izvajanju programov zaradi čakanja na nove anekse, 4) zamike pri možnosti
črpanja sredstev v prvih mesecih leta.
6.2.15
Uvedba večletnega projektnega razpisa
Predlagamo, da se za prijavitelje, ki niso bili uvrščeni v programsko sofinanciranje, uvede večletni projektni
razpis za zahtevnejše večletne razvojne projekte in projektne sklope. Obrazce bi bilo potrebno prilagoditi tako,
da na projektnem razpisu omogočajo tudi snovanje projektnih sklopov in izpolnjevanje pogojev razpisa tudi po
projektnih sklopih.
6.2.16
Uskladitev razpisnih obrazcev MOM in MIZKŠ
Predlagamo, da se izenači trajanje večletnih programov MOM s trajanjem programov, ki jih razpisuje Ministrstvo
za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (4 leta). Menimo, da je uskladitev razpisnih obrazcev med MOM in
MIZKŠ potrebna, saj bi s tem NVO omogočili enostavnejše poslovanje in zmanjšali administrativno delo. Večina
NVO, ki jih sofinancira MOM, je namreč tudi prejemnica sredstev MIZKŠ.
47
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
6.2.17
Uvedba sofinanciranja projektov in programov, ki so že sofinancirani iz drugih virov
Za potrebe pridobivanja dodatnega denarja za izvedbo uspešnih projektov in programov, ki so že sofinancirani s
strani MIZKŠ, Evropske komisije ali drugih mednarodnih virov, bi bilo potrebno na MOM rezervirati dodatna
sredstva za spodbujanje sofinanciranja uspešnih projektov na tem področju.
6.2.18
Prenos neuspešnih vlog iz programskega na projektni razpis
Predlagamo, da se v razpisni pogojih za programske razpise vnaprej jasno opredeli postopke prenosa morebitnih
neuspešnih prijav tako, da:
neuspešne kandidature za programska sredstva ne omejujejo in zavlačujejo izvedbo postopkov
neuspešne prijave na programski razpis avtomatično kandidirajo na projektnem razpisu razpis
brez ponovnega vlaganja razpisne vloge na projektni razpis,
prijaviteljem je v razpisni dokumentaciji ponujena možnost nekandidiranja oziroma nesodelovanja
pri avtomatičnem prenosu neuspešne programske vloge na projektni razpis.
6.2.19
Kandidiranje na projektnem razpisu na nematičnem področju
Predlagamo, da se organizacijam, uspešnim na programskem razpisu, omogoči kandidiranje tudi na projektnem
in večletnem projektnem razpisu, a le na nematičnem področju in le v primeru, da na tem področju niso
prejemniki programskih sredstev.
Podlaga našega predloga je obstoječa praksa prehajanja med umetniškimi praksami (npr. iz glasbenih v
intermedijske in likovne ter nazaj). Ker gre za pogosto prakso tako v tujini kot tudi v Sloveniji, predlagamo, da se
z novo ureditvijo odpravijo birokratske razmejitve med posameznimi področji, s čimer se prejemnike
programskih sredstev zgolj dodatno spodbudi, k večanju ustvarjalnosti in produkcije.
6.2.20
Posebni pogoji za sofinanciranje novo ustanovljenih NVO
Predlagamo, da MOM vzpostavi pozitivne diskriminatorne pogoje za sofinanciranje prvih projektov novega NVO.
S tem bi omogočili lažji zagon delovanja in motivirali vzpostavljanje novih dejavnosti in umetniških praks.
6.2.21
Vzpostavitev mariborske kulturne zbornice
Predlagamo, da se vzpostavi mariborska kulturna zbornica, kot pravna oseba zasebnega prava, preko katere se
vodi strukturiran dialog civilne javnosti s področja kulture in umetnosti z nosilci lokalne oblasti. Ustanovitelji
zbornice so lahko reprezentativna združenja na področju umetnosti in kulture v MOM in drugi zainteresirani, ki
se bodo prijavili na razpis za ustanovitev. Vsi člani so zavezani k ustanovitvenemu deležu. MOM se naj obveže za
delno sofinanciranje podpornih oz. servisnih dejavnosti in storitev.
Med naloge zbornice zagotovo sodi:
analiza politik MOM, ki se nanašajo na razvoj NVO, neodvisnih producentov in samozaposlenih v
kulturi oziroma kulture in umetnosti v MOM
svetovanje MOM glede predpisov in politik, ki vplivajo na razvoj NVO na področju kulture in umetnosti
mreženje akterjev na področju kulture in umetnosti
zagotavljanje strukturiranega dialoga z nosilci oblasti
48
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
spremljanje in ocenjevanje stanja z vidika javnega interesa v MOM
spremljanje in ocenjevanje položaja izvajalcev javnih kulturnih programov in projektov
zagotavljanje podpornih storitev za učinkovitejše delovanje NVO, neodvisnih producentov in
samozaposlenih v kulturi
vzpostavljanje prostora javne razprave glede pomembnih družbenih kulturno političnih vprašanj,
promocija in večanje vidnosti kulture in umetnosti v MOM
ozaveščanje izvajalcev kulturnih programov in projektov o pomenu javnih politik ter nosilce oblasti o
pomenu umetnosti in kulture,
imenovanje predstavnikov zbornice v svete javnih zavodov v MOM s področja umetnosti in kulture,
predlaganje predstavnikov zbornice v strokovne komisije MOM, ki odločajo o razdelitvi razpisnih
sredstev.
Zbornica naj v svojem temeljnem aktu določi vse druge naloge, ki jih opravlja za svoje člane.
Opomba
Ob tem je potrebno spomniti na predlog ukrepa iz Lokalnega programa kulture MOM 2007-2012 o ustanovitvi
Sveta za kulturo, ki naj bi ga z odlokom ustanovili leta 2007. Zaradi podobnosti s predlogom ustanovitvi
krovnega stanovskega telesa (zbornice) povzemamo primere možnih nalog Sveta za kulturo, kot so zapisani v
Lokalnem programu kulture MOM 2007-2012:
svet je neodvisno telo, ki usmerja strategijo za kulturo. Svet sestavljajo po funkciji direktorji javnih zavodov s
področja kulture v Mariboru, direktor območne enote sklada RS za kulturne dejavnosti, predsednik ZKD in
vodstva drugih reprezentančnih združenj organizacij s področja kulture ter samostojnih kulturnih ustvarjalcev.
Predsednika in tri člane sveta imenuje Mestni svet na predlog župana izmed osebnosti s področja kulture, ki
uživajo javni ugled, za obdobje petih let in so lahko ponovno imenovani. Mestna uprava zagotovi
administrativno in tehnično podporo ter sredstva za delovanje sveta. Način svojega dela uredi svet s
poslovnikom.
Svet za kulturo:
spremlja in ocenjuje vpliv kulturne politike na kulturni razvoj,
daje mnenje k lokalnemu kulturnemu programu in letnim poročilom o njegovem izvajanju,
obravnava predloge odlokov in drugih predpisov s področja kulture ter z drugih področij, ki zadevajo
tudi področje kulture,
daje pobude in predloge za urejanje posameznih vprašanj na področju kulture.
Svet za kulturo ima tudi vlogo posvetovalnega telesa župana, podžupanov in mestne uprave za
posamezna področja kulture. Župan in pristojni organ mestne uprave obravnavata mnenja, pobude in predloge
sveta za kulturo ter se do njih opredelita in ga o tem seznanita praviloma v roku, krajšem od 60 dni potem, ko
jih prejmeta.
49
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
Med ukrepi, ki so bili omenjeni v Lokalnem programu kulture MOM 2007-2012, a nikdar uresničeni v polni
meri, velja izpostaviti tudi ukrep zbiranja podatkov in vsebinsko analitiko dogajanj na področju kulturnih
potreb ter produkcije in distribucije kulturnih dobrin ter potrebnih ukrepanj. Področja oziroma problematike,
potrebne sprotnega spremljanja, ki jih ukrep navaja so:
problematika različnih poklicnih skupin samostojnih kulturnih ustvarjalcev v Mariboru,
katere so pomembnejše ustvarjalne skupine in posamezniki,
na katerih področjih je opazen ustvarjalni deficit in razlogi zanj,
problematika tekočega financiranja zavodov širšega pomena s strani države,
razmere na področju varovanja kulturne dediščine in muzejskih dejavnosti,
kakšna je socialna in generacijska členitev proizvajalcev in porabnikov kulturnih dobrin, katere skupine
izstopajo, katere so deficitarne,
obseg nepredvidljivega dogajanja v kulturni ponudbi in povpraševanju ter spremljanje ustreznosti
ukrepov,
ustreznost odpiralnih časov javnih institucij,
doseganje obsega in kakovosti ponudbe in potrošnje kulturnih programov v primerjavi s primerljivimi
in razvitejšimi okolji,
katere kulturne dejavnosti so se ustrezno uveljavile na trgu in ne potrebujejo več javnih sredstev in
katere kulturne dejavnosti bi morale biti vključene v področje javnega interesa,
kaj so ustrezni razločevalni kriteriji med profesionalnimi in ljubiteljskimi kulturnimi praksami ter
kriteriji razločevanja med kulturnimi dejavnostmi in drugimi dejavnostmi na mejnih področjih,
kakšni so prostorski in drugi materialni pogoji za delo posameznih kulturnih dejavnosti v primerjavi s
primerljivimi in razvitejšimi okolji,
upravne in organizacijske šibkosti in možne izboljšave,
ipd.
Kot lahko opazimo, se nekateri predlogi ukrepov iz Lokalnega programa kulture MOM 2007-2012, pripravljenih
davnega leta 2007 delno ali v celoti ujemajo z nekaterimi ukrepi ali problemskimi področji, ki so jih navrgli
posveti NVO leta 2012. Na dlani je sklep, da se stanje na področju kulture in umetnosti v MOM v petih letih
izvajanja Lokalnega programa kulture MOM 2007-2012 ni spremenilo na bolje. Celo več, stanje se je prav v
letu projekta Evropske prestolnice kulture dramatično poslabšalo.
50
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
7. Povzetek
Najbolj splošen vtis, ki smo ga pripravljavci elaborata dobili v procesu njegovega nastajanja je, da so nevladni
oziroma formalizirani civilno družbeni akterji na področju kulture v Mestni občini Maribor zelo nezadovoljni s
svojim položajem in z razmerami v katerih delajo in ustvarjajo, vendar se navkljub neugodnim lokalnim in
globalnim finančnim in političnim razmeram ne želijo predati. O tem pričajo tudi konkretni predlogi za izboljšave
njihovega položaja, ki so bili podani, predvsem pa ogromna energija s katero snujejo in izvajajo svoje dejavnosti
ter skrbijo za preživetje organizacij. Prav tako se je pokazala tudi velika pripravljenost sodelovati v dialogu z
predstavniki lokalne samouprave za reševanje diagnosticiranih težav. Preveč preprosto bi bilo reči, da je
potrebno zagotoviti le več finančnih sredstev, da bodo nevladne organizacije oziroma civilno družbeni akterji na
področju kulturnega delovanja zadovoljni ali vsaj nekoliko zadovoljnejši kot so sedaj. Organizacije v prvi vrsti
pričakujejo predvsem pripravljenost za dialog s strani lokalne samouprave in čim bolj stabilno ter dolgoročno
predvidljivo okolje za delovanje. Pričakujejo tudi odprtost odločevalcev za nove ideje in javno rabo pameti.
Poziv Urada za kulturo in mladino Mestne občine Maribor k pripravi pričujočega elaborata nevladni akterji s
področja kulture razumejo kot pričetek dialoga, ki bo vodil k njihovi nadaljnji vključenosti v pripravo lokalnega
programa kulture Mestne občine Maribor za obdobje 2012 – 2017. Z diplomatskim besednjakom rečeno,
predstavlja elaborat zelo transparentno pogajalsko izhodišče v civilnem dialogu pri pripravi lokalnega programa
kulture MOM v naslednjem petletnem obdobju. Kot na vseh področjih družbenega življenja, se nevladne
organizacije tudi, ko gre za oblikovanje politik na področju kulture zavedajo, da med željami in realnimi
možnostmi obstaja razkorak in bo potrebno za predlagane ukrepe vložiti še veliko napora, da preidejo v
izvedbeno fazo in da vseh, v relativno kratkem obdobju petih let, ne bo mogoče uresničiti. Vsekakor pa
obstoječe stanje kliče k zavzetemu in radikalnemu ukrepanju, še posebej, če mestna oblast iskreno želi in
pričakuje razvoj mesta tudi na področju kulture, pri čemer predstavljajo NVO zagotovo nepogrešljivega in
izjemno ustvarjalnega akterja, ki lahko k tem razvojnim načrtom pomembno prispeva.
Nevladniki od MOM pričakujejo tudi evalvacijo minulega obdobja izvajanja LPK. Evalvacija naj obsega oceno
uspešnosti doseganja ciljev in razlago morebitnih odstopanj. Dobljeni izsledki bi zagotovo pomembno prispevali
k pripravi kvalitetnega programa za prihodnje obdobje.
NVO pričakujejo, da bodo ugotovitve in predlogi ukrepov, ki so jih podali, z vso resnostjo in naklonjenostjo
upoštevani pri pripravi LPK za obdobje 2012 -2017, predvsem pa, da bodo v času njegovega izvajanja tudi
dejansko upoštevani. Kot je razvidno iz strateške usmeritve NVO na področju kulturnih dejavnosti, želijo te
predstavljati enakopravnega partnerja na področju kulturnih dejavnosti v Mestni občini Maribor in prispevati k
razvoju mesta. Da si to zaslužijo dokazujejo s svojim delovanjem in sposobnostjo, da tudi v neugodnih razmerah
pomembno prispevajo k dvigu obsega in kvalitete kulturnih in umetniških dobrin v mestu Maribor - Evropski
prestolnici kulture 2012.
Za zaključek navajamo še kratek povzetek področij, ki obsegajo konkretne predloge nevladnih organizacij, ki jih
lahko strnemo v štiri problemska področja, ki bi jih bilo potrebno upoštevati ob pripravi LPK:
51
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
PROSTORSKI POGOJI DELOVANJA
vzpostaviti NVO prizorišča
podeliti koncesije NVO za upravljanje s prizorišči in drugo infrastrukturo za kulturo
vzpostaviti skupno upravljanje NVO prizorišč
vzpostaviti javno evidenco nezasedenih prostorov
NVO omogočiti brezplačne najeme prostorov v lasti MOM
PODPORNE DEJAVNOSTI
Podpora MOM delovanju podporne in razvojne pisarno za NVO
v strategijo razvoja kulture in NVO vključiti NVO
vzpostaviti mariborsko kulturno zbornico
RAZPISI IN POZIVI
uvesti redne letne predrazpisne konference
javne razpise najaviti in objaviti pred pričetkom leta
dodatno opredeliti delovanje strokovnih komisij
uvesti večletne programske razpise
dodati nova programska področja
omogočiti elektronsko oddajanje razpisnih vlog
uvesti večletni projektni razpis za zahtevnejše razvojne projekte in projektne sklope za prijavitelje,
ki niso bili uvrščeni v programsko sofinanciranje
prenos neuspešnih vlog iz programskega na projektni razpis
uskladiti razpisne obrazce MOM in MIZKŠ
določitev NVO in delitev na ljubiteljske in profesionalne organizacije
omogočit kandidiranje na projektnem razpisu na nematičnem področju
FINANCIRANJE
povišati proračunska sredstva namenjea delovanju NVO
zagotoviti redno poravnanje pogodbenih obveznosti MOM
uvesti kvartalna izplačila sredstev MOM
zagotoviti sofinanciranje projektov in programov, ki so že sofinancirani iz drugih virov
podpirati prijave NVO na mednarodne razpise
vzpostaviti ugodnejše pogoje sofinanciranja novo ustanovljenih NVO.
52
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
Namesto zaključka
EPK Maribor 2012 je odkril in vzpodbudil široko ustvarjalno fronto v kulturi, ki bo izvedla pritisk na etablirane
strukture v mestu. Pred tem si ni mogoče zastirati pogleda in LPK 2013 – 2017 je eden od okvirov za artikuliranje
tega pritiska. Imamo potencial za pravo »kulturno mesto« in ni noro fantaziranje, če v tej smeri iščemo bodočo
identiteto Maribor. Vemo, da mariborska politika taki ideji ni dorasla in se bo na vse načine branila razvoja v tej
smeri. Naloga kulturnih organizacij pa je, da to vizijo ohranijo živo.
(Franci Pivec, ZKD Maribor)
53
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
8. Viri
Spletni naslov z najavami, vabili in zapisniki posvetov:
http://www.nevladna.org/index.php/podrocja/kultura/lokalni-program-kulture-2012-2017-vmom.
Anketni vprašalnik za NVO:
http://www.nevladna.org/images/stories/vpra%c5%a0alnik_kul_mom_P1.doc.
Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in
umetnosti: http://www.asociacija.si/slo/.
Kulturni program Mestne občine Maribor za obdobje 2007-2011:
http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=6614.
Nacionalni program za kulturo 2012-2015:
http://www.mk.gov.si/si/aktualno/nacionalni_program_za_kulturo_2012_2015/.
Strategija razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana 2008–2011:
http://www.ljubljana.si/file/249418/strategija-razvoja-kulture_mol-cistopis-1.pdf.
Carmina Slovenica: http://www.zbor-carmina-slovenica.si/
KID KIBLA: http://www.kibla.org/
Pekarna magdalenske mreže: http://www.pekarna.org/web/
Plesna izba Maribor: http://www.plesnaizba.si/
KUD ŠTUDENT Maribor: http://www.kudstudent.org/
ZULK – Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture: http://zulk.si/
Subkulturni azil Maribor: http://www.ljudmila.org/subkulturni-
azil/explorer.php?page=frontier
Študentska založba Litera: http://www.zalozba-litera.org
Fotoklub Maribor: http://www.fotoklubmaribor.si/
Društvo likovnih umetnikov Maribor: http://www.dlum.si/
Radio Marš: http://www.radiomars.si/
Zavod Udarnik: http://www.udarnik.eu/
Zveza kulturnih društev Maribor: http://www2.arnes.si/~mbzko1s/
Statistični urad Republike Slovenije: http://www.stat.si/
AJPES: http://www.ajpes.si/
54
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
Na posvetih so bili udeleženi:
Uroš Kaurin (MOMENT), Mojca Kasjak (PLESNA IZBA), Katja Beck Kos, Rene Puhar (UDARNIK), Zoran Petrovič
(MOMENT), Aleksandra Žorž (ZOFIJINI LJUBIMCI), Gregor Stamejčič (PEKARNA-MAGDALENSKE MREŽE), Marko
Brumen (PS Pekarna), Irena Gajser (DLUM), Danijela Pernek (EPEKA), Borut Wenzel, Milivoj Mejak (KST
DINAMIKA), Mira Muršič (ZULK), Mario Vetrih (ESPERANTSKO DRUŠTVO), Matej Modrinjak (FOTOMUZEJ.SI),
Miha Horvat (FUNDACIJA SONDA), Anela Bešo in Nika Grižar (ASOCIACIJA), Žan Lebe (DRUŠTVO
HEDONISTIČNIH KREATIVCEV), Suzana Petek (PIP/ AGD GUSTAF), Borut Osonkar (PIP), Petra HAZABENT
(FESTIVAL NAGIB / ASOCIACIJA), Urška Breznik (PMM/ MISC INFOPEKA), Gorazd LOZAR (FILM IN VIDEO KLUB
MARIBOR), Zoran PETROVIČ (MOMENT), Grega TANACEK (UDARNIK / DRUŠTVO HEDONISTČNIH KREATIVCEV),
Franci PIVEC (ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV MARIBOR), Ramiz DERLIĆ (Kulturno društvo Mladinski center
IndiJanez), Dušan HEDL (Subkulturni azil Maribor).
55
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
Priloge
1. Seznam prejemnikov sredstev MOM na razpisu za akcije in projekte
1.1. Akcije in projekti 2007
56
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
57
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
1.2. Akcije in projekti 2008
58
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
59
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
1.3. Akcije in projekti 2009
60
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
61
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
1.4. Akcije in projekti 2010
62
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
63
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
1.5. Akcije in projekti 2011
Pregled v času zaključka elaborata še ni bil na voljo.
64
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
2. Seznam prejemnikov sredstev MOM za sofinanciranje programov v javnem interesu
2.1. Programi v javnem interesu 2007
65
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
2.2. Programi v javnem interesu 2008
66
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
2.3. Programi v javnem interesu 2009
67
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
2.4. Programi v javnem interesu 2010
2.5. Programi v javnem interesu 2011
Pregled programov v javnem interesu za leto 2011 v času zaključka elaborata še ni bil na voljo.
68
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
3. Mednarodni programi in projekti
3.1. Mednarodni programi in projekti 2007
3.2. Mednarodni programi in projekti 2008
69
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
4. Anketni vprašalnik
V vprašalniku je označeno število organizacij, ki so odgovorile na določeno vprašanje. V kolikor odgovor ni
prikazan, je pojasnilo podano v poglavju Analiza stanja NVO, v podpoglavju Rezultati in povzetki.
1. OSNOVNI PODATKI O ORGANIZACIJI
IME ORGANIZACIJE
LETO USTANOVITVE
SEDEŽ
OSNOVNA DEJAVNOST
2. Kako je organizacija registrirana?
18
društvo
ustanova
9
zasebni zavod
zadruga
zveza organizacij (društev)
3. Ali je vaša organizacija del ali članica kakšne mreže? Če je, opredelite katerih?
Katerih (npr. ZKD, ZPM…?
7
Članica zveze
3
Članica mednarodne organizacije
4. Je organizacija pridobila status delovanje v javnem interesu? Katerega leta?
Leto
5
status javnega interesa na lokalnem nivoju
2
status delovanja v javnem interesu na nacionalnem nivoju
5. PODATKI O PROSTORSKIH IN DRUGIH MATERIALNIH POGOJIH DELOVANJA
Ali je vaša organizacija lastnica prostorov, v kateri je sedež organizacije?
Koliko kvadratnih metrov površine obsegajo vaši prostori, v kateri je sedež?
m2
da, je lastnica večine prostorov
1
ne, je najemnica prostorov
16
je upraviteljica prostorov
gostuje pri drugi organizaciji
10
6. Ali je vaša organizacija lastnica prostorov, v katerih izvaja dejavnost?
Koliko kvadratnih metrov obsegajo vaši prostori, v katerih izvajate dejavnost?
70
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
m2
da, je lastnica večine prostorov
1
ne, je najemnica prostorov
16
je upraviteljica prostorov
gostuje pri drugi organizaciji
10
7. Če je najemnica prostorov, v katerih je sedež organizacije in/ali v kateri izvaja dejavnost, kakšno najemnino
plačujete?
17
neprofitno najemnino
3
profitno najemnino
7
ne plačujemo najemnine
8. Kako ocenjujete prostorske pogoje, v katerih organizacija izvaja dejavnost?
5
ustrezni
14
delno ustrezni
8
neustrezni
9. S kakšno tehnično opremo razpolaga organizacija?
lastno
izposojeno
v souporabi
Računalnik
22
3
2
Fax
5
Mobitel
27
Fotoap. , kamera,
video top,
ozvočenje,
osvetlitev
Video top,
kamera, plesni
pod
Prevozna sredstva
Oprema za izvajanje dejavnosti –
opredelite
Fotoap. , video, video
top
10. PODATKI O SODELOVANJU Z DRUGIMI PRAVNIMI OSEBAMI
Ocenite povprečje zadnjih 5 let.
Ali se povezujete oz. sodelujete z/s … iz
Maribora?
Ali se povezujete oz. sodelujete z/s… v
Sloveniji?
Ali se povezujete oz. sodelujete z/s… v
tujini?
drugimi
NVO
25
javnimi
zavodi
podjetji
5
1
13
2
1
7
11. Za kakšno koprodukcijo se večinoma odločate? Označite za kakšno vrsto koprodukcije se odločate. Označite
lahko tudi več opcij.
z drugimi
z javnimi
s podjetji
NVO
zavodi
vsebinsko
25
5
tehnično ( prostori, oprema, medijski
prostor, kader)
19
2
71
2
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
12. Kakšno vlogo zavzemate pri produkciji z javnimi zavodi?
prijavitelj projekta
3
partner
1
pri posameznih projektih kot prijavitelj, pri drugih kot partner
13. PROGRAMSKA USMERITEV
Na katerih kulturnih programskih sklopih delujete? Označite, v katerih sklopih delujete. Če delujete na več
sklopih, to primerno zabeležite.
1 projekt
Več projektov – koliko opredelite
1
Uprizoritvene umetnosti
2
9
2
Glasbene umetnosti
4
7
3
Vizualne umetnosti
1
6
4
Intermedijske umetnosti
2
2
5
Literatura
3
6
Avdiovizualno ustvarjanje 1
4
7
Kulturna dediščina
8
Kino
9
Drugo
10
10
14. Realizacija uprizoritvenih umetnosti v številkah
2011
2010
2009
2008
2007
Št. premierno izvedenih del
5
6
3
4
5
Št. ponovitev v Mariboru
2
2
2009
2008
2007
2009
2008
2007
Št. gostovanj v Sloveniji
Št. gostovanj v tujini
1
1
15. Realizacija glasbenih umetnosti v številkah
2011
2010
Št. premierno oz. na novo
izvedenih dogodkov (dela,
koncerti…)
Št. ponovitev v Mariboru
73
82
3
1
Št. gostovanj v Sloveniji
Št. gostovanj v tujini
16. Realizacija vizualnih umetnosti v številkah
2011
2010
Št. postavljenih del v Mariboru
Št. gostovanj v Sloveniji
Št. gostovanj v tujini
72
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
17. Realizacija intermedijskih umetnosti
2011
2010
2009
2008
2007
2011
2010
2009
2008
2007
2011
2010
2009
2008
2007
5
5
1
1
2009
2008
2007
2009
2008
2007
22. Realizacija drugo – opredelite, če ste v obrazcu 13 označili možnost 9.
2011
2010
2009
2008
2007
Št. prvo izvedenih del
Št. ponovitev v Mariboru
Št. gostovanj v Sloveniji
Št. gostovanj v tujini
18. Realizacija literarnih del
Št. prvih izdaj
Št. ponovnih izdaj
Št. izdaj v tujini
19. Realizacija avdiovizualnih del
Št. premiernih izvedb v
Mariboru
Št. ponovitev v Mariboru
Št. ponovnih izdaj v Sloveniji
Št. izdaj v tujini
20. Realizacija na področju kulturne dediščine
2011
2010
Št. izvedenih del v Mariboru
21. Realizacija kino
2011
2010
Št. projektov v Mariboru
Št. projektov v Sloveniji
Št. v Mariboru
6
Št. v Sloveniji
4
Št. v tujini
1
5
5
1
1
1
1
1
1
23. ZAPOSLOVANJE
2011
2010
2009
3
1
1
Redno zaposleni za
nedoločen čas
Vodstvo
2
Strokovni sodelavci
1
73
2008
2007
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
2011
2010
2009
2008
2007
Izvrševanje programa
Administracija in računovod.
Tehnika
Redno zaposleni za določen
čas s polnim delovnim časom
Vodstvo
2
Strokovni sodelavci
3
Izvrševanje programa
Administracija in računovod.
Tehnika
Projektni sodelavci
11
Vodstvo
Strokovni sodelavci
Izvrševanje programa
Administracija in
računovodstvo
Tehnika
Zaposleni preko javnih del
4
Vodstvo
Strokovni sodelavci
Izvrševanje programa
Administracija in računovod.
Tehnika
Samozaposleni
2
Vodstvo
Strokovni sodelavci
Izvrševanje programa
Administracija in
računovodstvo
Tehnika
Prostovoljci
15
3
1
1
1
Vodstvo
4
3
1
1
1
Strokovni sodelavci
6
3
1
1
1
Izvrševanje programa
12
3
1
1
1
Administracija in
računovodstvo
Tehnika
4
3
1
1
1
3
1
1
1
Študentsko delo
3
2
2
1
1
Vodstvo
Strokovni sodelavci
2
Izvrševanje programa
74
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
2011
2010
2009
2008
2007
Administracija in
računovodstvo
Tehnika
24. Ali se v vaši organizaciji sodelavci redno strokovno usposabljate?
Št. sodelavcev, ki
Št. usposabljanj
se letno
usposablja
Vodstvo
7
5
Strokovni sodelavci
6
Izvrševanje programa
10
Časovni obseg
usposabljanj v
letu
5
Tehnika
25. PODATKI O ODNOSIH Z OBČINO IN DRŽAVO
Na kakšen način MOM podpira delovanje vaše organizacije?
redno
občasno
Finančna podpora
19
27
Zagotavljanje prostorov
2
2
nikoli
Izmenjava znanja in kadrov
Izposoja tehnične opreme
26. Na kakšen način je zagotovljeno financiranje vaše dejavnosti iz javnih virov na občinski ravni / nacionalni
ravni?
na občinski ravni
na nacionalni ravni
programsko
6
1
večletno projektno
3
1
enoletno projektno
14
7
koncesijske pogodbe
drugo
27. FINANCIRANJE
Razmerje med odobrenimi in zaprošenimi javnimi sredstvi glede na javne vire financiranja. Opredelite v
številkah.
država
občina
EU
zaprošeno
odobreno
zaprošeno
odobreno
2011
2010
2009
2008
2007
75
zaprošeno
odobreno
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
28. OSTALI VIRI FINANCIRANJA
2011
2010
2008
2007
Lastne storitve
8
5
Članarine
11
11
9
Iz dopolnilne pridobitne
dejavnosti
Sponzorstva, donacije
7
4
2
Odhodki glede na stroške dela (skupno). Opredelite v številkah.
2011
2010
2009
2008
2007
Tuji viri
(privatne fundacije,
mednarodni skladi…)
Iz finančnih prihodkov
(naložbe, obresti…)
2009
2
29. ODHODKI
Bruto osebno dohodek
zaposlenih
Pogodbe o delu
Avtorske pogodbe
Študentsko delo
30. Odhodki glede na stroške dejavnosti (skupno). Opredelitev v številkah.
2011
2010
2009
2008
2007
Programski materialni stroški
Splošni stroški obratovanja
31. Odhodki glede na investicijske stroške (skupno) glede na letne odhodke.
2011
2010
2009
2008
2007
Nakup opreme
Investicijsko vzdrževanje
Druge investicije
32. PODATKI O TEŽAVAH IN OVIRAH ZA DELOVANJE
Prosimo, da z vidika vaše organizacije ocenite dejavnike, ki predstavljajo oviro za delovanje. Prosimo za
nadaljnjo obrazložitev konkretnega problema ter predlog konkretnih rešitev.
niso ovira
majhna
srednja
velika
zelo velika
Nezadostna finančna
sredstva na splošno
Nezadostni prihodki iz
privatnih virov
Nezadostni prihodki iz
javnih virov
Naraščanje odvisnosti od
prihodkov pridobljenih iz
lastne dejavnosti
2
2
76
5
4
5
4
5
4
5
4
Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij
Naraščanje odvisnosti od
prihodkov pridobljenih iz
dopolnilne dejavnosti
Prevelika odvisnost od
javnih virov financiranja
Odvisnost od aktualne
občinske oblasti
2
5
4
2
5
4
2
7
33. Politika MOM v odnosu do nevladnih organizacij
Odsotnost jasne razvojne
strategije MOM na področju
kulture
Večanje administrativnih
2
13
obveznosti s strani MOM
Neizvrševanje pogodbenih
obveznosti s strani MOM
34. Drugi dejavniki vpliva na delovanje nevladnih organizacij
niso
majhna srednja
ovira
Slaba informiranost javnosti
2
o delovanju organizacije
Nizek življenjski standard
3
ljudi
Nepovezanost NVO sektorja 2
in odsotnost skupnega
nastopanja
Nezmožnost
3
1
profesionalizacije delovanja
organizacij
77
15
4
4
15
4
velika
zelo
velika
4
6
4