STIČIŠČE ZASAVSKIH NEVLADNIH ORGANIZACIJ številka 3, maj 2010 2 UVODNIK Pred nami je tretja številka časopisa Regionalnega stičišča zasavskih nevladnih organizacij MREST. Na prvi pogled skromen zvežčič, ki pa vendarle razkriva živahno aktivnost naše mreže v zadnjem obdobju. Regionalno stičišče nevladnih organizacij v zasavski regiji je v tem obdobju pripravilo vrsto dejavnosti, s katerimi je opozorilo na svoj obstoj in z različnih vidikov odstrlo tančice skrivnosti delovanja nevladnega sektorja. Tu gre v prvi vrsti za informiranje, predavanja, svetovanja, pomoč pri pripravi projektnih predlogov, izvedbo okroglih miz ter promocijo. Velika večina nevladnih organizacij v zasavski regiji spoznava, da jim primanjkuje znanja in izkušenj, predvsem pa sredstev, potrebnih za kvalitetno izvajanje njihovih aktivnosti. Zato so mnoge nevladne organizacije že začele razmišljati o povezovanju z drugimi, sorodnimi nevladnimi organizacijami, o podpori občin, države in celo evropske skupnosti, o najemu strokovnih svetovalcev – pa jim je tik pred končno odločitvijo zmanjkalo poguma. Nekatere pa 3 so se tudi podale v avanturo in so jih bridke izkušnje izučile, da je za takšen podvig priporočljivo prisluhniti bolj izkušenim, se povezati in posvetovati ter postopati po uveljavljenih pravilih. Pred durmi so aktivnosti, ki so najbolj pomembna oblika političnega udejstvovanja v lokalnih skupnostih. Gre za lokalne volitve, kjer se bomo občani odločali, kdo bo zastopal našo voljo. Naslednja izdaja časopisa MREST bo zato tematsko obarvana, saj bo posvečena lokalnim volitvam, kajti prav uspešno in trdno sodelovanje med občinami in nevladnimi organizacijami je ključno pri krepitvi kakovosti življenja vsakega izmed nas. Urednik Izdajatelj: Sklad dela Zasavje Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi Urednik: dr. Franci Čeč Telefon: 03-56-60-575 e-mail: [email protected] Oblika: RCRoblika, oblikovanje: Iztok Deželak Tisk: Vinkotisk s.p. Naklada: 500 izvodov Elektronski časopis: www.skladdela-zasavje.si Časopis Mrest je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS ISSN 1855-6930 Časopis Mrest je brezplačen 4 INTERVJU s Slavi Gala Slavi Gala je ena od tistih prostovoljk v zasavski regiji, ki je v lanskem letu s svojim prizadevanjem, nesebičnim in ustvarjalnim delom, skupaj s svojimi sodelavci in sodelavkami, svoji nevladni organizaciji prislužila laskavi naslov NAJ-NVO v zasavski regiji. Najprej iskrene čestitke ob imenovanju za predsednico Mreže nevladnih organizacij v Zasavju - MREST. Je bila odločitev za sprejem takšne funkcije, ko vstopate v polje nečesa popolnega neznanega, ne le v Zasavju, pač pa tudi v širšem slovenskem prostoru, težka? Verjetno je tudi ta dosežek delno vplival, da je bila izbrana za predsednico mreže MREST, ki je bila v formalno ustanovljena v mesecu marcu letošnjega leta, ko je le-ta sprejela svoj poslovnik in izvedla volitve članov in članic v svoje organe. Ja, izredno težka, vendar imam rada neznana področja, raziskovanje in organiziranje. V programu dela mreže NVO v zasavski regiji vidim izziv predvsem v povezovanju med nevladnimi organizacijami z istimi cilji, in ne v tekmovanju, kdo je močnejši, kot je to bilo do sedaj. Skupno bomo večji in tako bomo lažje dosegali zastavljene cilje. V tokratnem osrednjem intervjuju zato predstavljamo Slavi Gala in njene poglede na to, kako voditi mrežo nevladnih organizacij v zasavski regiji, kateri trenutno predseduje in tako zastopa interese 86 ostalih nevladnih organizacij v Zasavju. Kje vidite ključne probleme nevladnega sektorja, še posebej v zasavskih nevladnih organizacijah? Problemi so predvsem v zakonodaji. Vsa društva so obravnavana po isti zakonodaji, čeprav imajo različne možnosti ﬁnanciranja. Glede na to je prostovoljcev v humanitarnih društev vedno manj, saj ta društva nimajo ﬁnančnih sredstev za osnovno dejavnost, kaj šele za pokrivanje vseh stroškov. 5 Kako ste zadovoljni z dosedanjim delom Regionalnega stičišča Mrest, ki je ob pomoči Ministrstva za javno upravo, zaoral ledino v povezovanju nevladnega sektorja v Zasavju? Potrebno je poudariti, da do sedaj v zasavski regiji ni bilo organizacije, ki bi povezovala, mrežila in ustvarjala pogoje za čim bolj kvalitetno delovanje nevladnih organizacij. Z Regionalnim stičiščem MREST je bila v tem smislu v tem prostoru zaorana ledina, ki pa jo bo potrebno z velikimi napori vseh članov, nečlanov in drugih družbenih gibanj nadgraditi, tako da bo resnično mogoče v vseh zasavskih občinah dobiti na enem mestu vse potrebne informacije, ki jih potrebujejo nevladne organizacije za svoje delovanje. Poseben premik pa, menim, bo potrebno narediti na področju priprave projektnih predlogov, saj se na tem področju premalo povezujemo, niti nimamo dovolj strokovnih znanj. Prav na tem področju se pričakuje osrednja pomoč Regionalnega stičišča MREST, ki pa je že do sedaj v okolje prinašalo nove poglede, prepotrebne informacije, svetovanja in večjo stopnjo strokovnosti. Kakšne aktivnosti ste si zastavili za realizacijo načrtovanih ciljev? Veliko je ciljev, ki smo jih zastavili v okviru programa dela naše mreže MREST. Med prvimi je bilo potrebno pridobiti sezname vseh društev, poiskati društva z istimi cilji in nalogam ter jih povezati med seboj. Za nalogo pa smo si zadali tudi, da zagotovimo ustrezne prostore, v katerih bo zagotovljena sodobna informacijska infrastruktura in opravljanje administrativno-organizacijskih zadev. Vse to, nove priložnosti ter izzivi, ki nas čakajo v prihodnje na področju nevladnega sektorja, bomo poskušali obdelati v strateškem dokumentu, kjer bomo določili vizijo, poslanstvo in strateške cilje mreže MREST za njeno delovanje v prihodnje. To bo tudi osnova za sodelovanje na naslednjem razpisu iz Evropskih strukturnih skladov. Bi radi svojim članom še kaj sporočili? Vse člane prosim, da bi še naprej sodelovali, tako kot smo do sedaj, vse druge nevladne organizacije pa vabim, da si preberejo naš poslovnik in program dela mreže MREST ter se nam pridružijo, kajti s skupnimi močmi bomo lažje dosegali zastavljene cilje. 6 MLADI V AKCIJI Sem Dado Redžepović. Rojen sem bil 24. 10. 1986. leta v prelepem mestu v Bosni in Hercegovini, v Sarajevu. Po poklicu sem dipl. ing. strojništva, oddelek Industrijski inženiring in management. Vedno sem imel rad šolo in mislim, da mora proces učenja trajati skozi vse življenje, zato nameravam v začetku novega šolskega leta vpisati magisterij. Nisem eden tistih, ki se zadovoljijo z delom samo na enem področju in se vežejo samo na eno nitko. Tako se ukvarjam tudi z igralstvom. Že dolgo vrsto let sem namreč ponosni član našega amaterskega teatra v centru za mlade v Sarajevu. Mnogo močnejša je ljubezen amaterskega dela, če tega opravljate z ljubeznijo in če vam to ni delo, za katerega se morate boriti, da bi preživeli. Kolikor ljubezni dajete temu delu, toliko dobite tudi nazaj. Kakor ljubim različne stvari, tako ljubim tudi različne izzive. Odločil sem se, da med diplomiranjem in magisterijem napravim premor in naredim nekaj, kar mi bo izziv. Center za mlade mi je ponudil priložnost, da se poskusim kot prostovoljec v neki drugi evropski državi. Nisem veliko premišljeval, vedel sem, da je to idealna priložnost, da napolnim energijsko baterijo za stvarno življenje. Družaben, poln energije in navdušenja za nečem novim sem poslal nekaj svojih biograﬁj s spremnimi pismi, in kmalu sem dobil ponudbe iz Nemčije, Turčije, Slovenije … Tako blizu, a tako daleč. Odločil sem se za Slovenijo, kajti projekt, ki so mi ga ponudili, je bil najbližje tistemu, kar sem želel. Podpisal sem pogodbo za dva meseca in spakiral kovčke. V Slovenijo sem tako prišel opravljat evropsko prostovoljsko službo, ki je soﬁnancirana preko programa MLADI V AKCIJI. Če bi vedel, da bo tako, kot se v danem trenutku počutim, bi podpisal pogodbo še za več mesecev, saj Evropska služba za prostovoljske storitve ponuja pogodbe tudi za celo leto. Od EVS-ja imate zagotovo koristi, če znate ugodnosti na pravi način izkoristiti. Delovne izkušnje, tako z mladimi kot z visokimi predstavniki družbenega življenja in organizacij, skrb za zadeve, o katerih do sedaj morda niste premišljevali, ker je vedno nekdo drug delal to za vas, prizadevanja za uveljavljanje svojih idej in svojih potreb; 7 vse to so stvari, ki vas pripravljajo in utrjujejo za nadaljnje življenje. Prostovoljci naj bi bili stari med 18 in 29 leti, tako da je ta način prostovoljstva dovršena priložnost za vsakega od nas. Vse kar morate napraviti, če se želite vključiti v prostovoljstvo, je, da malo posurfate po internetu in poiščete HO (hosting organization – gostiteljsko organizacijo), ki vas bi sprejela. Organizacije, ki so me sprejele v Sloveniji – MCT (Mladinski center Trbovlje) in Sklad dela Zasavje – sodelujejo skupaj in so zame pripravile raznovrsten in zgoščen program, nad katerim se seveda ne pritožujem, saj čas hitreje mineva, kadar imate mnogo dela, in tako tudi jaz nisem imel časa za kulturni šok. Delokrog mojih opravil namreč ni vezan samo na eno delovno mesto. Delo tako opravljam v klubu Sonček, kjer se zbirajo in družijo otroci in mladi in kjer se jim, če je potrebno, nudi pomoč, za katerokoli področje življenja. V klubu prirejamo tudi koncerte, kreativne delavnice za mladino, krožke itd. V programu so tudi obiski po šolah in delo s problematično mladino in mladino s posebnimi potrebami. Preko Sklada dela Zasavje pa sem se seznanil z ustanovo, ki opravlja številne koristne dejavnosti in se angažira v domačih in mednarodnih projektih, na primer s projektom MREST – mreženjem nevladnih organizacij, ki povezuje društva, ustanove, zavode, klube v Zasavju, ki služi kot zgled dobrega sodelovanja nevladnih organizacij z javnim sektorjem. Spoznaval sem njihove cilje in naloge, vključil pa sem se tudi v njihove delavnice in usposabljanja po tematskih sklopih, kjer sem lahko praktično spoznal načine in metode dela (projekt PUM – projekt za učenje in delo s problematično mladino, projekt Klub iskalcev zaposlitve, predstavitve določenih tem z različnih področij ipd. ). Moj obisk v Sloveniji mi bo ostal v lepem spominu in prepričan sem, da bom svoje bogate izkušnje, ki sem si jih pridobil v času prostovoljnega dela v Zasavju, lahko v prihodnje s pridom uporabil. 8 VOLITVE 2010 – PRIHODNOST ZA NEVLADNE ORGANIZACIJE Na desetih srečanjih med novinarji in nevladnimi organizacijami smo po vsej Sloveniji predstavili aktivnosti ob letošnjih lokalnih volitvah. Pobudo MOJA DRUŽBA smo regionalna stičišča nevladnih organizacij oblikovala skupaj s Centrom nevladnih organizacij - CNVOS. Organizatorji akcije smo pripravili priročnik, v katerem so predstavljene osnovne značilnosti nevladnih organizacij, najpomembnejši del pa predstavljajo predlogi, kako izboljšati sodelovanje in komuniciranje med nevladnimi organizacijami in občinami. O tem bomo pred volitvami tudi ozaveščali kandidate. Nevladne organizacije pa bomo spodbujali, da kandidate sprašujejo o tem, kako so vključili društva v svoje predvolilne programe. Regionalna stičišča nevladnih organizacij in CNVOS bomo priročnik in njegove vsebine predstavili na več kot 50 dogodkih po vsej Sloveniji. S priročnikom bomo nevladne organizacije in občine nagovarjali, da po volitvah podpišejo sporazume o sodelovanju. S pobudo MOJA DRUŽBA omenjena stičišča in Center nevladnih organizacij spodbujamo razmišljanja o pomenu nevladnih organizacij in o njihovem vključevanju v lokalna razvojna prizadevanja in oblikovanje politik. V okviru prve akcije bomo predvsem poudarjali pomen sodelovanja z občinami. Čeprav se naloge nevladnih organizacij razlikujejo od tistih, ki jih imajo občine, in je različen tudi njihov status, pa je obojim skupno isto poslanstvo - krepiti kakovost življenja prebivalcev in prebivalk. V Sloveniji je aktivnih več kot 23 tisoč nevladnih organizacij. Združujejo osebno angažiranost ljudi z vrsto profesionalnih znanj. Še posebej v času krize so nevladne organizacije za družbo izrednega pomena - s prostovoljnim delom in izredno ekonomičnostjo izvajajo vrsto aktivnosti, ki bi jih sicer morali plačevati. Spomnimo se samo humanitarnih organizacij, društev za pomoč pri različnih boleznih, športnih in kulturnih društev, ki izvajajo brezplačne programe in druženja, gorskih reševalcev in gasilcev, ki skrbijo za našo varnost, in še mnogih drugih. Regionalna stičišča si s priročnikom obetamo izboljšanje komunikacije nevladnih organizacij z občinami in ureditev nekaterih osnovnih pogojev delovanja. Verjamemo, da bodo kmalu dozorele razmere za podpis sporazumov med NVO in občinami. Pobudo MOJA DRUŽBA smo oblikovali Center nevladnih organizacij (CNVOS); Društvo Geoss - NVO stičišče osrednje slovenske regije; Regionalno stičišče NVO Planota; Lokalna razvojna fundacija za Pomurje; Fundacija Vincenca Drakslerja - projekt GROZD; Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto - Regijski NVO center; Središče Rotunda, Koper - Regionalno stičišče NVO Obalno-kraške regije; Zavod PIP, Stičišče nevladnih organizacij Podravja; Mrest - mreža nevladnih organizacij Zasavja; LRF Posavja - Posavska regionalna stična točka za nevladne organizacije - PRSTAN; Stičišče nevladnih organizacij savinjske regije. VOLITVE V ORGANE MREŽE MREST 9 Na podlagi določil Poslovnika o delovanju regionalne mreže MREST zasavskih nevladnih organizacij so bile 3. marca 2010 izpeljane volitve v organe mreže MREST. V organe mreže MREST so bili izvoljeni naslednji kandidati: Za predsednico Mreže nevladnih organizacij v zasavski regiji MREST Slavi Gala (Društvo osteoporoze Trbovlje) Za člane kolegija Mreže nevladnih organizacij v zasavski regiji MREST Franjo Krsnik (Društvo upokojencev Hrastnik) - predsednik Cvijetin Neškovič (Srbsko kulturno društvo SAVA Hrastnik) Lavra Izgoršek (Društvo prijateljev mladine Trbovlje) Za člane odborov v Regionalnem razvojnem svetu za gospodarstvo za človeške vire za infrastrukturo za okolje za podeželje Drago Nučič (Zveza športnih organizacij Trbovlje) Kaja Železnik (Društvo Terra Libera) Igor Gošte (Karate klub Pon-Do-Kwan) Cvetka Drnovšek (Društvo za zdravilne rastline Zasavje) Aleš Zaletel (Športno društvo Ravenska vas) 10 “ČASOVNA BANKA” “ČASOVNO BANKO TUDI V ZASAVJE?” V drugi polovici lanskega leta so se v javnosti prvič pojavile informacije, da naj bi ob koncu leta zaživela prva časovna banka v Sloveniji. Skupina študentov je jeseni začela prvi projekt, ki po vzorih iz tujine izenačuje oblike dela in bo skušal, z medsebojno izmenjavo storitev in uslug, tesneje povezati lokalne skupnosti. Gre za dejavnost, ki nima praktično nobene zveze z bankami in drugimi ﬁnančnimi ustanovami, saj časovna banka ne upravlja z denarjem, temveč s časom. Banka je torej le po svojem imenu, njena osnovna ideja pa se zdi povsem enostavna. Vse storitve in opravila so namreč enakovredna, njihova vrednost je čas trajanja, porabljene ure. Ko nekomu ponudiš eno uro dela, v zameno dobiš eno uro nekega drugega dela. Ura varovanja otrok je tako enakovredna uri pravnega svetovanja ali uri inštruiranja tujega jezika ali uri opravljanja vrtnih opravil. Ker se vsako sodelovanje v časovni banki zabeleži v posebni bazi, je ves čas evidentno, kdo je opravil kakšno delo in za koga, kolikor ur dela je vložil in koliko jih je dobil nazaj. Koncept časovne banke vendarle ni tako nov, kot bi sklepali na prvi pogled. Že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ga je v ZDA vzpostavil profesor Edgar Cahn, ki je bil tudi ustanovitelj in predsednik društva Time Dollar USA. Zamislil si ga je kot nov in drugačen način prostovoljnega povezovanja in sodelovanja ljudi, 11 predvsem sosedov in manjših skupnosti, ki ne bi temeljil na plačevanju z denarjem, pa tudi ne na “navadnem” prostovoljstvu, temveč bi uvedel menjavo storitev, znanj in spretnosti s pomočjo neke alternativne valute, v tem primeru »časa«. Da je vsako opravljeno delo med njimi ovrednoteno enako, je druga temeljna razlika, po kateri se časovna banka razlikuje od ostalih projektov oz. dejavnosti bank. In tako smo prvo časovno banko dobili tudi pri nas. Društvo Časovna banka Slovenije je bilo uradno registrirano septembra 2009, sam projekt časovne banke pa je stekel v novembru istega leta. Pobudnik ideje o časovni banki pri nas je bil nekdanji šolski minister in poslanec, zdaj pa predavatelj na Pedagoški fakulteti v Ljubljani dr. Slavko Gaber. On je tudi član in predsednik društva Časovna banka Slovenije. Kot sam pravi, gre za speciﬁčen način prostovoljnega povezovanja, združevanja, oblikovanja vzajemnosti in sodelovanja ljudi po eni strani, po drugi strani pa opravljanja storitev po načelu, da je vsaka storitev vrednotena po času trajanja, in da so si vse storitve, glede na naravo in način izvedbe, enakovredne. Temelji torej na menjavi storitev, znanj in spretnosti. Menjava ni ﬁnančna in poteka med večjim številom ljudi. Ne temelji na menjavi »jaz tebi – ti meni«, ampak »jaz tebi - ti njemu - on meni«. V tej točki presega tudi klasično prostovoljstvo, saj udeležencev ne postavlja v položaj tistih, ki nekaj »dajo, pomagajo« (ki torej imajo, so dobri, darujejo), in tistih, ki nekaj »dobijo« (ker nimajo, ne zmorejo ipd.). V tehničnem delu je časovna banka točka, ki aktivno omogoča povezovanje konkretnih ponudb in povpraševanj po storitvah, znanju in spretnostih; je neke vrste “časovna posredovalnica” ali “menjalnica”. Časovna banka svojim koristnikom omogoča: izmenjavo storitev in uslug med članicami in člani skupnosti, ki so vključeni v mrežo; prostor, ki enako vrednoti neformalno izkazana in formalna znanja ter spretnosti (ura dela je vedno ura dela); opravljanje in menjavo storitev, znanja in spretnosti, ki ne poteka po načelu “darovanja” in tudi ne po načelu denarne nagrade za opravljeno delo; svojim članicam in članom omogoča opravljati koristno, želeno, potrebno delo in pomoč sočlanic in sočlanov pri delu, za katerega sami nimajo znanja, spretnosti, časa ali pa bi se ga radi priučili; članicam in članom omogoča koristno sodelovanje z drugimi v njihovi skupnosti; enostaven dostop do storitev, ki so drugače težje dosegljive, drage, manj poznane, glede na to, da so informacije o ponudbi in povpraševanju zbrane na enem mestu. 12 Zakaj časovno bančništvo in kakšne so njegove prednosti? Projekt skuša na svoj način razviti nov pristop k socialni državi in družbeni pravičnosti, ki je dandanes vedno bolj aktualna in potrebna. Namreč prav sedaj, ko smo priča ﬁnančni in gospodarski krizi, ko je ugled ﬁnančnih institucij omajan, ko se brezposelnost povečuje, ko se poleg dohodkov izgublja tako potencial ljudi kot tudi socialni stiki med njimi, se je smiselno vprašati, kolikšen del življenja lahko pravzaprav še izmaknemo logiki grobega kapitalizma. Časovno bančništvo spodbuja oblikovanje vzajemnosti, širjenje socialne mreže in družbene kohezije, razvija drugačen pogled na področje dela, saj enako vrednoti vsa znanja, sposobnosti, spretnosti in izmenjane storitve, ne glede na vrsto storitve, izobraženost posameznika, ﬁzično ali umsko zahtevnost dela – ena ura dela je vedno ena ura dela. S takšnim pristopom se ob prevladujoči tržni menjavi vzporedno vzpostavlja sfera menjave in povezovanja, ki je preprosto drugačna in ne zapade krizi, ko se v njej znajde tržna ekonomija. Po prepričanju ustanoviteljev društva Časovna banka Slovenije le-to omogoča tudi širši spekter menjav, povezovanja med ljudmi in oblikovanja vzajemnosti, ki ga potrebujemo tudi v Sloveniji. Mogoče je vzpostaviti tudi takšne oblike povezovanj, ki bi omogočale različnim ljudem, tudi tistim, ki ostanejo zunaj trga delovne sile, da se vključijo in da tudi sami po svojih močeh, sposobnostih, znanju, spretnostih kaj prispevajo in od drugih tudi kaj dobijo. Projekt časovna banka torej odgovarja na izzive novega časa, omogoča nov način sodelovanja in izmenjave tistega, kar nekdo v naši družbi zna. Kot takšen naj ne bi bil le nekakšna začasna, premostitvena rešitev v času recesije, s katero bi skušali omiliti neugodne razmere na trgu dela, temveč naj bi zaživel kot nek drugačen, nov pristop k delu in vlogi človeka tako v ožji skupnosti kot tudi v širši družbi. O B V E S T I L O O ŠTUDIJSKI POTI V ITALIJO Vse člane in članice Mreže MREST vabimo, da se udeležite študijske poti v Italijo (Trst), kjer si bomo ogledali primere dobrih praks s področja delovanja nevladnih organizacij. V času študijske poti si bomo podrobneje ogledali delovanje naslednjih nevladnih organizacij: Konzorcij Interland, Kooperativo Querciambiente in Socialno zadrugo La Quercia. Študijska pot bo izvedena v četrtek, 3. junija 2010, in bo potekala predvidoma od 6.00, ko se bomo zbrali na zbirnem mestu v Zagorju, povratek pa je predviden okrog 16.00 ure. Organiziran bo brezplačen prevoz. Glede na omejeno število udeležencev, prosimo, da svojo udeležbo prijavite najkasneje do ponedeljka, 31. maja 2010, po e-pošti [email protected] ali po telefonu: 03-56-60-571 (v primeru prevelikega števila prijavljenih, bomo upoštevali vrstni red prijav). VLJUDNO VABLJENI! 13 14 RAČUNALNIŠKI TEČAJ VABILO na dodatne delavnice Računalniškega opismenjevanja članov NVO zasavske regije Regionalno stičišče za nevladne organizacije zasavske regije MREST kmalu načrtuje realizacijo dodatnih delavnic računalniškega opismenjevanja za predstavnike NVO. Delavnice bodo potekale v prostorih Regionalnega centra za razvoj v Zagorju. Delavnice bodo vključevale: osnove računalnika in operacijskega sistema, osnove WORDA, EXCELLA, POWER POINTA in INTERNETA ter E-POŠTE kako se uspešno prijaviti na e-razpis Ker je število prostih mest omejeno, vas naprošamo, da se na omenjene delavnice prijavite čim prej. To lahko storite po telefonu (03) 56 60 571 pisno ali osebno na našem naslovu: Sklad dela Zasavje, Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi. Vljudno vabljeni! 15 ŽELITE PREVERITI KAKO PRAVILNO VODITI POSLOVANJE VAŠE NEVLADNE ORGANIZACIJE? ŽELITE PREVERITI SVOJ PROJEKTNI PREDLOG? ŽELITE IZVEDETI, KAKO PRIDOBITI DODATNA FINANČNA SREDSTVA? ŽELITE BITI INFORMIRANI O TRENUTNIH RAZPISIH IN DRUGIH AKTUALNIH TEMAH, POVEZANIH Z VAŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO? ŽELITE PRIDOBITI NASVETE O RAČUNOVODSTVU? PIŠITE NAM NA NASLOV: Sklad dela Zasavje, Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi POŠLJITE NAM ELEKTRONSKO POŠTO: [email protected] ALI POKLIČITE PO TELEFONU: 03-56-60-519 MI SMO PRAVI NASLOV STIČIŠČE ZASAVSKIH NEVLADNIH ORGANIZACIJ SKLAD DELA ZASAVJE Podvine 36 1410 Zagorje ob Savi priložnost in izziv za zasavsko regijo Kliknite na: www.skladdela-zasavje.si Pišite nam: [email protected] [email protected] [email protected] Pokličite nas: + 386 (0)3 56-60 519 56-60-575 Operacijo delno ﬁnancira Evropska unija in sicer iz Evropskega sklada. Operacija se izvaja v o okviru Operativenga programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete “institucionalna in administrativna usposobljenost”; prednostne usmeritve “Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga”