1. No category

LETNO POROČILO
ZA LETO 2013
Zavod Republike Slovenije za presaditve organov in
tkiv Slovenija-transplant
Odgovorna oseba: prim. Danica Avsec, dr. med., svetnica
Kazalo
Kazalo tabel ................................................................................................................................................... iv
1
UVOD ...................................................................................................................................................... 1
2
OSEBNA IZKAZNICA ZAVODA ............................................................................................................. 2
3
PREDSTAVITEV ZAVODA .................................................................................................................... 3
3.1
Poslanstvo ........................................................................................................................................... 3
3.2
Vizija ................................................................................................................................................... 3
3.3
Podrobnejša organizacija zavoda ..................................................................................................... 4
3.4
Vodstvo zavoda ................................................................................................................................... 6
4
POSLOVNO POROČILO VSEBUJE NASLEDNJA POJASNILA ............................................................. 8
5
ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNJUJEJO DELOVNO PODROČJE ZAVODA 9
6
5.1
Zakonske podlage za izvajanje dejavnosti zavodov .......................................................................... 9
5.2
Zakonske in druge pravne podlage za pripravo letnega poročila .................................................... 9
5.3
Interni akti zavoda ........................................................................................................................... 10
DOLGOROČNI CILJI ZAVODA ............................................................................................................. 10
6.1
Dolgoročni cilji zavoda ..................................................................................................................... 11
7
LETNI CILJI ZAVODA, KI IZHAJAJO IZ STRATEŠKIH CILJEV......................................................... 12
8
ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev ........................................................................... 13
8.1
Slediti prioritetam EU akcijskega plana 2009 – 2015 .................................................................... 13
8.2
Skupaj z MZ pripraviti Zakon o standardih kakovosti in varnosti človeških organov .................. 15
8.3 Priprava pravilnika in učinkovitega sistema v praksi za nadzor nad neželenimi dogodki in
reakcijami na področju organov - organovigilanca ................................................................................. 15
8.4 Izobraževanje zdravstvenih delavcev glede postopkov o darovanju in rezultatih zdravljenja s
presaditvijo in organizacija mednarodne delavnice o ugotavljanju možganske smrti ........................... 17
8.5
Obnavljanje informacijske podpore za organe ............................................................................... 24
8.6
Implementacija osnovne informacijske podpore za tkiva in celice ................................................ 24
8.7
Sodelovanje pri evropskih projektih »ACCORD« in »FOEDUS« ...................................................... 27
8.8 Izobraževanje široke javnosti in spodbujanje zaupanja v zdravljenje s transplantacijo in pravično
uporabo delov človeškega telesa za namen zdravljenja ter ..................................................................... 29
8.9 Korektno sodelovanje z mediji in priprava dokumentov za medije in sodelovanje pri organizaciji
praznovanja evropskega dneva darovanja skupaj s Slovenskim društvom bolnikov ............................. 29
8.10
Priprava organizacijske sheme za izvajanje donorskega programa v donorskih bolnišnicah v
sodelovanju z bolnišničnimi koordinatorji in vodstvi bolnišnic ............................................................... 30
8.11
Spodbujanje k bolj učinkoviti čakalni listi za presaditev ledvic in jeter .................................... 32
8.12
Organizacija in financiranje pripravljenosti za pridobivanje roženic na nacionalnem nivoju v
sodelovanju z UKC Ljubljana, Očesna klinika ........................................................................................... 33
9
8.13
Mednarodno sodelovanje in sodelovanje z drugimi evropskimi centri ...................................... 33
8.14
Rezultati in drugi statistični podatki ............................................................................................. 39
OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV ............................................................ 43
9.1
Poslovni izid ...................................................................................................................................... 47
9.2
Finančni kazalniki poslovanja ......................................................................................................... 47
10
OCENA GOSPODARNOSTI IN UČINKOVITOSTI POSLOVANJA ..................................................... 47
11
OCENA NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC ......................................................................... 48
12
druga pojasnila, ki vsebujejo analizo kadrovanja in kadrovske politike in poročilo o
Investicijskih vlaganjih ..................................................................................................................... 49
12.1
Predstavitev zaposlenih po poklicih in področjih dela ............................................................... 49
12.2
Ostale oblike dela ......................................................................................................................... 49
12.3
Poročilo o investicijskih vlaganjih v letu 2013 ........................................................................... 50
12.4
Poročilo o opravljenih vzdrževalnih delih v letu 2013 ............................................................... 50
13
RAČUNOVODSKO POROČILO VSEBUJE NASLEDNJE PRILOGE.................................................... 52
14
POJASNILA K POSTAVKAM BILANCE STANJA IN PRILOGAM K BILANCI STANJA .................... 53
14.1
Sredstva ....................................................................................................................................... 53
14.2
Obveznost do virov sredstev ........................................................................................................ 56
14.3
Pojasnila k postavkam izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov........................ 62
14.3.1
Analiza prihodkov ............................................................................................................. 62
14.3.2
Analiza odhodkov .............................................................................................................. 62
14.3.3
Poslovni izid....................................................................................................................... 65
2.3.4. Pojasnila k izkazu prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti
.......................................................................................................................................................... 67
14.4
Predlog razporeditve ugotovljenega poslovnega izida za leto 2013 ......................................... 67
14.5
Predlog razporeditve ugotovljenega poslovnega izida preteklih let ............................................. 67
PRILOGE........................................................................................................................................................... 1
Kazalo tabel
Tabela 1: Dolgoročni cilji zavoda....................................................................................... 11
Tabela 2: Realizacija letnih ciljev ...................................................................................... 43
Tabela 3: Nedoseženi cilji, ukrepi ter terminski načrt za ukrepanje ................................ 45
Tabela 4: Merljivi cilji ......................................................................................................... 45
Tabela 5: Poslovni izid po letih v EUR, brez centov ........................................................... 47
Tabela 6: Finančni kazalniki poslovanja ........................................................................... 47
Tabela 7: Dolgoročna sredstva v upravljanju.................................................................... 53
Tabela 8: Oprema ............................................................................................................... 54
Tabela 9: Finančne naložbe................................................................................................ 55
Tabela 10: Obveznosti za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva . 58
Tabela 11: Presežek prihodkov nad odhodkov .................................................................. 59
Tabela 12: Uskladitveni obrazec ........................................................................................ 60
Tabela 13: Bilanca stanja ................................................................................................... 61
Tabela 14: Struktura prihodkov in rast prihodkov po vrstah ........................................... 62
Tabela 15: Stroški storitev za izvajanje zdravstvenih storitev ......................................... 63
Tabela 16: Najvišji stroški preko podjemnih pogodb ........................................................ 64
Tabela 17: Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti . 66
1
UVOD
Nacionalna transplantacijska mreža je bila v Sloveniji ustanovljena leta 1998.
Sestavljajo jo donorski in transplantacijski centri v UKC v Ljubljani in Mariboru ter v
splošnih bolnišnicah v Celju, Murski Sobota, Novi Gorici, Izoli, Ptuju, Novem mestu in
na Jesenicah. Vlada Republike Slovenije je ustanovila javni zdravstveni Zavod RS za
presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant potem, ko je bil leta 2000 sprejet prvi
slovenski transplantacijski zakon.
Slovenija-transplant je osrednja nacionalna ustanova, ki povezuje vse ustanove in vse
vidike na področju presajanja delov človeškega telesa za namen zdravljenja: pravne,
etične, organizacijske, izobraževalne in znanstveno raziskovalne. Slovenija-transplant
je odgovoren za razvoj, optimizacijo in racionalizacijo dejavnosti presajanja na podlagi
doseženih rezultatov, za informacije, sistem organov, tkiv in celic na nacionalni in
mednarodni ravni in za komunikacijo z mediji. Centralna koordinacijska pisarna se
nahaja v prostorih Slovenija-transplanta. Dva centralna transplantacijska
koordinatorja sta na voljo 24 ur na dan – 7 dni na teden – 365/6 dni na leto.
Slovenija se je priključila Eurotransplantu 5. januarja 2000. Danes Avstrija, Belgija,
Hrvaška, Nemčija, Nizozemska, Luksemburg, Madžarska in Slovenija sodelujejo v
Eurotransplantu. Sodelovanje v veliki transplantacijski mreži prinaša veliko koristi:
boljši izid presaditve, pomoč pri zelo nujnih primerih, zmanjšane izgube organov,
prenos najboljših kliničnih praks. V zadnjih 10 letih smo povprečno izmenjali 57 %
ledvic, 40 % src in prav toliko jeter.
Presajanje je splošno sprejet način zdravljenja, ki je že izboljšalo ali ohranilo na tisoče
življenj. Postopek, ki vodi od darovanja do presaditve človeškega dela telesa, pa je zelo
zapleten. Vključuje številne posameznike, strokovne ekipe in vidike kot so zakonodaja,
strokovne smernice, izobraževanje, usposabljanje, ozaveščanje javnosti in nenazadnje,
finančni vidik. Velik problem v svetovnem merilu je dandanes pomanjkanje
razpoložljivih organov. Izboljšani operativni postopki, mednarodna sodelovanja,
učinkovito izobraževanje medicinskega osebja in splošne javnosti so pomembni koraki
k reševanju problema pomanjkanja. Istočasno je treba zagotoviti legitimnost, prepoved
komercializacije, objektivnost, učinkovitost in preglednost. Nikoli ne smemo pozabiti,
da je celotna družba vključena v postopke presaditve, od vsakega posameznega
darovalca, družine, medicinskega osebja do vladnih in nevladnih skupin in
mednarodnih ustanov.
prim. Danica Avsec, dr. med., svetnica
Direktorica
1
2
OSEBNA IZKAZNICA ZAVODA
Logotip:
Ime:
Okrajšava:
Naziv za poslovanje s tujino:
Sedež:
Identifikacijska številka za DDV:
Matična številka:
Šifra dejavnosti:
Šifra proračunskega uporabnika:
Št. transakcijskega računa:
Telefon:
Telefaks:
Spletna stran:
Ustanovitelj:
Datum ustanovitve:
Organi upravljanja:
Zavod Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv Slovenijatransplant
Slovenija-transplant
Institute for Transplantation of Organs and Tissues of the Republic
of Slovenia
Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana
SI53164563
1594451
86100
92770
01100-6030927794
01 300 68 60
01 300 68 66
www.slovenija-transplant.si
Vlada Republike Slovenije
16. 10. 2000
Svet zavoda:
- prof. dr. Saša Markovič
- Martin Jakše
- mag. Boštjan Kušar
Strokovni svet:
- prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med. – predsednica
- prof. dr. Alojz Pleskovič, dr. med.
- prim. Danica Avsec, dr. med., svetnica
- prof. dr. Peter Černelč, dr. med.
- prim. dr. Gregor Pivec, dr. med.
2
Organi upravljanja:
Dejavnost:
Vodstvo:
3
Razširjeni strokovni kolegij:
- asist. Valentin Sojar, dr. med. – predsednik
- prof. dr. Damjan Kovač, dr. med.
- doc. dr. Matjaž Jeras, mag. farm.
- Rade Stanič, dr. med.
- prim. Zoran Zabavnik, dr. med.
- prof. dr. Aljoša Kandus, dr. med.
- prim. Jože Pretnar, dr. med.
- prim. mag. Miro Mihelič, dr. med.
- prim. Danica Avsec, dr. med., svetnica
Seznam dejavnosti:
- obdelava podatkov,
- dejavnost, povezave s podatkovnimi bazami,
- raziskovanje in eksperimentiranje razvoja na področju
naravoslovja in tehnologije,
- raziskovanje in eksperimentiranje razvoja na področju
družboslovja in humanistike,
- druge zdravstvene dejavnosti.
prim. Danica Avsec, dr. med., svetnica
PREDSTAVITEV ZAVODA
3.1 Poslanstvo
Ureditev sistema v Republiki Sloveniji na področju pridobivanja in uporabe delov
človeškega telesa za namen zdravljenja z upoštevanjem človekovega dostojanstva,
pravic in ohranjanjem etičnih principov ter spodbude k altruističenmu razmišljanju v
široki javnosti.
3.2 Vizija
Področje pridobivanja in uporabe delov človeškega telesa za namen zdravljenja bomo
uredili po načelih:
- samozadostnosti,
- enakosti za bolnike,
- optimalne učinkovitosti,
- preprečevanja kakršnihkoli zlorab,
- sledenju sodobnega razvoja in uvajanja najnovejših oblik zdravljenja, ki so
učinkovite in bolnikom prijazne,
- veljavne zakonodaje.
3
Slovenija-transplant svojo dejavnost opravlja v novih, sodobnih prostorih, ki
omogočajo odlično organiziranost ter optimalne pogoje za delo, napredek in razvoj.
Zavod Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant je uradno
pričel z delovanjem 15. februarja 2002. Zakonska podlaga za ustanovitev je Zakon o
odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja ZOPDCT (Uradni list
RS, št. 12/2000) in Zakon o kakovosti in varnosti človeških celic in tkiv, namenjenih za
zdravljenje ZKVČTC (Uradni list RS, št. 61/2007).
Naše osnovne naloge so:
- zagotavljanje 24 urne pripravljenosti,
- koordinacija delovanja strokovnih enot v zdravstvenih zavodih, ki sodelujejo
pri ugotavljanju umrlih dajalcev, odvzemu, presaditvi in shranjevanju delov
človeškega telesa ter tipizaciji tkiv in ugotavljanju tkivne skladnosti ter izbiri
darovalcev in prejemnikov na območju Republike Slovenije,
- dograjevanje in vzdrževanje osrednjega informacijskega sistema za
transplantacijsko dejavnost, vodenje registra za organe in vodenje registra za
celice in tkiva,
- zagotavljanje dograjevanja registra nesorodnih darovalcev kostnega mozga,
- zbiranje podatkov za vodenje sistema histovigilance, torej s sistemom
organiziranih postopkov nadzora v zvezi z ugotavljanjem, sporočanjem in
zbiranjem podatkov o hudih nezaželenih dogodkih ali reakcijah pri darovalcih
ali prejemnikih tkiv in celic ter njihovo epidemiološko spremljanje,
seznanjanje javnosti s pomenom darovanja delov človeškega telesa zaradi
presaditve drugi osebi in druge naloge v skladu z aktom o ustanovitvi,
- sodelovanje s sorodnimi nacionalnimi in transnacionalnimi sistemi s področja
transplantacije,
proučevaje medicinskih, pravnih, etičnih, ekonomskih in socialnih vprašanj na
področju odvzemov in presaditve organov.
Cilji zavoda so kvalitetno in uspešno izvajanje nalog, ki jih zavodu nalagata oba krovna
zavoda. Naloge je zavod izvajal na podlagi strategij. Zavod izvaja samo nepridobitno
dejavnost, v bodoče se bodo na področju celic in tkiv lahko razvile tudi tržne dejavnosti.
3.3 Podrobnejša organizacija zavoda
Za normalno izvajanje nalog, bi v Slovenija-transplantu potrebovali 9 redno zaposlenih
oseb, če bi program dela pripravili na način, kot ga pripravijo ostali zdravstveni zavodi
in bi temeljil na Splošnem dogovoru. Problem potreb po zadostnem kadru se je in se bo
reševal kot do sedaj na naslednje načine: s pogodbenimi sodelavci, preobremenjenost
zaposlenih in odlaganjem nenujnih nalog na kasnejši čas. Pogodbeni sodelavci so bili
4
predvideni predvsem za naslednje naloge: izvajanje zdravstvene in nezdravstvne
dejavnosti, pravne zadeve in zakonodaja, izobraževanje zdravstvene in široke javnosti
o darovanju, zagotavljanje kakovosti in učinkovitosti v programu darovanja, odnosi z
javnostjo, urejanje dokumentacije za celice in tkiva, informacijska podpora.
Slika 1: Organigram zavoda
DIREKTORICA
prim. Danica Avsec
Strokovna tajnica
Barbara Uštar
Svetovalec direktorice
Gorazd R. Čebulc
Koordinator za tkiva, upravljanje
baz podatkov
Jože Jakovac
Svetovalec direktorice za
poslovne zadeve
Pogodbeni sodelavci
mag. Boštjan Kušar
Finančni knjigovodja
ZDRAVSTVENE STORITVE
Zvonka Simčič
- CTK mentorji
- ekipa za MOO
-ekipa za DGMS
- BTK
NEZDRAVSTVENE STORITVE
- CTK koordinatorji
- MOO specializantje
- delegati ET
DRUGO
- pravnik
- sodelavci na evropskih
projektih
- oblikovanje
-vzdrževanje spletnih strani
- odnosi z javnostmi
5
3.4 Vodstvo zavoda
Direktorica zavoda Slovenija-transplant je prim. Danica Avsec, dr. med., svetnica, ki je
bila na to funkcijo ponovno imenovana 31. 12. 2013. Direktorja zavoda imenuje in
razrešuje svet zavoda s soglasjem ustanovitelja. Mandat direktorja traja štiri leta in je
po preteku te dobe lahko ponovno imenovan. Direktorica organizira in vodi delo ter
poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovorna za zakonitost in
strokovnost dela zavoda ter pokriva vodenje poslovnih in strokovnih nalog.
6
POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2013
Odgovorna oseba: prim. Danica Avsec, dr. med., svetnica
7
4
POSLOVNO POROČILO VSEBUJE NASLEDNJA POJASNILA
Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih predpisuje Navodilo o pripravi zaključnega
računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o
doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna –
Uradni list RS, št. 12/01, 10/06, 8/07, 102/10:
- Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje
posrednega uporabnika;
- Dolgoročne cilje posrednega uporabnika, kot izhaja iz večletnega programa dela
in razvoja posrednega uporabnika oziroma področnih strategij in nacionalnih
programov;
- Letne cilje posrednega uporabnika, zastavljene v obrazložitvi finančnega načrta
posrednega uporabnika ali v njegovem letnem programu dela;
- Oceno uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev, upoštevaje fizične, finančne in
opisne kazalce (indikatorje), določene v obrazložitvi finančnega načrta
posrednega uporabnika ali v njegovem letnem programu dela po posameznih
področjih dejavnosti;
- Nastanek morebitnih nedopustnih ali nepričakovanih posledic pri izvajanju
programa dela;
- Oceno uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev v primerjavi z doseženimi cilji iz
poročila preteklega leta ali več preteklih let;
- Oceno gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja glede na opredeljene
standarde in merila, kot jih je predpisalo pristojno ministrstvo oziroma župan
in ukrepe za izboljšanje učinkovitosti ter kvalitete poslovanja posrednega
uporabnika;
- Oceno notranjega nadzora javnih financ;
- Pojasnila na področjih, kjer zastavljeni cilji niso bili doseženi, zakaj cilji niso bili
doseženi. Pojasnila morajo vsebovati seznam ukrepov in terminski načrt za
doseganje zastavljenih ciljev in predloge novih ciljev ali ukrepov, če zastavljeni
cilji niso izvedljivi;
- Oceno učinkov poslovanja posrednega uporabnika na druga področja,
predvsem pa na gospodarstvo, socialo, varstvo okolja, regionalni razvoj in
urejanje prostora;
- Druga pojasnila, ki vsebujejo analizo kadrovanja in kadrovske politike in
poročilo o investicijskih vlaganjih.
8
5
ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE,
POJASNJUJEJO DELOVNO PODROČJE ZAVODA
KI
5.1 Zakonske podlage za izvajanje dejavnosti zavodov
-
Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00-ZPDZC, 127/06-ZJZP)
Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05-UPB2, 15/08-ZPacP,
23/08, 58/08-ZZdrS-E, 77/08-ZDZdr, 40/12-ZUJF, 14/13)
Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06-UPB3, 15/08-ZPacP, 58/08,
107/10-ZPPKZ, 40/12-ZUJF)
Določila Splošnega dogovora za leto 2013 z aneksi
Pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2013 z
ZZZS.
5.2 Zakonske in druge pravne podlage za pripravo letnega
poročila
-
-
-
-
-
-
-
Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB4, 110/11-ZDIU12,
46/13-ZIPRS1314-A, 101/13-ZIPRS1415, 101/13),
Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014
(ZIPRS1314) (Uradni list RS, št. 104/12, 46/13, 61/13, 82/13, 101/13ZIPRS1415, 101/13-ZDavNepr, 111/13-ZOPSPU-A),
Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02-ZJF-C, 114/06-ZUE)
Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih
dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/11),
Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter
metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih
in posrednih uporabnikov proračuna (Uradni list RS, št. 12/01, 10/06, 8/07,
102/10),
Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in
druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04,
120/07, 124/08, 58/10, 104/10, 104/11),
Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračunske uporabnike in druge osebe
javnega prava (Uradni list RS, št. 112/09, 58/10, 104/10, 104/11, 97/12,
108/13),
Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb
javnega prava (Uradni list RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 138/06, 120/07,
112/09, 58/10, 97/12),
Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in
opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 45/05, 138/06, 120/07,
48/09, 112/09, 58/10, 108/13),
Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in
občinskih proračunov (Uradni list RS, 46/03),
Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu
Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 117/02, 134/03, 108/13),
9
-
-
Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Uradni
list RS, št. 97/09, 41/12),
Pravilnik o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje
blaga in storitev na trgu v javnih zavodih iz pristojnosti Ministrstva za zdravje
(Uradni list RS, št. 7/10, 3/13),
Navodilo v zvezi z razmejitvijo dejavnosti javnih zdravstvenih zavodov na javno
službo in tržno dejavnost Ministrstva za zdravje (Št. dokumenta 012-11/201120 z dne 15. 12. 2011).
5.3 Interni akti zavoda
-
6
Pravilnik o ocenjevanju in nagrajevanju delovne uspešnosti,
Pravilnik o določitvi vrste in števila mest na katerih se opravlja dežurstvo ter
Pravilnik o načinu nagrajevanja dežurne službe,
Pravilnik o računovodstvu,
Pravilnik o načinu spremljanja in izdajanja ter sledenja prispele in izdane pošte
in prejetih in izdanih dokumentov,
Pravilnik o postopkih in ukrepih za varstvo zaupnih in osebnih podatkov ter
dokumentarnega gradiva,
Pravilnik za volitve v Svet zavoda RS za presaditve organov in tkiv Slovenijatransplant,
Navodilo o načinu oddaje javnega naročila male vrednosti,
Pravila o disciplinski in odškodninski odgovornosti,
Navodila za likvidacijo faktur in obračun stroškov dela,
Pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest,
Poslovnik o delu strokovnega Sveta Zavoda RS za presaditve organov in tkiv
Slovenija-transplant,
Pravilnik o uporabi finančnih sredstev pridobljenih od mednarodne fundacije
Eurotransplant,
Pravilnik o CTK in o mentorstvu,
Pravilnik o uporabi mobilnih službenih telefonov,
Pravila o službenih odsotnostih izven sedeža Zavoda RS za presaditve organov
in tkiv Slovenija-transplant.
DOLGOROČNI CILJI ZAVODA
Zavod ima iz svojih Strateško razvojnih programov dolgoročno zastavljene sledeče cilje
po posameznih področjih.
10
6.1 Dolgoročni cilji zavoda
Tabela 1: Dolgoročni cilji zavoda
Področje
Strokovno
Pedagoško
Raziskovalno
Krepitve povezav
in sodelovanja
Financiranje
Sodelovanje
pri
urejanju pogojev
za delo in ustrezne
organizacijske
sheme
Vsebina
 Učinkovito izvajanje donorskega in transplantacijskega programa
v R Sloveniji
 Dopolnitev sistema za kakovost in varnost v nacionalni mreži in
Zavodu RS za presaditve organov in tkiv.
 Sodelovanje pri obnavljanju zakonodaje in ustreznih
podzakonskih aktov.
 Razvoj na strokovnem področju in priprava ustreznih smernic,
navodil ter standardnih operativnih postopkov na področju
programa za darovanje in pridobivanje organov in tkiv.
 Spodbujanje razvoja dejavnosti transplantacijske medicine v
skladu z evropskimi priporočili in zahtevami.
 Sodelovanje
pri
raziskovalnem
projektu
Zgodovina
transplantacijske medicine v Sloveniji in priprava gradiva za
knjigo.
V izobraževalne programe nekaterih visokih šol medicinske smeri
uvesti transplantacijsko področje, priprava gradiva in programov za
informiranje o darovanju v osnovnih in srednjih šolah, redno
izobraževanje zdravstvenih delavcev.
 Izboljšati informiranost o darovanju široki javnosti, medijem,
politični javnosti poiskati načine za povečanje darovalcev in
darovanja za čas življenja.
 Raziskovanje etične sprejemljivosti novih praks na področju
darovanje med slovenskimi strokovnjaki.
 Sodelovanje z Eurotransplantom: analiza prednosti, slabosti,
predlogi za izboljšanje sodelovanja glede na posebnosti v naši
državi na področju transplantacijske medicine, racionalnost v
poslovanju.
 Sodelovanje v evropskih projektih.
 Sodelovanje z drugimi evropskimi institucijami z namenom
izmenjave izkušenj in znanja, še posebej s Svetom Evrope.
 Sodelovanje z državami Jugovzhodne Evrope v smislu podpore
razvoja dejavnosti v teh državah in izmenjave izkušenj, ki jih lahko
uporabimo tudi pri nas.
Poslovati pozitivno, pridobiti razpoložljiva sredstva iz EU skladov,
zagotoviti redno delovanje ekip iz proračunskih virov, urediti del
financiranja za donorski program iz ZZZS.
 Obnovitev organizacijske sheme za donorski program v donorskih
bolnišnicah.
 Uveljaviti priznanje za delo v praksi na materialni in moralni ravni.
11
Naloge Zavoda Republike Slovenije za presaditev organov in tkiv Slovenija-transplant
lahko strnemo v tri osnovne skupine:
- Razvoj in pospeševanje transplantacijske medicine v Sloveniji. Število
presajenih organov želimo približati razvitejšim evropskim državam, npr.
Avstriji. Za razvoj dejavnosti v Sloveniji je zelo pomembno, da preseže mejo, ki
trenutno ne zadošča za tekoče izvajanje dela, kar bi ponudilo dovolj izkušenj
in posledično dobre rezultate.
- Koordiniranje, razvoj in pospeševanje darovanja delov človeškega telesa v
Sloveniji. V petih letih želimo doseči število med 20 in 30 mrtvih darovalcev na
milijon prebivalcev.
- Nadzor nad dejavnostjo. Popolna preprečitev kakršnihkoli zlorab ali
komercializacije na področju darovanja in uporabe delov človeškega telesa.
7
LETNI CILJI ZAVODA, KI IZHAJAJO IZ STRATEŠKIH
CILJEV
Cilj je izpolniti program storitev, ki so bili dogovorjeni med Ministrstvom za zdravje,
ZZZS in Slovenija-transplantom in so definirani v pogodbi o financiranju Slovenijatransplanta za leto 2013, oziroma v obeh krovnih zakonih.
Cilji za leto 2013 so bili:
Cilji
1
2
3
4
5
6
7
Slediti prioritetam EU Akcijskega plana 2009 – 2015, med katerimi je
najpomembnejša razvoj donorskega programa, izvajanje koordinacijske službe na
nivoju države in razvoj vseh oblik za darovanje.
Skupaj z MZ sodelovati pri sprejemu Zakona o standardih kakovosti in varnosti
človeških organov, namenjenih za zdravljenje v skladu z določili Zakona o odvzemu
in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja in EU direktive 2010/53.
Sodelovanje pri pripravi ustreznih pravilnikov vezanih na novi zakon:
priprava pravilnika in implementacija učinkovitega sistema v praksi za nadzor nad
neželenimi dogodki in reakcijami na področju organov - organovigilanco. V letu 2013
bomo pripravili ustrezne obrazce, navodilo in SOP za poročanje o hudih neželenih
dogodkih in reakcijah ter sumih nanje, ki lahko nastanejo v procesih pridobivanja,
transporta, ali uničenja organov namenjenih za zdravljenje hudo bolnih pacientov.
Izobraževanje zdravstvenih delavcev glede postopkov o darovanju in rezultatih
zdravljenja s presaditvijo.
Obnavljanje informacijske podpore za organe.
Implementacija osnovne informacijske podpore za tkiva in celice. Programsko
opremo za sprotno poročanje o vseh postopkih preskrbe človeških tkiv in celic
namenjenih zdravljenju načrtujemo v letu 2013 do konca urediti in uskladiti prevode.
Sodelovanje v novih EU projektih:
12
8
9
10
11
12
13
8
 Joint action (JA) FOEDUS, ST je skupaj z nemško organizacijo DSO odgovoren za
samostojno nalogo WP/ Communication.
 Sodelovanje v (JA) ACCORD, to je skupna evropska aktivnost za izboljšanje
donorskih programov v Enotah intenzivne terapije, ki je ključno mesto za izvajanje
tega programa.
Izobraževanje široke javnosti in spodbujanje zaupanja v zdravljenje s transplantacijo
in pravično uporabo delov človeškega telesa za namen zdravljenja.
Korektno sodelovanje z mediji in priprava dokumentov za medije. Organizacija
strokovno poljudnega dogodka Praznovanje Evropskega dneva darovanja zaradi
informiranje široke in strokovne javnosti o darovanju in zdravljenju s presaditvijo.
Praznovanja evropskega dneva darovanja bomo organizirali skupaj s
Slovenskim društvom bolnikov po transplantaciji in eno od donorskih bolnišnic.
Obnova organizacijske sheme za izvajanje donorskega programa v donorskih
bolnišnicah v sodelovanju z bolnišničnimi koordinatorji in vodstvi bolnišnic.
Nadaljevanje uvajanje informacijskega programa za kakovost v donorskih bolnišnicah
in interpretacija rezultatov.
Spodbujanje k bolj učinkoviti čakalni listi za presaditev ledvic in jeter.
Spodbujanje delovanja skupina ekspertov za to nalogo.
Sodelovanje pri raziskovalnem projektu Zgodovina transplantacijske medicine v
Sloveniji in priprava gradiva za knjigo.
Organizacija in financiranje pripravljenosti za pridobivanje roženic na nacionalnem
nivoju v sodelovanju z UKC Ljubljana, Očesna klinika, če bodo dovoljevala finančna
sredstva.
OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV
8.1 Slediti prioritetam EU akcijskega plana 2009 – 2015
Prioritete EU akcijskega plana 2009 – 2015 so:
1. Promocija vloge donorskih koordinatorjev: direktorica tedensko organizira
sestanke s centralnimi transplantacijskimi koordinatorji. Slovenija-transplant nudi
nenehno podporo koordinatorjem, tako s prenosom znanja, kot tudi s
financiranjem izobraževanj. Prav tako spodbujamo delovanje in sodelovanje z
bolnišnimi transplantacijskimi koordinatorji in jih informiramo o novostih, vabimo
v mednarodne projekte in omogočamo tudi izobraževanje na mednarodni ravni.
2. Program za izboljšanje kakovosti: uvajanje programa izboljšanja kakovosti –
QAP je podrobneje opisan v točki 8.5 tega poročila.
3. Izmenjava dobrih praks na izmenjavi organov živih darovalcev: Slovenijatransplant je izredno aktiven v različnih mednarodnih aktivnostih. Bistveni namen
sodelovanja je predvsem izmenjava dobrih praks.
13
4. Izboljšanje znanja in komunikacijskih veščin zdravstvenih strokovnjakov in
skupin za pomoč bolnikom: Slovenija-transplant večkrat letno organizira
izobraževanja zdravstvenih sodelavcev, na katerih jih seznanimo s splošnimi in
specifičnimi temami s področja transplantacijske dejavnosti in sodeluje s
slovenskimi društvi bolnikov po transplantaciji.
5. Olajšati identifikacijo darovalcev v Evropi: želimo izvesti s pomočjo kooperacije
med koordinatorji in odgovornimi inštitucijami , še posebej z zdravniki, ki delajo v
Enotah za intenzivno terapijo (EIT). Temu cilju je namenjen tudi ACCORD projekt
ter Priporočilo, ki ga pripravljamo v okviru komisije pri Svetu Evrope. V Sloveniji
smo zelo pozorni in poskušamo z več orodji izboljšati sodelovanje med
koordinatorji in zdravniki v EIT, zato uvajamo mentorje na klic, ki so posebej
pomembni za kakovostno delo koordinatorjev začetnikov in koordinatorjev, ki niso
zdravniki. Z različnimi edukacijskimi programi motiviramo EIT zdravnike, kjer
uporabljamo enotno terminologijo ter predstavljamo enotna EU navodila.
6. Izboljšanje organizacijskega modela v državah članicah EU: novi organizacijski
model določa direktiva, ki zahteva pooblaščene institucije in pooblaščene osebe v
vseh segmentih uporabe delov človeškega telesa za namen zdravljenja. V Sloveniji
smo pripravljali podobno organizacijsko mrežo že od leta 1998, a nekatere zahteve
je potrebno še dopolniti z bolj natančnimi protokoli in shemami. Najprej je
potreben novi zakon, ki bo sprejet na nivoju Vlade, podzakonske akte že
pripravljamo. V skladu z osnutkom so pripravljene že številne sheme in postopki za
izvajanje kakovosti in varnosti na področju delovanje zavoda Slovenija-transplant
v povezavi z nacionalno mrežo in drugimi pomembnimi institucijami za izvajanje
dejavnosti transplantacijske medicine.
7. EU sodelovanje v različnih vidikih TX medicine: v letu 2013 je zavod Slovenijatransplant sodeloval v dveh pomembnih evropskih projektih imenovanih ACCORD
in FOEDUS, ki bosta opisana v nadaljevanju. Redno sodelujemo na sestankih
odbora pooblaščenih institucij v Bruslju (glej poročilo), ter komisiji za
transplantacijo organov CD-P-TO (glej poročilo). Najbolj pomembno pa je
sodelovanje z srednje evropsko fundacijo Eurotranplant, preko katere izmenjamo
do 70% pri nas pridobljenih organov z namenom najbolj ustreznega ujemanja med
podarjenim organov in prejemnikom ter zagotavlja razpoložljivosti organov v
nujnih situacijah. Sodelujemo tudi v mreži JV Evrope in nudimo pomoč v razvoju
dejavnosti na tem področju.
8. Olajšanje izmenjave organov: sodelovanje z Eurotransplantom je že 13 let
ustaljena praksa. V nadaljevanju sledi pregled izmenjave organom med
Eurotransplantom in Slovenijo v letu 2013.
14
8.2
Skupaj z MZ pripraviti Zakon o standardih kakovosti in
varnosti človeških organov
V 2013 smo skupaj s predstavniki Ministrstva za zdravje (delovna skupina v sestavi:
Helena Petek Kos, univ. dipl. prav., Eva Murko, dr. med., Marko Špoljarič, dr. med. in
Danica Avsec, dr. med.) nadaljevali s pripravami osnutka obnovitve Zakona o
kakovosti in varnosti delov človeškega telesa namenjenih za zdravljenje, v skladu z
zahtevami direktive 2010/53/EU in veljavnim Zakonom o odvzemu in presaditvi delov
človeškega telesa zaradi zdravljenja iz leta 2000. Osnutek je bil poslan v medresorsko
usklajevanje in pripravili smo vse popravke , ki so jih zahtevale odgovorne strokovne
službe, vključno z Službo za pravosodje in Informacijsko pooblaščenko. Trenutno je
zakon še v usklajevanju s predstavniki Slovenskega združenja za transplantacijo in
odgovornimi medicinskimi strokovnjaki za transplantacijsko medicino.
8.3
Priprava pravilnika in učinkovitega sistema v praksi za nadzor
nad neželenimi dogodki in reakcijami na področju organov organovigilanca
Zakon o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja (Uradni list
RS, 12/2000) določa, da se sme odvzem in presaditev opraviti samo v primeru, ko
drugačno zdravljenje primerljive učinkovitosti ni mogoče ob tem, da ne prinaša
nesprejemljivega tveganja za živega darovalca in za prejemnika. Isti zakon nalaga
Slovenija-transplant, da koordinira delovanje strokovnih enot v zdravstvenih zavodih,
ki sodelujejo pri ugotavljanju umrlih darovalcev, odvzemu, presaditvi in shranjevanju
delov človeškega telesa ter tipizaciji tkiv in ugotavljanju tkivne skladnosti ter izbiri
darovalcev in prejemnikov v Sloveniji. Poleg tega nalaga Slovenija-transplant voditi
evidence o mrtvih darovalcih in prejemnikih, proučevati medicinske, pravne, etične,
ekonomska in socialna vprašanja ter sodelovati s sorodnimi nacionalnimi in
transnacionalnimi sistemi s področja transplantacije. Z zakonom o kakovosti in
varnosti človeških tkiv in celic, namenjenih za zdravljenje (v nadaljevanju: ZKVČTC)
(Uradni list RS, 61/2007), ki je bil sprejet na osnovni Direktiv 2004/23/ES,
2006/17/ES in 2006/86/ES Evropskega parlamenta in Sveta, je Slovenija-transplant
dobil dodatne naloge, ki zajemajo osrednji informacijski sistem na področju organov,
tkiv in celic. ZKVČTC je poleg upravljanja z registrom, ki zagotavlja sledljivost in
preglednost sistema, ki omogoča izmenjavo podatkov o neželenih dogodkih in
reakcijah pri organih, tkivih in celicah.
Sistem za poročanje in obvladovanje hudih neželenih dogodkov in reakcij opredeljuje
11. člen Direktive 2010/53/EU, ki zahteva od države članice EU sistem za poročanje,
raziskovanje, registracijo ter pošiljanje ustreznih in potrebnih informacij o hudih
15
neželenih dogodkih, ki lahko vplivajo na kakovost in varnost organov tako v postopkih
testiranja, določanja značilnosti, pridobivanja, konzerviranja in prevozu. Hude
neželene reakcije ali dogodki, ki nastanejo med presaditvijo ali po njej so lahko
posledica postopkov pred začetkom presaditve.
Slovenija-transplant je pripravil sistem in operativni postopek v obliki obrazca za
beleženje hudih neželenih reakcij in dogodkov. V 4. izdaji Smernic Sveta Evrope
(EDQM) za kakovost in varnost transplantacij organov, tkiv in celic je bil objavljen kot
primer dobre prakse. Obrazec se uporablja v dveh oblikah: preliminarno in končno
poročilo. Namen prvega je, da se posreduje sporočilo o nekem neželenem ali
pričakovano za bolnika škodljivem dogodku, še preden so vse preiskave potrjene in vsi
podatki na razpolago vsem možnim ustanovam, ki bi to informacijo potrebovale. Na
slovenskem nivoju je Slovenija-transplant pristojen za zbiranje podatkov, vrednotenje
teže posameznih dogodkov , obveščanje ter pripravo ukrepov za tarčne ustanove, da
se prepreči nastanek nepopravljivih posledic pri bolniku in/ali osebju in zavaruje javno
zdravstvo. Obe obliki obrazca sta v angleškem jeziku, saj te informacije izmenjujemo
na področju Eurotransplant ali celo v širšem evropskem prostoru, kadar je potrebno.
V sistem za nujno obveščanje so vključeni centralni koordinatorji, ki so 24/7 dosegljivi
in odzivni že zaradi koordinacije.
V letu 2013 smo obravnavali 7 organovigilančnih primerov, v katerih so bili vključeni
primeri nepravilnega odvzema, transporta organov, okužene tekočine, ki jo
uporabljamo za konzerviranje organov, predvsem ledvic. Zaradi poškodb ali kasneje ,
po odvzemu ugotovljenih obolenj, teh organov nismo mogli uporabiti za presaditev in
je bilo posledično potrebno tak organ uničiti. Zajeti so primeri iz donorskih centrov na
področju Eurotransplanta. V vseh poročanih primerih je bil obveščen tudi strokovni
vodja v Eurotransplantu, ki je posredoval ugotovitve donorskim centrom.
Organovigilančni primeri v letu 2013: ledvice smo morali uničiti 5x, dobili smo jih iz
ET. Vzroki za uničenje so sledeči:
- huda arterioskleroza,
- tumorske spremembe,
- poškodovana vena,
- defekt v žilni steni,
- ciste v ledvici.
V dveh primerih je šlo za okuženo raztopino, s katero se izpere in konzervira za čas
hladne ishemije organ darovalca.
16
8.4
Izobraževanje zdravstvenih delavcev glede postopkov o
darovanju in rezultatih zdravljenja s presaditvijo in
organizacija mednarodne delavnice o ugotavljanju možganske
smrti
IZOBRAŽEVANJA V ORGANIZACIJI IN IZVEDBI SLOVENIJA-TRANSPLANTA ZA
ZDRAVSTVENO IN ŠIROKO JAVNOST:
Osnove donorskega programa v letu 2013
Datum in kraj: SB Murska Sobota 27.3. in 21. 5. 2013, UKC Maribor 22.4.2013,
Medicinska fakulteta Maribor 8.5.2012, SB Izola 15.10.2013
Aktivna udeležba zaposlenih in pogodbenih sodelavcev Slovenija-transplanta: prim.
Danica Avsec, dr. med, Urška Kogovšek, dr. med, Andrej Gadžijev, dr. med, Romana
Cencelj, dr. med.
V letu 2013 smo nadaljevali s predstavitvami enotnega evropskega programa
izobraževanja "Osnove donorskega programa" za delavce v zdravstveni dejavnosti, s
katerimi smo pričeli že leta 2008 in je namenjen seznanjanju in osveščanju
zdravstvenih delavcev o pomenu slovenskega donorskega programa. Program je
izdelala skupina priznanih strokovnjakov s področja transplantacijske dejavnosti. Cilj
je izvedba izobraževanj v vseh slovenskih donorskih bolnišnicah, izobraževanje
izvajamo v sodelovanju z našimi centralnimi transplantacijskimi koordinatorji in
bolnišničnimi transplantacijskimi koordinatorji. V letu 2013 smo to izobraževanje
izvedli 2x v Splošni bolnišnici Murska Sobota, skupaj se je izobraževanja udeležilo 23
zdravnikov in 4 sestre. V UKC Maribor se je izobraževanja udeležilo 15 zdravnikov in
18 sester, v Splošni bolnišnici Izola pa 10 zdravnikov in 26 sester. V letu 2013 se je tega
izobraževanja udeležilo skupaj 100 udeležencev. Pridobljeno znanje se je preverjalo s
testom, udeleženci pa so zadovoljstvo z vsebino in predstavitvijo predavanj ter
organizacijo ocenili z vprašalnikom, ki smo jim ga razdelili po zaključku seminarja.
Udeleženci so bili glede na ocene s predavanji izjemno zadovoljni, saj nam je večina
namenila najvišje ocene (med 4 in 5), nekateri pa so poleg tega v komentarjih še
dodatno izrazili svoje zadovoljstvo in željo po še več podobnih izobraževanjih.
17
Izobraževanje: Evropski dan darovanja 2013
Datum: 11. in 12.10. 2013
Kraj: Murska Sobota
Aktivna udeležba zaposlenih in pogodbenih sodelavcev Slovenija-transplanta: prim.
Danica Avsec, dr. med., mag. Bernarda Logar, univ. dipl. psih., Andrej Gadžijev, dr. med.,
Romi Cencelj-Arnež, dr. med, Gregor Poglajen, dr. med.
V letu 2013 smo obeležili že 6. Evropski dan darovanja organov in tkiv, tokrat ponovno
v organizaciji Splošne bolnišnice Murska Sobota in javnega zavoda za presaditve
organov in tkiv Slovenija-transplant. V okviru praznovanja smo v petek, 11. 10. 2013,
pripravili strokovno izobraževanje namenjeno zdravstvenim delavcem in splošni
javnosti, na katerem so vodilni slovenski strokovnjaki predstavili Transplantacijo kot
interdisciplinarno vejo medicine. Izobraževanja se je udeležilo kar 120 zdravnikov in
ostalih delavcev v zdravstvu, ki so v prvem delu poslušali predavanje o vlogi bolnišnice
Murska Sobota v donorskem programu Slovenije (Daniel Grabar, dr. med), predavanje
Komunikacija med zdravstvenimi delavci na področju transplantacije in darovanja
(Tatjana Gale Zidar), klinična psihologinja Bernarda Logar Zakrajšek je udeležencem
predstavila, kako razbremeniti zdravstvene delavce po zaključenih postopkih za
darovanje, dr. Dušan Kovač pa je predaval o vlogi specialista interne medicine pri
oskrbi možnega darovalca. Prvemu sklopu predavanj je sledila zanimiva debata, pri
kateri so sodelovali udeleženci izobraževanja in predavatelji, ki so odgovarjali na
vprašanja.
V drugem delu je Sanja Andrejč, DMS, predstavila vlogo medicinske sestre v postopkih
za darovanje in odvzem, o vlogi splošnega zdravnika v donorskem programu pa je
spregovoril dr. Goran Larnsak. Strokovno izobraževanje je zaključil gost iz sosednje
Avstrije, mag. Schwöb, s predavanjem o pridobivanju tkiv in tkivnih bankah in o
možnostih za sodelovanje v skupni banki. Tudi drugemu delu predavanj je sledila
živahna diskusija.
V soboto 12. oktobra 2013 smo nadaljevali z okroglo mizo, kjer je bil uvodoma
predstavljen pogled namestnika Varuhinje človekovih pravic na dejavnost presaditev
darovanje, ki je predstavil nekoliko zastarelo in ozko mišljenje glede slovenske
zakonodaje na tem področju. Sledila je predstavitev direktorice zavoda Slovenijatransplant o aktualnih rezultatih v donorskem in transplantacijskem programu in
pregled celotne dejavnosti, kar je bila tudi priložnost za učinkovito pojasnilo nekoliko
preozkim izhodiščem prvega predavatelja. Kardiolog Gregor Poglajen je predaval o
slovenskem programu presaditve srca, ki sodi med najuspešnejše programe na svetu.
Zakaj je darovanje organov in tkiv ter zdravljenje s transplantacijo tako pomembno, pa
so nazorno prikazali bolniki s svojimi življenjskimi zgodbami pred in po presaditvi.
18
Dogodek se je nadaljeval s športnimi in družabnimi aktivnostmi na ter zaključil z
ekumenskim bogoslužjem v Evangeličanski cerkvi.
Dogodek so spremljali številni novinarji in o darovanju in uspehih po presaditvi
objavljali članke v lokalnih in nacionalnih medijih.
Kot vsako leto smo tudi v letu 2013 povabili na praznovanje vse člane Slovenskega
društva bolnikov po transplantaciji in jim omogočili, da pridobijo več informacij o
načinu zdravljenja, ki so ga bili deležni ter o rezultatih po zdravljenju v primerjavi z
drugimi državami, da se udeležijo športnih dogodkov in zahvalijo za podarjeni organ.
ST jim je omogočil tudi prevoz z avtobusom v Mursko Soboto. Zelo pomemben razlog
za povabilo je tudi možnost, da se vsi skupaj sprostimo v pozitivnem vzdušju in v
okviru skupnosti, ki ima podoben cilj. Menimo, da bolniki po transplantaciji to
potrebujejo.
Zelo nas je veselilo, da se je srečanja udeležil tudi visoki predstavnik Ministrstva za
zdravje gospod Peter Bohinec in podprl naše aktivnosti. Po drugi strani je takšno
srečanje tudi priložnost za izmenjavo informacij in informiranje Ministrstva za zdravje
o našem delovanju in aktivnostih.
Izobraževanje: Izobraževanje za študente 1. letnika Fakultete za farmacijo v
Ljubljani
Datum: 13.12.2013
Kraj: Fakulteta za farmacijo Ljubljana
Aktivna udeležba: prim. Danica Avsec, dr. med, Andrej Gadžijev, dr. med, Barbara Uštar,
univ. dipl. geog.
Na pobudo ge. Katje Stojilkovski, asistentke na katedri za farmacevtsko biologijo, je
Slovenija-transplant za študente 1. letnika pripravil predavanja na temo darovanja in
presajanja organov ter o možnosti za opredelitev za darovalca organov po smrti.
Študentom je o urejenosti področja v Sloveniji, o zakonodaji in o darovanju predavala
direktorica Slovenija-transplanta, prim. Danica Avsec, o postopkih pred, med in po
darovanju organov do same presaditve je govoril dr. Andrej Gadžijev, o opredelitvi za
darovalca organov po smrti pa strokovna sekretarka zavoda, Barbara Uštar. Študenti
so se tako podrobneje seznanili z najpomembnejšimi temami, kot so: kdo je lahko
darovalec organov in tkiv, kakšne so omejitve pri osebah, ki želijo darovati organe in
tkiva, katera tkiva in organe presajamo v Sloveniji, kolikšna je čakalna doba za
presaditev organov in tkiv v Sloveniji ter kako poteka postopek darovanja organov in
tkiv od darovalca do prejemnika. Predavanjem je sledila zanimiva diskusija, kjer smo
študentom podali še dodatna pojasnila o temah, ki so jih najbolj pritegnile.
19
NADALJEVALNO IZOBRAŽEVANJE, KI GA ORGANIZIRA SLOVENIJA-TRANSPLANT
V SODELOVANJU Z TPM PROGRAMOM(UNIVERZA BARCELONA)
Izobraževanje: Transplant Procurement Management (TPM) - Intermediate
Training Course in Transplant Coordination
Datum: 12.11-14.11.2013
Kraj: Bolfenk na Pohorju
Aktivna udeležba: prim. Danica Avsec, dr. med, Urška Kogovšek, dr. med, Andrej
Gadžijev, dr. med.
Slovenija-transplant je v sodelovanju s špansko organizacijo TPM (Transplant
Procurement Management) v novembru 2013 ponovno organiziral tridnevni
intenzivni tečaj s področja pridobivanja in presaditve organov Intermediate Training
Course in Transplant Coordination.
Namen tečaja je razvoj donorskega programa v enotah intenzivne terapije in
izobraževanje zdravnikov (izjemoma tudi tehnikov), katerih področje dela vključuje
delo v intenzivni enoti in/ali na urgenci.
Udeleženci so pridobili teoretična znanja in praktične veščine, ki jih bodo lahko
uporabili pri svojem delu na področju darovanja organov. Izobraževanje je bilo deloma
izvedeno v obliki predavanj, večinoma pa kot delavnice za manjše skupine. V
praktičnem delu so bile izvedene simulacije postopkov in dela iz posameznih
segmentov v procesu darovanja.
Tečaj je potekal 12., 13. in 14. novembra v hotelu Bolfenk na Pohorju, kjer so udeleženci
tudi bivali v času tečaja. Tečaj je obsegal 24 akademskih ur, vsak udeleženec je tudi
pridobil certifikat.
Tečaja se je udeležilo 35 udeležencev in sicer po dva oz. trije iz posamezne donorske
bolnišnice, štirje udeleženci so bili iz UKC MB in sedem iz UKC LJ, tečaja pa so se udeležil
tudi redno zaposleni koordinator iz Slovenija-transplanta in trije pogodbeno zaposleni
centralni transplantacijski koordinatorji.
Pridobljeno znanje je bilo ob zaključku tečaja preverjeno s testom, udeleženci pa so
predavanja in delavnice ocenili s pomočjo vprašalnika. Rezultati testov so pokazali
visoko znanje vseh udeležencev, prav tako pa je bila organizacija tečaja ocenjena z
visokimi ocenami ( med 4 in 5).
20
EVROPSKI IZPIT ZA TRANSPLANTACIJSKEGA KOORDINATORJA
Slovenija-transplant je v letu 2013 omogočil opravljanje izpita za certifikat evropskega
transplantacijskega koordinatorja dvema centralnima transplantacijskima
koordinatorjema. Romi Cencelj-Arnež, dr. med je uspešno opravila izpit iz modula 1
(General Transplant Coordination), Ženja Tomažinčič, dr. med. pa je uspešno opravil
izpit iz modula 1 in modula 5 (Tissue Donation Coordination).
V Slovenija transplantu smo pripravili tudi oceno primernosti vseh kandidatov, ki
lahko pristopijo k izpitu.
PRAVILNIK O VSEBINI PROGRAMOV IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA ZA
POSAMEZNE POSTOPKE PRESKRBE ALI UNIČENJA ORGANOV
V okviru priprave novega zakona o pridobivanju in presaditvi delov človeškega telesa
zaradi zdravljenja smo v letu 2013 pripravili osnutek Pravilnika o izobraževanju na
osnovi zahtev direktive EU/53/2010. Namen pravilnika je določiti vsebino in obseg
programov izobraževanj in usposabljanj za posamezne postopke preskrbe ali uničenja
organov. S pravilnikom bodo opredeljeni pristojni organ za izvajanje, vrste, obseg in
regularnost izobraževanj ter ciljne skupine.
EKSPERTI NA DELAVNICAH EVROPSKE KOMISIJE (TAIEX)
Delavnica: Taiex Workshop on Preparation of Transplant Manuals
Datum: 25.2.2013
Kraj, Tirana, Albanija
Aktivna udeležba: prim. Danica Avsec, dr. med, Barbara Uštar, univ. dipl. geog.
Slovenija-transplant s svojimi strokovnjaki in sodelavci pogoste sodeluje v vlogi
ekspertov na delavnicah, ki jih organizira Evropska komisija v bodočih državah
članicah EU, v katerih potrebujejo znanje in strokovno svetovanje. V Februarju 2013
sta se delavnice za pripravo transplantacijskega priročnika udeležili direktorica ST
prim. Danica Avsec in strokovna sekretarka Barbara Uštar. Namen sestanka je bila
strokovna pomoč albanskemu Ministrstvu za zdravje pri pripravi nacionalne
zakonodaje glede kriterijev za dokazovanja možganske smrti. Prim. Avsec je predavala
na temo percepcije in diagnostike možganske smrti, Barbara Uštar pa je predstavila
slovenski pravilnik za dokazovanje možganske smrti.
21
Delavnica: Multi-Country Workshop on Funding Models for Deceased Donation and
Transplantation
Datum: 25. – 26. 4. 2013
Kraj, Chisinau, Moldavija
Aktivna udeležba: prim. Danica Avsec, dr. med, mag. Boštjan Kušar
V aprilu 2013 sta se delavnice za pripravo modela financiranja transplantacijske
dejavnosti udeležili direktorica ST prim. Danica Avsec in mag. Boštjan Kušar. Namen
sestanka je bila strokovna pomoč moldavskemu Ministrstvu za zdravje pri pripravi
nacionalne zakonodaje glede financiranja transplantacijske dejavnosti v njihovi državi.
Prim. Danica Avsec je je predstavila model financiranja transplantacijske dejavnosti in
nagrajevanja sodelujočih pri transplantacijah v Sloveniji, mag. Boštjan Kušar, pa je
predstavil model financiranja 24 urne pripravljenosti ekip za transplantacijo. Vsi
sodelujoči so pohvalili vpeljan sistem financiranja, ki ga ima naša država.
Tabela: seznam aktivnosti, katerih so se udeležili sodelavci Slovenija-tarnsplanta v letu
2013:
Datum
Destinacija
23.26.1.2013
Alpbach
24. –
25.2.2013
Tirana,
Albanija
13.14.3.2013
13. –
14.3.2013
Leiden
9.4. 2013
Nova Gorica
16.4.2013
Leiden
Bruselj
Udeležba
Tema
Plačnik
Tomažič, Stanislavljevič
Eurotransplant,
Slovenijatransplant
Srečanje
strokovnjakov za
donorski program
pri Ministrstvu za
zdravje
Sestanek odbora
ELIAC
Sestanek
pristojnih
institucij za
darovanje in
transplantacijo
organov
Sestanek ACCORD
Avsec: Predavanje o možganski smrti
Uštar: Prikaz pravilnika o MS
Evropska
komisija,
TAIEX
Markovič
Eurotransplant
Avsec, pooblaščeni delegat RS:
predstavitev slovenskih stališč
usklajenih na MZ
Ministrstvo za
zdravje,
Evropska
komisija
Avsec: razgovor o sodelovanju v
projektu
Sestanek Sveta
Eurotransplanta
Avsec: aktivni razgovori o problemih,
predvsem afera v Nemčiji
Slovenijatransplant iz
sredstev
projekta
ACCORD
Sloveniajtransplant
ET zimsko
srečanje
22
24.4. –
26.4.2013
Moldavija
SEEHN sestanek
29.4.2013
Leiden
7.5.2014
Luksemburg
14. –
15.5.2014
26. –
28.5.2013
Leiden
11.6.2013
Leiden
26. –
28.6.2013
Madrid
Sestanek odbora
ISWG
FOEDUS
otvoritveno
srečanje
Sestanek odbora
OPC
Sestanek
upravnega odbora
Eurotransplant
Sestanek odbora
ETKAC
Transplantation &
blood transfuzion
meeting
17.6.2013
Murska
Sobota
Zagreb
Sestanek EDD
3.7.2013
Leiden
6. – 8.9.2013
Dunaj
18. –
19.9.2013
Bruselj
16.9.2013
Murska
Sobota
Bruselj
Sestanek odbora
ELIAC
Evropski izpit za
koordinatorje,
CETC examination
Sestanek
pristojnih
institucij za
darovanje in
transplantacijo
organov
Sestanek EDD
17.18.7.2013
9.–
11.10.2013
Budimpešta
16.17.9.2013
Leiden
11. 12.10.2013
Murska
Sobota
15.10.2013
Izola
SEEHN sestanek
Avsec: Predstavitev financiranja
donorske dejavnosti v Sloveniji
Kušar: Financiranje koordinatorskega
dela in pogodbenikov
Čebulc
SEEHN
Avsec: predstavitev delovnega paketa
WP7 skupaj z DSO, Nemčija
FOEDUS
Trotovšek
Eurotransplant
Avsec: Razgovor o spremembah v
vodenju ET in tekoče zadeve,
pristopitev Madžarske k ET
Arnol
Eurotransplant
Avsec: predavanje o rezultatih
projekta Guidelines for European
donation day: srečanje je bilo
namenjeno novinarjem
Avsec: sestanek organizacijskega
odbora
Grabar, Andrejč, Rupnik: Delegati
Slovenija transplanta kot sodelavci v
donorskih bolnišnicah
Markovič
Evropska
komisija
Avsec, Uštar: pregled primernosti
vseh kandidatov za prijavo k izpitu v
okviru sodelovanja v komisiji
Avsec, pooblaščeni delegat RS:
predstavitev slovenskih stališč,
usklajenih na MZ
Evropska
komisija
Avsec: organizacijski odbor
Eurotransplant
Eurotransplant
Slovenijatransplant
SEEHN
Eurotransplant
Ministrstvo za
zdravje,
Evropska
komisija
Komisija za
transplantacijo
organov, CD-P-TO
pri Svetu Evrope,
EDQM
Sestanek
finančnega odbora
ET
Praznovanje EDD
2014
Avsec: razgovori o nalogah in
projektih
Slovenijatransplant
Slovenijatransplant
Kušar
Eurotransplant
Avsec, Gadzijev, Cencelj-Arnež, Logar
Zakrajšek. Uštar: aktivna predavanja
in moderiranje
Slovenijatransplant
Predavanje
EDPOD
Avsec, Kogovšek, Gadzijev, CenceljArnež: predavanja po programu
Uštar: organizacija
Slovenijatransplant
23
9.11.10.2013
Leiden
Letno srečanje
Tomažič, Kneževič, Pleterski, Uštar
12. –
14.11.2013
Bolfenk
Izobraževanje
TPM
18.12.2013
Leiden
9.12.2013
Leiden
16.12.2013
Leiden
Sestanek odbora
ETKAC
Sestanek odbora
ETKAC
Sestanek odbora
ELIAC
Avsec, Gadzijev, Kogovsek:
predavanja in praktične vaje po
programu
Uštar: organizacija
Kneževič
8.5
Slovenijatransplant.,
Eurotransplant
Slovenijatransplant
Eurotransplant
Arnol
Eurotransplant
Stanisavljevič
Eurotransplant
Obnavljanje informacijske podpore za organe
Slovenija-transplant vodi osrednji informacijski sistem transplantacijske dejavnosti za
organe - POT. POT zagotavlja sledljivost organov in tekočin ki pridejo v stik z organi,
dodeljevanje in izmenjavo organov z drugimi članicami Eurotransplanta, nadzor nad
izvajanjem dejavnosti in vodenje statistike. Slovenija-transplant v sodelovanju z
zunanjimi izvajalci skrbi za posodobitve POT-i na osnovi zahtev in popravkov
Eurotransplantovega informacijskega sistema v okviru katerega poteka izmenjava
organov. V letu 2013 se je Eurotransplantu priključila Madžarska, zato smo v POT
dodali še madžarske centre.
V letu 2013 so bili izvedeni le manjši popravki na samem programu brez posegov v
prenos podatkov, ker ni bilo podanih zahtev od Eurotransplanta.
8.6
Implementacija osnovne informacijske podpore za tkiva in
celice
Osrednji informacijski sistem za transplantacijsko dejavnost mora omogočati
zagotavljanje sledljivosti tkiv in celic ter materialov, ki prihajajo v stik s tkivi in
celicami, zagotavljanje preglednosti, zagotavljanje, da so tkiva in celice na razpolago za
potrebe zdravljenja bolnikov ter koordinacija transplantacijske dejavnosti, vodenje
čakalnih seznamov, dodeljevanje in izmenjavo tkiv in celic, nadzor nad izvajanjem
dejavnosti in vodenje statistike.
Slovenija-transplant vodi osrednji informacijski sistem za transplantacijsko dejavnost
na podlagi sprotnih in letnih poročil, ki mu jih posredujejo donorski centri, ustanove za
tkiva in celice ter uporabniki tkiv in celic. V osrednjem informacijskem sistemu
Slovenija-transplant vodi, analizira, nadzira in načrtuje darovanje in porabo tkiv in
celic za namen zdravljenja. Slovenija-transplant je pripravil projekt, da določila
24
zakonodaje na področju tkiv in celic izvede v praksi, tj. pripravi elektronsko
podatkovno bazo, kjer se bodo zbirali zakonsko določeni podatki o tkivih in celicah.
Prilagoditve programske opreme slovenski zakonodaji za tkiva in celice
Slovenija-transplant se je z dobaviteljem programske opreme za poročanje in
sledljivost podjetjem Artman technologies dogovoril, da bo prilagodil njihov program
zahtevam slovenske zakonodaje, ki je v nekaterih segmentih postavlja nekoliko lokalno
specifične rešitve za zahteve, ki so navedene v Direktivah 2004/23, 2006/17 in
2006/86. Za medsebojno komunikacijo in sledljivost vseh nalog, ki se nanašajo na
prilagoditve, odpravljanja napak in izvedbo novih rešitev se je v večini primerov
uporabljajo spletno aplikacijo Mantis, ki zagotavlja varovano komunikacijo med
subjekti. V letu 2013 je bilo naročenih in zaključenih okrog 50 popravkov obstoječega
programa, ki je bil nabavljen po zelo ugodni ceni, a ne povsem prilagojen našim
razmeram in rešitvam. Vključenih je bilo tudi 15 dodatnih nalog na osnovi zahtev Javne
agencije republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, ki je pooblaščena
organizacija za tkiva in celice za avtorizacijo in inšpekcijske preglede. Zahtevali so
rešitve tudi za sledljivost materialov, ki pridejo v stik s tkivi.
Izvajanje v praksi
V osrednjem registru ustanov za tkiva in celice je 17 ustanov za tkiva in celice, od
katerih jih 8 opravlja tudi funkcijo donorskega centra. Poleg teh je še 6 donorskih
centrov, ki so izključno donorski centri. V Sloveniji sta največji ustanovi za tkiva in
celice UKC Ljubljana s 14 akreditiranimi kliničnimi oddelki in UKC Maribor s 7
akreditiranimi kliničnimi oddelki za dejavnost preskrbe s TC. V drugih donorskih
centrih je takih kliničnih oddelkov manj.
V letu 2013 smo nadaljevali z obiski ustanov za tkiva in celice z namenom, da
predstavimo elektronski način zbiranja podatkov. Predstavili smo namen, način
zbiranja podatkov, varnostne mehanizme in odgovornosti posameznikov, ki bodo
izvajali to delo. Proces uvajanja elektronskega zbiranja podatkov je precej dolgotrajen,
saj je potrebno zagotoviti več aspektov, ki bodo funkcionalni in v skladu z zakonskimi
določili. Še posebej pomemben je aspekt varnosti vseh podatkov, čemur smo namenili
ustrezno pozornost.
Vseh enot tudi v letu 2013 nismo še mogli obiskati, ker je dejavnost s področja TC zelo
raznolika predvsem v večjih bolnišnicah in zavodih, velik problem pa nam je
predstavljala dosegljivost osebja znotraj delovnega časa. Še najtežje je bilo vzpostaviti
kontakt s pooblaščeno osebo na nivoju bolnišnice, ker so to zdravniki, ki imajo še
številne druge obveznosti. V nekaterih manjših bolnišnicah pa ta naloga pooblaščeni
osebi ni prioritetna, a po zakonu je določeno, da mora biti v vlogi odgovorne osebe le
25
zdravnik. Tudi znotraj Slovenija-transplanta smo imeli na tem področju nekaj
kadrovskih problemov, saj je bil eden izmed odgovornih za to nalogo dalj časa na
bolniški.
V letu 2013 smo obiskali:
- SB Nova Gorica (ginekološko porodniški oddelek)
- SB Celje (intenzivna, ortopedija, ginekološko porodniški oddelek)
- SB Slovenj Gradec (porodnišnica)
- SB Ptuj (porodnišnica)
- Porodnišnica Kranj
- SB Jesenice (ginekološko porodniški oddelek)
- SB Novo mesto (ginekološko porodniški oddelek)
Elektronsko zapisovanje in uvajanje registra smo začeli uvajati z namenom, da bi se
zbiranje podatkov s tega področja poenostavilo in tudi osebje, ki je v to nalogo
vključeno razbremenilo. Seveda je v uvajalni fazi nekaj več dela, tako, kot na vseh
področjih, kadar gre za kaj novega. Slovenija-transplant se zaveda, da za takšno
zbiranje podatkov še ni jasno določenih pravil in da bo potrebno pripraviti pravilnik, v
neki malenkosti celo spremeniti zakon. Namreč v veljavnem zakonu iz leta 2007 piše,
da moramo zbirati podatke v papirni obliki, ker se takrat o elektronski obliki še ni
razmišljalo. Glede na razvoj sodobnih tehnik in možnosti smo dolžni omogočiti
uporabnikom sodobna orodja, zato smo se lotili praktičnih priprav pravočasno, ostale
zahteve bomo realizirali v tekočem letu. V ustanovah se pojavlja relativno velik odpor
do zbiranja in pošiljanja podatkov, prav zaradi tega se tudi niso razveselili
predstavljene programske opreme za poročanje. Menimo, da so to le začetne ovire.
Dejavniki tveganja za izvedbo implementacije programske opreme v ustanovah za
tkiva in celice
Kadrovski viri in časovni okvir
V Slovenija-transplant delata dva delavca na projektu implementacije programa za
poročanje tkiv in celic. Vsak ima svojo zadolžitev glede implementacije in prilagoditve
informacijske podpore od testiranja, dodeljevanje pravic uporabnikom, do
komuniciranja z programersko hišo in prevajanja vseh potrebnih sprememb. Kot je
bilo že omenjeno, se zavedamo, da mora biti ta novi korak strogo usklajen z obstoječo
zakonodajo, kar tudi zahteva določeno pozornost in čas. Glede na možnost odsotnosti
zaradi bolniških in tudi dopustov, izobraževanja ter še drugih dodatnih nepričakovanih
obveznosti v povezavi z dopoldansko koordinacijo, je tveganje za prekoračitev
časovnih rokov zelo visoko.
26
8.7
Sodelovanje pri evropskih projektih »ACCORD« in »FOEDUS«
ACCORD
Zavod za transplantacijo organov in tkiv Slovenija-transplant v projektu ACCORD
sodeluje kot pridruženi partner (associated partner). Sodelujemo v delovnem paketu
(WP) 5 - Sodelovanje med strokovnjaki v IT in osebami odgovornimi za koordinacijo v
donorskem programu. Vodja projekta za Slovenijo je prim. Danica Avsec, dr. med,
direktorica Slovenija-transplanta, kot član klinične referenčne skupine pa je bil izbran
prim. Zoran Zabavnik, dr. med. iz UKC Maribor.
Končni cilji projekta so:
- Opis različnih praks, ki se uporabljajo pri bolnikih s hudo poškodbo možganov
in vpliv teh praks na donorski program.
- Identifikacija področij, kje bi bile možne izboljšave in izdelava metodologije in
orodij/materialov za dosego teh izboljšav. Pričakuje se izboljšanje izkoristka
donorskega potenciala in optimizacija procesov pri darovanju.
- Posredovanje znanj in orodij, ki jih bodo države članice razvile, ostalim
državam članicam, ki bodo za to zaprosile.
Projekt se je začel v maju 2012 in v tem letu so potekale pripravljalne aktivnosti in
sestanki. Pripravljeni so bili nacionalni, bolnišnični in pacientov vprašalnik, ki so
predstavljali osnovo za nadaljnje delo.
V letu 2013 smo v Sloveniji sklenili dogovor o sodelovanju z dvema bolnišnicama, ki
smo ju izbrali po dogovorjeni kriterijih. Sodelovanje sta potrdili UKC Maribor in
Splošna bolnišnica "dr. Franca Derganca" Nova Gorica. V začetku leta 2013 so bili
izvedeni predstavitveni sestanki, izpolnjen in poslan je bil nacionalni vprašalnik. V
marcu 2013 je bila vzpostavljena spletna platforma projekta in omogočen vnos
podatkov, zbranih s pomočjo bolnišničnega in pacientovih vprašalnikov. Vnos
podatkov po posameznih primerih (pacientov vprašalnik) je potekal do konca avgusta
2013 in v tem obdobju je bilo vnesenih skupaj 18 primerov, od tega 16 iz UKC Maribor
in 2 iz SB Nova Gorica. V septembru je bilo v Londonu organizirano izobraževanje o
metodologiji za doseganje izboljšav (imenovano PDSA Cycles), ki jo je v vmesnem času
razvila ekipa WP5. Izobraževanja sta se udeležili dve specializantki anestezije iz UKC
Maribor.
Vodstvo WP5 je podatke, zbrane s pomočjo vprašalnikov analiziralo in preliminarni
rezultati so bili predstavljeni na ACCORD Interim Meeting, ki je potekal oktobra 2013
v Madridu. Na podlagi teh rezultatov so v vsaki sodelujoči bolnišnici pripravili dva
predloga izboljšav, ki bi jih lahko dosegli za boljše in bolj tekoče delo na področju
27
darovanja organov in tkiv. Za UKC Maribor je predloge pripravila Barbara Rupnik, dr.
med, ki se je udeležila izobraževanja v Londonu in sestanka v Madridu.
Naslednji korak je bila implementacija pripravljenih predlogov (PDSA Cycles) v praksi,
ocena stanja po uvedbi sprememb in nadaljnji koraki na poti k izboljšavam. Trenutno
je v teku postopek uvajanja izboljšav, rezultati bodo analizirani v naslednjih fazah
projekta.
V UKC Maribor so v vseh fazah projekta redno in aktivno sodelovali, žal pa v Splošni
bolnišnici "dr. Franca Derganca" Nova Gorica druge faze projekta ne bo mogoče
izpeljati zaradi daljše bolniške odsotnosti sodelujoče zdravnice.
Zavod Slovenija-transplant, predvsem pa strokovna sekretarka Barbara Uštar, je
koordiniral vse aktivnosti , urejala podatke in pripravljala komentarje na vsa poročila.
FOEDUS
Slovenija-transplant vodi skupaj z nemškim DSO paket na temo komunikacije in
ozaveščanja javnosti o problematiki darovanja in presaditve organov ter njihove
mednarodne izmenjave. Od maja 2013, ko se je Joint Action (JA) FOEDUS uradno začel
smo znotraj našega paketa izvedli naslednje aktivnosti:
- določili cilje, metode in ciljne skupine,
- preverili pozitivne/negativne izkušnje v komunikaciji s širšo javnostjo s
pomočjo vprašalnika pri partnerjih JA (izkušnje, vpliv medijev na dejavnost,
pričakovanja)
- Izpeljali prvi tehnični sestanek, ki je bil 4. 7. v Ljubljani, kjer smo diskutirali o
dobljenih rezultatih in smernicah za nadaljnje delo
- oblikovali strategijo celotnega paketa
- bili prisotni na konferenci za novinarje v Bruslju, kjer smo pridobili nekaj
dodatnih informacij o potrebah medijev glede tematike
- Izpeljali drugi tehnični sestanek (17. 1. 2014, Pariz) kjer smo predstavili
strategijo paketa in konkretizirali nadaljnje dejavnosti.
Končni cilj paketa je priročnik za nacionalne ustanove, ki vodijo dejavnost pridobivanja
in presaditev organov, z jasnimi priporočili, kako komunicirati s široko javnostjo o
tematiki darovanja organov in mednarodne izmenjave le teh. Primere sporočil in
njihov vpliv na ozaveščanje javnosti bomo pred tem preverili v eksperimentalni študiji
v petih izbranih državah.
28
8.8
Izobraževanje široke javnosti in spodbujanje zaupanja v
zdravljenje s transplantacijo in pravično uporabo delov
človeškega telesa za namen zdravljenja ter
Priprava gradiva za evropski projekt FOEDUS, WP7, ki bo osnova za dokument
Komunikacijska strategija in jo bomo pripravili v sledečih letih – opisano pod
poglavjem projekti.
8.9
Korektno sodelovanje z mediji in priprava dokumentov za
medije in sodelovanje pri organizaciji praznovanja
evropskega dneva darovanja skupaj s Slovenskim društvom
bolnikov
Izjemno pomembno področje delovanja zavoda Slovenija-transplant (ST) je osveščanje
javnosti in promocija darovanja. Pristojni smo za posredovanje in oblikovanje
informacij o darovanju organov in transplantacijah. Mediji so strateški partner ST pri
posredovanju jasnih in verodostojnih sporočil in s tem želimo povečati zaupanje
strokovne in splošne javnosti v nacionalni donorski in transplantacijski program.
Slovenija-transplant in direktorica, prim. Danica Avsec s sodelavci je bila tudi v letu
2013 na tem področju izjemno aktivna.
Clipping – v letu 2013 je Slovenija-transplant postal naročnik clippinga za vse objave
na temo darovanja in presaditve organov in tkiv. Clipping 2013 je priloga temu poročilu
in je na voljo na vpogled v elektronski obliki, ter na sedežu Slovenija-transplanta v
tiskani obliki.
DELOVNI SESTANEK: ET COMMUNICATORS GET TOGETHER
Datum: 11.10.2013
Kraj: Eurotransplant Leiden, Nizozemska
Aktivna udeležba: Barbara Uštar, univ. dipl. geog.
Na temo sodelovanja z mediji in na splošno o komunikaciji na področju darovanja in
presaditev organov je bil v okviru rednega letnega sestanka Eurotransplanta v Leidnu
v letu 2013 prvič sklican tudi sestanek na temo ustrezne komunikacije tako v
strokovnih krogih kot v splošni javnosti. Sestanek je bil namenjen izmenjavi dobrih
praks in izkušenj med vsemi državami članicami Eurotransplanta. Predstavnica
Slovenija-transplanta je predstavila nacionalno komunikacijsko strategijo in ključna
izhodišča, našo medijsko politiko in kdo so naši ključni partnerji za komunikacijo tako
29
s strokovno kot laično javnostjo. Vsi udeleženci so se strinjali, da je tako povezovanje
in izmenjava izkušenj izjemno koristna in sklenili da se bo sodelovanje na tem področju
v prihodnje nadaljevalo in še poglobilo.
BROŠURA DAJ ŽIVLJENJU PRILOŽNOST, SLOVENSKI TRANSPLANTACIJSKI
PROGRAM V LETU 2012
V letu 2013 smo drugo leto zapored pripravili in izdali brošuro z rezultati slovenskega
donorskega in transplantacijskega programa s ključnimi statističnimi podatki za leto
2012.
8.10 Priprava organizacijske sheme za izvajanje donorskega
programa v donorskih bolnišnicah v sodelovanju z
bolnišničnimi koordinatorji in vodstvi bolnišnic
Sodelovanje z donorskimi bolnišnicami je ena od ključnih nalog, ki jih opravlja
Slovenija-transplant z namenom razvoja in učinkovitega izvajanja pridobivanja mrtvih
darovalcev in s tem organov ter tkiv za presaditev. Projekt izvaja Andrej Gadžijev, dr.
med.
V letu 2013 je sodelovanje baziralo na izvajanju programa za kakovost (Quality
assurance program-QAP), ki smo ga vpeljali že v letu 2011 v slovenski prostor. QAP
izvajamo v vseh slovenskih donorskih bolnišnicah razen v UKC Ljubljana, ki pridobi
okrog 40 % vseh darovalcev in po naši oceni je potencial za darovanje najboljše
izkoriščen prav v UKC Ljubljana. V tej univerzitetni bolnišnici je več oddelkov, ki so
vključeni v dejavnost in med najbolj učinkovitimi sta Nevrološka intenzivna terapija
(ONIT) s 53% ter Centralna intenzivna terapija (CIT) s 35 %, ter pediatrična IT,
kardiokirurška in internistična z vsaka po 5 %. Sicer pa opažamo, da so oddelki za
internistično intenzivno terapijo v donorskem porgramu manj aktivni, pa čeprav v
večini EIIT zdravijo tudi hudo prizadete nevrološke bolnike. Ta del izglede kot še
neizkoriščen potencial za darovanje v Sloveniji.
V donorskem programu sta zelo uspešni tudi SB Celje in Murska Sobota, ki realizirata
svoj potencial za darovanje in v obeh je zelo učinkovito tudi poročanje iz EIIT na osnovi
dobrega sodelovanja med bolnišničnimi koordinatorji za transplantacijo (BTK), njihovi
namestniki in zdravniki, ki delajo v EIT. UKCIT: 35 %.
30
Odstotek realiziranih mrtvih darovalcev v slovenskih bolnišnicah v letu 2013:
Bolnišnica
% realiziranih MD
UKC Ljubljana
UKC Maribor
SB Celje
SB Murska Sobota
SB Izola
SB Nova Gorica
SB Slovenj Gradec
SB Novo Mesto
SB Jesenice
SB Ptuj
43
19
15
10
2
6
0
0
0
0
Reorganizacijo donorske dejavnosti izvajamo v povezavi z QAP s sledečimi nalogami:
- Sodelovanje z vsemi donorskimi bolnišnicami v obliki rednega vpisovanja vseh
umrlih iz (skoraj) vseh EIT se je nadaljevalo na enak način, kot leta 2012.
- Redno pregledovanje vpisanih podatkov v program QAP.
- Sprotno reševanje logističnih problemov – občasnih težav z računalniško
opremo, licence, namestitev računalniškega programa na dodatne računalnike,
…
- Širjenje detekcije potencialnih MMD s poudarkom na internistični del EIT-ov
(bistveno boljše sodelovanje kot leta 2012; tudi vidno večji delež potencialnih
MMD in dejanskih darovalcev iz teh enot, kot pa leto poprej)
- V večini donorskih bolnišnic BTK dokaj redno izvajajo notranjo revizijo (NR) in
pišejo kvartalna poročila po vsaki reviziji, ki jih sproti pregledujem in si označim
najpomembnejša opažanja.
- Na težave odreagiramo tako, da za donorsko bolnišnico organiziramo
izobraževanje za vse zdravstvene delavce. Predavanja sodijo v sklop projekta
ETPOD, v letu 2013 pa smo predavali v SB Murska Sobota, UKC Maribor in SB
Izola. Poskušali smo tudi s predavanji v SB Novo Mesto, kjer imamo največ težav
s komunikacijo iz z vključitvijo internističnega dela EIT v projekt QAP, vendar s
kolegi nismo našli ustreznega termina.
- V sodelovanju z E-zdravje smo v sklopu projekta Z-Net poskušali narediti
računalniško mrežo z dostopom do podatkov o vseh umrlih v vseh EIT, vendar
nam do konca leta realizacija zastavljenega cilja ni uspela. Trenutno so problemi
z zakonodajo glede pooblastil SLOTP do dostopa podatkov o umrlih.
- Kljub težavam s prenosom podatkov smo uspeli izvesti zunanjo revizijo v
sledečih bolnišnicah: SB Jesenice, SB Celje in SB Ptuj. Pogovori med vodstvom
Slovenija-transplanta in vodstvom bolnišnic so bili učinkoviti in zelo
31
-
vzpodbudni. Dosegli smo, da so v večini bolnišnic priznali nekaj delovnih dni za
BTK in njihove namestnike za potrebe donnroske dejavnosti ter zbiranja in
urejanja podatkov.
Do konca leta smo okrepili kontakte z BTK tudi iz preostalih donorskih bolnišnic
in tako leto zaključili s podobnimi rezultati, kot leta 2012, le da smo imeli v
donorskih bolnišnicah še znatno večji delež potencialnih in realiziranih
darovalcev iz internističnih EIT-ov, kot pa leto pred tem. Kljub bistveno večjemu
odstotku zavrnitve svojcev pri pogovoru o darovanju organov in tkiv v UKC
Ljubljana, smo v preostalih (donorskih) bolnišnicah v povprečju pogovore
zaključili uspešneje, kot pa leta 2012.
8.11 Spodbujanje k bolj učinkoviti čakalni listi za presaditev ledvic
in jeter
V letu 2013 smo nadaljevali s sestanki delovne skupine, ki jo sestavljajo eksperti za
transplantacijo ledvic iz UKC Ljubljana, odgovorna oseba za dializo, odgovorni klinični
koordinator in direktorica Slovenija-transplanta. Na vseh sestankih smo razpravljali o
aktivnostih in strategiji s katerimi bi povečali število bolnikov uvrščenih na čakalno
listo za transplantacijo ledvic in o zaključkih iz prejšnjega leta. V letu 2013 smo dosegli
minimalni učinek, ker bistvenega razloga za tako majhno čakalno listo še nismo
definirali.
Sodelovanje pri raziskovalnem projektu Zgodovina transplantacijske medicine v
Sloveniji in priprava gradiva za Zbornik je skupni projekt zavoda Slovenija-transplant
in Inštituta za zgodovino medicine. Namen knjige je predstaviti realni pogled na
zgodovino transplantacijske medicine v Sloveniji. Snovatelji knjige želimo, da zbornik
ne bo le zapis nanizanih podatkov, ampak bo osvetlil razvoj dejavnosti v širšem
konceptu, ki vključuje interdisciplinarnost in multiaspektnost v slovenskem in
mednarodnem kontekstu. Pomembni so ključni premiki v praksi z vidika
organizacijske sheme, zakonodaje, etičnih principov in seveda napredka pri uvajanju
novih metod zdravljenja.
Ciljni publiki sta tako splošna javnost, kot ostale strokovne javnosti (mediji, politiki,
pravniki itd), a tudi medicinska publika ni izključena. Dogovorili smo se, da ne gre v
tem primeru le za strokovni učbenik, pač pa za publikacijo, ki bo zanimiva tudi za širšo
javnost, saj je darovanje delov človeškega telesa medicinska tema, ki vključuje celotno
družbo v aktivno odločanje.
Februarja 2013 je potekal sestanek uredniškega odbora (prim. Danica Avsec, prof.
Zvonka Slavec, Barbara Uštar) in ostalih sodelavcev pri projektu, kjer je bil dogovorjen
koncept, določen delovni naslov (Zgodovina transplantacijske medicine v Sloveniji),
32
obseg in struktura prispevkov, potrjeno okvirno kazalo in izbrani avtorji posameznih
prispevkov. Določeno je bilo tudi časovno obdobje, ki naj bi ga pokrivali prispevki.
Začetno obdobje je različno za različne programe, zaključno leto pa naj bi bilo leto
2010.
Po sestanku smo se dogovorili za sodelovanje z avtorji/strokovnjaki za posamezna
področja in jih obvestili o dogovorjenem konceptu, obliki in obsegu prispevkov. Kot
prvi rok za oddajo prispevkov je bil določen 15. 10. 2013, vendar je bil zaradi številnih
obveznosti sodelujočih avtorjev rok prestavljen na marec 2014. Do konca leta 2013
smo prejeli štiri prispevke.
8.12 Organizacija in financiranje pripravljenosti za pridobivanje
roženic na nacionalnem nivoju v sodelovanju z UKC Ljubljana,
Očesna klinika
V letu 2013 smo izvedli dva sestanka na temo financiranja pripravljenosti za pridobivanje
roženic na nacionalnem nivoju v sodelovanju z UKC Ljubljana, Očesna klinika. Zaradi
ponovno nižjega priliva finančnih sredstev za leto 2013, smo se odločili, da bomo najprej
poskušali omogočiti boljše pogoje ekipi za odvzem roženic od umrlih oseb v UKC Ljubljana
in smo nabavili hladilno komoro. Z uporabo hladilne komore je možno čas za odvzem
podaljšati celo na več kot 12 ur po smrti, kar omogoča ekipi, da se lažje organizira in opravi
odvzem v večjem odstotku tudi v okviru rednega delovnega časa. Nadaljnje rešitve bomo
pripravili, ko se bo finančna situacija stabilizirala ali če bomo našli ustrezno rešitev.
8.13 Mednarodno sodelovanje in sodelovanje z drugimi evropskimi
centri
EUROTRANSPLANT
V letu 2013 smo nadaljevali s sodelovanjem v enaki obliki kot do sedaj. Udeležili smo
se sestankov posvetovalnih teles, letnih srečanj in Sveta ET. Eurotransplant je
neprofitna organizacija, ki deluje kot mednarodna transplantacijska mreža, ki
organizira izmenjavo organov med posameznimi transplantacijskimi centri devetih
držav: Belgije, Nizozemske, Luksemburga, Nemčije, Avstrije, Hrvaške, Slovenije, in
Madžarske. Združuje področje 133 milijonov prebivalcev. Sedež ET je v Leidnu na
Nizozemskem. Jezik sporazumevanja je angleščina.
33
Naloge Eurotransplanta:
- skrbi za najboljšo možno uporabo vseh razpoložljivih organov in tkiv,
- zagotavlja objektivni in pregledni sistem izbire prejemnikov, ki temelji na
medicinskih kriterijih,
- ugotavlja pomembnost dejavnikov, ki imajo največji vpliv na rezultate
presaditve,
- podpira pridobivanje mrtvih darovalcev, da bi tako povečali število
razpoložljivih organov in tkiv,
- z znanstvenimi raziskavami in analizami opravljenega dela prispeva k
izboljšanju rezultatov presaditev.
Prednosti, ki jih ima Slovenija zaradi sodelovanja z ET:
- dosežemo optimalno skladnost med darovalcem in prejemnikom,
- pokrijemo večino nujnih primerov s tem, da dobimo organ iz področja ET v zelo
kratkem času, ki ga sicer v Sloveniji ne bi dobili,
- evaluacije rezultatov so bolj relevantne na večjem številu vzorcev.
Darovanje organov je dejavnost pri kateri je nujno mednarodno sodelovanje. Zaradi
majhnosti Slovenije je tovrstno sodelovanje izjemno pomembno. Slovenija-transplant
je od leta 1999 enakopravna članica Evrotransplanta, mednarodne organizacije za
izmenjavo organov mrtvih darovalcev med transplantacijskimi centri držav članic.
Eurotransplant deluje v skladu z zakonodajo držav članic in po skupnih strokovnoetičnih kriterijih.
V spodnji tabeli so prikazani podatki o izmenjanih, uničenih in presajenih organih v letu 2013:
Organi
Izmenjani, uničeni in presajeni organi
Ledvica
Srce
Jetra
Pljuča
Pancreas
Pridobljeni v SLO
86
25
39
19
8
Dobljeni iz ET
31
20
3
Oddani v ET
46
15
19
2
1
14
30
21
4
115
Neporabljeni
11
Presajeni v UKC Ljubljana
60
19
Intestine
SKUPAJ
196
1
55
4
103
POROČILO O DELU V EDQM/EVROPSKI ODBOR ZA PRESADITVE ORGANOV
(European Committee on Organ Transplantation) SVETA EVROPE V LETU 2013
Evropski odbor za presaditve organov (European Committee on Organ
Transplantation (CD-P-TO) je usmerjevalni odbor za aktivnosti na področju presajanja
organov v EDQM. Skrbi za aktivno promocijo nekomercialnega presajanja darovanih
organov, se bori proti trgovini z organi, razvija etične standarde na področju presajanja
organov, tkiv in celic. Odbor zbira mednarodne podatke in spremlja prakse v Evropi,
izmenjavo znanj in ekspertiz med organizacijami, in strokovnjaki prek usposabljanja
34
in podpore povezovanju v regiji pri pripravi poročil, nadzora in priporočil. Glavni
namen odbora je obravnava medicinskih, organizacijskih, etičnih in pravnih vidikov
darovanja in presaditve delov človeškega telesa. Do nedavnega se je delo odbora
nanašalo tako na organe kot tudi tkiva in celice, v letu 2012 pa je bila sprejeta odločitev,
da se področji ločita.
Članice odbora so države članice evropske farmakopeje, to je 37 držav, predstavnik
SZO, predstavnik Odbora za bioetiko pri Svetu Evrope, nevladne organizacije, je pa
odprt tudi za vse druge države, ki so lahko v vlogi opazovalk.
Odbor se sestaja dvakrat letno. Prvi sestanek v letu vedno poteka v Strassbourgu,
lokacija drugega sestanka pa se spreminja odvisno od lokacije, na kateri v določenem
letu organizirajo osrednje praznovanje Evropskega dneva darovanja. Za manj razvite
države udeležbo financira odbor, ostale države pa so dolžne kriti stroške iz svojega
proračuna. Slovenija je aktivna članica odbora več kot 15 let. Prva predstavnica
Slovenije je bila prim. Jasna Vončina, dr. med., zadnjih 13 let pa Slovenijo zastopa prim.
Danica Avsec, dr. med. (Slovenija-transplant). Glavni rezultati dela odbora so
priporočila, ki državam lahko služijo kot informacija, lahko pa so tudi osnova za
ukrepanje. V preteklem letu so bile obravnavane številne zelo pomembne teme,
rezultati dela so objavljeni na spletnih straneh Sveta Evrope. Naloge članov odbora so,
da te informacije širijo v svojih državah in promovirajo njihovo implementacijo.
Ocena sodelovanja in predlogi prioritet
Sodelovanje: Predstavnica Slovenije je bila v odboru zelo aktivna. Najpomembnejši
publikaciji izdelani v okviru tega odbora sta priročnika Sveta Evrope za kakovost in
varnost presaditev organov in tkiv in celic, ki se obnavljata vsaki dve leti. Pripravljena
bo tudi posebna publikacija o Tehnologijah za oploditev z biomedicinsko pomočjo.
Razprave bodo zaključene do konca 2014 in publikacija končana do konca leta 2015.
Na področju tkiv in celic so bile odprte nekatere nove teme, kot so shranjevanje in
uporaba človeškega mleka kot zdravila, shranjevanje in uporaba človeških iztrebkov z
namenom zdravljenja nekaterih smrtno nevarnih okužb prebavnega trakta (npr. z
Clostridum dificile) itn. Odbor se je odločil, da bo narejena raziskava, s katero bodo
zbrani podatki o shranjevanju in uporabi človeškega mleka, avtorizaciji bank, itn.
Prioritete: Doseganje še boljšega sodelovanja med državami, s posebnim poudarkom
za izmenjavo informacij in delitev dela med državami, posebej na območju JV Evrope.
Glavne naloge, ki jim je treba posvetiti posebno pozornost:
- boj proti trgovanju z organi, dejavnosti skrbniške skupine za izvajanje določil
Istanbulske deklaracije: v pripravi je nov projekt, ki se navezuje na deklaracijo,
z namenom obuditve obstoječega dokumenta in predstavitvijo potrebe po
35
-
-
-
-
-
-
sprejetju deklaracije kot obveze v vseh sodelujočih državah. Delovna skupina
načrtuje pripravo publikacije na osnovi rezultatov vprašalnika,
ozaveščanje o razliki med trgovanjem z ljudmi za namen odvzema organov in
med trgovanjem s človeškimi organi;
osnutek Resolucije o razvoju in optimizaciji programov za darovanje ledvic
živih darovalcev;
osnutek Resolucije o vzpostavitvi postopkov za zbiranje in diseminacijo
podatkov o transplantacijski dejavnosti izven domačega transplantacijskega
sistema;
avtologne banke za popkovnično kri: v pripravi je knjižica o shranjevanju
popkovnične krvi z namenom seznanjanja široke javnosti o dejstvih in
argumentih; osnutek bo pripravljen do naslednjega sestanka v letu 2014;
strokovno mnenje o analizi stroškov pri zdravljenju dokončne ledvične
odpovedi: delovna skupina je pripravila vprašalnike, ki bodo poslani vsem
sodelujočim državam;
kako vključiti zdravnike v enotah intenzivne terapije v postopke darovanja
organov na nacionalnem nivoju; potrebna je še razprava o določenih etičnih
vidikih, kar bodo storili na nivoju EU v okviru organov za etiko;
anonimnost v procesu darovanja (od mrtvih in živih darovalcev);
etična vprašanja glede transplantacije sestavljenih tkiv;
deljeni sistem za darovanje ledvic (Paired/shared kidney donation system);
transplantacija za nerezidente, povračilo stroškov za nerezidente;
ustrezen nadzor in skladnost s pravili za alokacijo organov;
transplantacija in fizična aktivnost po transplantaciji;
kakovost in varnost: povečanje strokovnosti, zmanjšanje porabe časa,
izboljšanje organizacije v transplantacijskem procesu;
projekt Na poti k skupnemu mednarodnemu sistemu kodiranja: Slovenija v
projektu sodeluje kot pilotna država;
Evropski dan darovanja (EDD): na osnovi kandidatur je bil izveden izbor države,
ki bo organizirala EDD 2014; razpravljali so o organizaciji dogodka
(praznovanje EDD) v prihodnosti; Slovenija-transplant je v letu 2011 zaključil
projekt o smernicah za tovrstno praznovanje in ta dokument je bil osnova za
razpravo;
Vključevanje v EU projekte: v pripravi je projekt o ustanovitvi nacionalnih in
supranacionalnih registrov živih darovalcev.
Predlogi: Zaključki in dokumenti pripravljeni v okviru tega odbora sicer niso pravno
zavezujoči in so pripravljeni izključno kot priporočila, a so bistvenega pomena za
razvoj na tem področju. Sodelovanje v odboru je zelo pomembno za nadgrajevanje
trenutnega znanja, ki ga na nivoju slovenske države ne moremo tako kakovostno
razvijati, za aktivno vključevanje v oblikovanje odločitev in kasnejšo implementacijo v
Sloveniji.
36
POROČILO Z OBEH SESTANKOV POOBLAŠČENIH INSTITUCIJ NA NACIONALNEM
NIVOJU ZA DAROVANJE IN TRANSPLANTACIJO ORGANNOV NA NIVOJU EU
SKUPNOSTI V BRUSLJU V LETU 2013
V letu 2013 se je kot delegatka RS udeležila obeh sestankov za pooblaščene institucije
(PI) v Bruslju prim. Danica Avsec, dr. med. svetnica in direktorica zavoda RS za
presaditve organov in tkiv.
Sestanek je organizirala EUROPEAN COMMISSION, HEALTH & CONSUMER
PROTECTION DIRECTORATE-GENERAL, Directorate C - Public Health and Risk
Assessment, C6 - Health measures. Zgodovinsko izhodišča za enotno ureditev izhajajo
iz leta 2003, Beneški dogovor, utemeljitev pa je sestanek dobil v maju 2007, na osnovi
COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT AND
THE COUNCIL ORGAN DONATION AND TRANSPLANTATION: POLICY ACTIONS AT EU
LEVEL (Brussels, 30. 5. 2007).
Na obeh dvodnevnih sestankih , v marcu in septembru 2013, smo obravnavali
zakonodajne aspekte transplantacijske dejavnosti in implementacijo direktive
EU/53/2010 ter EU/25/2012 v prakso, pri čemer po tri države predstavijo njihov
organizacijski koncept glede pooblaščenih institucij in delovanja na nacionalnem
nivoju. Na žalost smo še vedno med državami, ki implementacije še niso izvedle, čeprav
je v praksi v Sloveniji že od leta 2002 uveden organizacijski koncept, ki v veliki meri
ustreza zahtevam obeh omenjenih direktiv.
V nadaljevanju smo obravnavali strokovna vprašanja, ki se dotikajo dovoljenj za ekipe,
ki izvajajo odvzem organov v drugi državi. Za nas so pomembne države
Eurotransplanta (ET), pri čemer Madžarska zahteva posebno identifikacijo vseh
strokovnjakov, ki prispejo na Madžarsko za namen odvzema organov.
Glede sledenja zdravstvenega stanja živega darovalca je po direktivi določeno, da je PI
odgovorna za zbiranje podatkov po darovanju. Še vedno so prisotne nekatere
nejasnosti glede tega zbiranja podatkov.
V nadaljevanju je na prvem sestanku nemška delegacija prikazala probleme, ki so
nastali po aferi na področju transplantacije jeter in ledvic, na drugem sestanku v jeseni
pripravili natančno poročilo o dogajanju in popravljalnih ukrepih.
Pregled aktualnih aktivnosti: EU komisija organizira vsako leto delavnico za medije, v
kateri se izoblikuje medsebojno sodelovanje med medicinskimi strokovnjaki in
novinarji glede poročanja o darovanju organov in tkiv za namen zdravljenja. Tega
izobraževanja se udeležujejo tudi slovenski strokovnjaki.
37
EU komisija je poročala o publikacijah, ki so jih izdali z namenom dviga kakovosti.
Organizacija sistema za vigilanco, tako na področju tkiv in celic, kot tudi na področju
organov se nenehno dopolnjuje, čemur moramo slediti tudi na nacionalni ravni. V
Sloveniji s tem nimamo problemov.
Na vseh sestankih je aktualna tema o prevenciji trgovanja in zato je bila tudi v letu 2013
obakrat obravnavana. Pripravlja se dokument proti trgovanju, ki bo usklajen z
dokumentom komisije za transplantacije pri Svetu Evrope.
Zelo pomembna tema, ki se že več let obravnava na osnovi zahtev v direktivi
EU/53/2010, je določitev kazalcev kakovosti v vseh segmentih transplantacijske
medicine: darovanje, alokacija, transplantacija, resursi in izhod zdravljenja. Še vedno
so na temo zelo obsežne debate, da se ne bi zahtevalo preveč podatkov, kar bi bilo
časovno zamudno in nepotrebno, po drugi strani pa je potrebno pripraviti kazalce, ki
bodo odražali primerljivost med posameznimi državami članicami in seveda kakovost
različnih sistemov teh držav. To področje obravnava tudi posebna delovna skupina,
katere članica je tudi direktorica ST.
Ob koncu obeh sestankov so bili predstavljeni tekoči EU projekti. Projekti v katerih
sodeluje Slovenija so opisani v letnem poročilu 2013, sicer pa je Slovenija država, ki
sodeluje na največ projektih kot mlajša članica EU. Slovenija-transplant je pripravil in
sodeloval v največ projektih ali pa delovnih paketih med mladimi državami iz področja
transplantacije.
Na drugem sestanku je bila predstavljena v podrobnostih tudi direktiva za čezmejno
zdravljenje bolnikov EU/24/2011, ki izključuje transplantacijo organov, ampak ni pa
povsem jasno kako je z transplantacijo, če gre za živega darovalca predvsem s slednjem
po darovanju, če je darovanje izvedeno v drugi državi. Izpostavljena je bil tudi problem
enakosti bolnikov, saj vemo, da je program pridobivanja organov zelo različno razvit v
različnih državah EU, naj bi pa vsaka država skrbela za svoje bolnike glede
razpoložljivosti organov. Glede vračila stroškov tudi določila te direktive ne ustrezajo
pravici, da so stroški v celoti povrnjeni po Social security regulation.
Na vsakem sestanku je tudi obravnavana tema o enotnem praznovanju Evropskega
dneva darovanja, ki je bil v letu 2013 organiziran v Bruslju in kot vedno pod
pokroviteljstvom Sveta Evrope.
38
8.14
Rezultati in drugi statistični podatki
Pridobljeni darovalci
V letu 2013 je bilo pridobljenih 46 MD (mrtvi darovalec):
Donorska bolnišnica
Darovalci
Odvzeti organi
Primerni
Odvzem
Ledvica
Srce
Jetra
Pljuča*
Pancreas
SKUPAJ
1
32
4
55
UKC Ljubljana
CIT
13
7
12
7
4
8
KO za otr. krg. In IT
1
1
2
1
1
2
ONIT
16
11
22
7
10
12
KOIIM
7
1
2
1
3
Kardiovaskularna
kirurgija
UKC Maribor
2
1
2
1
3
12
9
18
4
9
6
1
38
SB Celje
10
7
12
5
7
4
2
30
SB Nova Gorica
4
3
4
2
3
2
SB Izola
1
1
2
7
5
10
73
46
86
6
11
2
SB Slovenj Gradec
SB Murska Sobota
3
4
39
38
17
SB Novo mesto
SB Jesenice
SB Ptuj
SKUPAJ
26
8
* pljučna krila
Presaditve krvotvornih matičnih celic v letu 2013
Alogenične nesorodne
Mesec
Alogenične sorodne
SLO
TUJINA
Avtologne
SKUPAJ
Januar
0
0
2
6
8
Februar
0
0
2
7
9
Marec
1
0
4
4
9
April
0
0
2
8
10
Maj
0
0
2
7
9
Junij
2
0
0
9
11
Julij
1
0
3
5
9
Avgust
0
1
0
11
12
September
0
1
2
6
9
Oktober
1
0
3
4
8
November
0
0
4
5
9
December
2
0
5
2
9
SKUPAJ
7
2
29
74
112
39
196
Letno poročilo ustanove za tkiva in celice
Vrsta tkiv/celic
Koža
DAROVANJE
Skupno
Škupno
Skupno
število
število
število
darovalcev odvzemov vzorcev
T/C
25
25
85
OBDELAV
A
Skupno
število
T/C
HRAMB
A
Skupno
število
T/C
RAZDELITE
V
Skupno
število
T/C
UNIČEN
JE
Skupno
število
T/C
UPORABA
Skupno
število
T/C
85
100
0
17
67
Kosti
(kostno
tkivo,
kolčne glavice)
Hrustanec
(kolenski,
ušesni hrustanec)
Mehka skeletna
tkiva (tetive, vezi,
mehko-tkivni
presadki)
Žilni grafti
94
93
93
93
22
0
11
59
11
11
11
11
281
0
2
4
11
11
11
11
18
0
11
3
40
40
40
40
25
15
19
6
Srčne zaklopke
1
1
1
0
0
1
0
0
Krvotvorne
matične celice
112
112
112
112
7
0
0
112
Amnijska
membrana
8
8
8
8
22
20
3
17
Tkivo
popkovnice
Popkovna kri
114
114
114
114
114*
0
0
0
1168
1168
1168
741
741**
0
419***
0
Reproduktivne
celice
(jajčne celice)
Reproduktivne
celice
(semenska
tekočina)
Reproduktivne
celice
(zgodnji zarodki)
Tkivo testisa
1959
3591
23640
23640
402
0
56
23506
2292
4437
4437
4068
711
0
0
4322
1848
2108
13656
8056
3345
0
3324
5608
50
50
196
196
196
Roženice
68
74
130
130
14
0
45
85
SKUPAJ
11315
12211
12473
31438
5968
150
583
18934
Opombe
*vsi vzorci shranjeni v drugih državah EU;
**293 vzorcev shranjenih v Sloveniji, 448 vzorcev shranjenih v drugih državah EU;
*** vzorci z dovoljenjem za raziskave.
Izjave o darovanju po smrti
Slovenija-transplant je zadolžen za vodenje in vzdrževanje nacionalnega registra
opredeljenih darovalcev organov in tkiv po smrti. Tudi letu 2013 smo sprejemali izjave
o darovanju neposredno in od ostalih pooblaščenih organizacij, posodabljali register
40
pooblaščenih oseb (odjave in prijave novih pooblaščenih oseb) in vnašali sprejete
pristopne izjave darovalca v elektronski register. V letu 2013 se je s podpisom izjave
za darovalca organov in tkiv po smrti opredelilo skupaj 298 oseb.
Podajali smo tudi pojasnila v zvezi z opredelitvijo in možnostjo glede zdravljenja s
presaditvijo. Ljudje se pogosto obračajo na nas tudi z vprašanji o zdravljenju, kje bi
lahko realizirali zdravljenje, pogosti so klici tudi iz držav bivše Jugoslavije. Vedno jim
poskušamo pojasniti kaj je možno glede na zakonske omejitve ali jih usmerimo v druge
države, če je to mogoče.
V letu 2013 smo vpisali 298 izjav o darovanju po smrti:
januar
februar
marec
april
maj
32
29
26
37
28
junij
julij
avgust
20
26
31
september
16
oktober
27
november
11
december
SKUPAJ
15
298
Čakalni spisek za presaditve organov mrtvih darovalcev
Na nacionalni čakalni spisek za presaditev organov mrtvih darovalcev (waiting list) pri
mednarodnem združenju Eurotransplant smo v letu 2013 vpisali 144 pacientov. Od
tega 29 pacientov na čakalni spisek za jetra, 63 pacientov na čakalni spisek za ledvica,
49 pacientov na čakalni spisek za srce in 3 paciente na čakalno listo za ledvica in
pankreas.
V letu 2013 je bilo tako na čakalni spisek uvrščeno:
Število uvrščenih pacientov na čakalni spisek ET
Število uvrščenih pacientov na čakalni spisek za jetra
Število uvrščenih pacientov na čakalni spisek za srce
Število uvrščenih pacientov na čakalni spisek za ledvica
Število uvrščenih pacientov na čakalni spisek za ledvica in pankreas
41
144
29
49
63
3
Na dan 24. 12. 2014 je bilo stanje čakajočih slovenskih bolnikov na nacionalnem spisku
pri mednarodnem združenju Eurotransplant sledeče:
Čakalni spisek ET
Čakalni spisek za jetra
Čakalni spisek za srce
Čakalni spisek za ledvica
172
19
42
111
Roženice
V skladu s Pravilnikom o histovigilanci imamo organizirano 24 urno pripravljenost za
prijavo hudih neželenih dogodkov in reakcij ter sumih nanje. V pripravi je tudi
organizacijski predpis o histovigilanci, ki se usklajuje z evropskimi smernicami,
oblikovanimi po projektu EUSTITE.
Sprotno (3 x dnevno) preverjanje prostora za umrle, kjer so možni mrtvi darovalci za
tkiva-roženice.
V letu 2013 je bilo tako pridobljenih 116 roženic od 60 mrtvih darovalcih.
Skupaj
60 MD
Odvzetih
116
Presajenih
74
Prejeli za uničenje
42
Slovenija-donor
Naloga zagotavljanje dograjevanja registra nesorodnih darovalcev kostnega mozga je
po pogodbi dodeljena Zavodu za transfuzijsko medicino, ki Slovenija-transplantu
pošilja mesečna poročila.
Mesec
Št. vpisanih
Št. tipiziranih – podatek CTT
januar
februar
marec
april
maj
junij
julij
avgust
september
oktober
november
december
Skupaj
5
0
52
24
12
6
7
7
3
5
2
5
128
90
100
0
0
1
2
0
0
3
0
93
0
289
42
9
OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV
Iz Tabele 2 je mogoče razbrati obseg realizacije letnih ciljev v odstotkih.
Tabela 2: Realizacija letnih ciljev
Cilj
1
2
3
4
% realizacije
Slediti prioritetam EU Akcijskega plana 2009 – 2015, med
100%
katerimi je najpomembnejša razvoj donorskega programa,
izvajanje koordinacijske službe na nivoju države in razvoj
vseh oblik za darovanje.
90%
Skupaj z MZ sodelovati pri sprejemu Zakona o standardih
kakovosti in varnosti človeških organov, namenjenih za
zdravljenje v skladu z določili Zakona o odvzemu in Zakon žal še ni bil sprejet,
presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja in EU čeprav smo se v ST odzivali
100% na vse aktivnosti;
direktive 2010/53.
Sodelovanje pri pripravi ustreznih pravilnikov vezanih na
novi zakon:
100%
priprava pravilnika in implementacija učinkovitega sistema v
praksi za nadzor nad neželenimi dogodki in reakcijami na
področju organov - organovigilanco. V letu 2013 bomo Pripravili smo osnutke več
pripravili ustrezne obrazce, navodilo in SOP za poročanje o novih pravilnikov, ki so jih
zahtevali na MZ
hudih neželenih dogodkih in reakcijah ter sumih nanje, ki
lahko nastanejo v procesih pridobivanja, transporta, ali
uničenja organov namenjenih za zdravljenje hudo bolnih
pacientov.
100%
Izobraževanje zdravstvenih delavcev glede postopkov o
darovanju in rezultatih zdravljenja s presaditvijo.
50%
Obnavljanje informacijske podpore za organe.
Smo vezani na spremembe
v ET, ki pa jih lani niso še
pripravili, ker so imeli
druge prioritete.
5
6
7
Implementacija osnovne informacijske podpore za tkiva in
celice. Programsko opremo za sprotno poročanje o vseh
postopkih preskrbe človeških tkiv in celic namenjenih
zdravljenju načrtujemo v letu 2013 do konca urediti in
uskladiti prevode.
Sodelovanje v novih EU projektih:
 Joint action (JA) FOEDUS, ST je skupaj z nemško
organizacijo DSO odgovoren za samostojno nalogo WP/
Communication. Osnutek naloge je že pripravljen.
 Sodelovanje v (JA) ACCORD, to je skupna evropska
aktivnost za izboljšanje donorskih programov v Enotah
43
90%
Program je pripravljen za
uporabo v praksi, razen v
UKC L. Čakamo še
zakonsko spremembo, ker
v obstoječem zakonu še ni
definirana elektronska
zbirka.
100%
Učinkovito in kakovostno
smo opravili to delo
8
9
intenzivne terapije, ki je ključno mesto za izvajanje tega
programa.
100%
Izobraževanje široke javnosti in spodbujanje zaupanja v
Preko
medijev,
predavanja
zdravljenje s transplantacijo in pravično uporabo delov
človeškega telesa za namen zdravljenja.
Korektno sodelovanje z mediji in priprava dokumentov za
100%
medije. Organizacija strokovno poljudnega dogodka
Preko
medijev smo
Praznovanje Evropskega dneva darovanja zaradi
informiranje široke in strokovne javnosti o darovanju in pripravili številne članke in
pojasnila na korekten in
zdravljenju s presaditvijo. Praznovanja evropskega dneva
pregleden način
darovanja bomo organizirali skupaj s Slovenskim društvom
bolnikov po transplantaciji in eno od donorskih bolnišnic.
100%
Obnova organizacijske sheme za izvajanje donorskega
Zagotavljanje
kakovosti v
programa v donorskih bolnišnicah v sodelovanju z
donorskem
programu
je
bolnišničnimi koordinatorji in vodstvi bolnišnic.
osrednja
naloga,
ki
smo
jo
Nadaljevanje uvajanje informacijskega programa za kakovost
izvajali skrbno in
v donorskih bolnišnicah in interpretacija rezultatov.
poglobljeno. To nalogo
lahko izvajamo v tesnem
sodelovanju z vodstvom
bolnišnic, z BTK in tudi
zdravniki in drugim
osebjem v EIT. Istočasno se
izvaja na nek način
reorganizacija, ker so vse
pomembne enote
vključene v ta projekt.
10
11
12
13
Spodbujanje k bolj učinkoviti čakalni listi za presaditev ledvic
in jeter.
Spodbujanje delovanja skupina ekspertov za to nalogo.
80%
Ta naloga žal ni odvisna od
nas v veliki meri, lahko le
stimulirammo razgovore in
organiziramo sestanke, kar
smo storili.
Sodelovanje pri raziskovalnem projektu Zgodovina
transplantacijske medicine v Sloveniji in priprava gradiva za
knjigo.
100%
To je dveletni projekt in
vse priprave so bile
izvedene v letu 2013
Organizacija in financiranje pripravljenosti za pridobivanje
roženic na nacionalnem nivoju v sodelovanju z
UKC Ljubljana, Očesna klinika, če bodo dovoljevala finančna
sredstva.
100%
Našli smo začasno
alternativno rešitev kljub
težki finančni situaciji
*V letu 2013 smo pridobili enako število realiziranih mrtvih darovalcev kot v prejšnjem
letu, a pridobili več organov za , kar pomeni dvig kakovosti v donorskem programu. Presegli
smo letni plan. Zato menimo, da smo nalogo izvedli 100 %. Z organi pridobljenimi v
Sloveniji izvajamo najboljši program za presaditev srca v Evropi in svetu in prav zaradi tega
bomo morali v prihodnosti pridobiti še nekaj src več. Po drugi strani smo v letu 2013 podarili
nekaj ledvic in jeter državam ET, ker smo imeli doma prekratke čakalne liste. Zelo dobro je,
da se organi ne zavržejo in se uporabijo za presaditev, a bolj učinkovite čakalne liste za
program presaditev ledvic in jeter je ena izmed prioritet na prejemnikovi strani programa,
44
kar pa Slovenija-transplant ne vodi. Naloge, ki jih bomo izvajali v prihodnosti t.j. razvoj
programov darovanja za časa življenja in po srčni smrti. Za realizacijo omenjenega programa
bomo potrebovali od 3 do 5 let.
Nedoseženi cilji, ukrepi ter terminski načrti za doseganje so natančneje opisani v Tabeli
3.
Tabela 3: Nedoseženi cilji, ukrepi ter terminski načrt za ukrepanje
NEDOSEŽENI CILJI
UKREPI
Interdisciplinarne naloge v zvezi z
čakalnimi listami ledvic in jeter
TERMINSKI NAČRT ZA
DOSEGANJE
Zahtevajo zelo skrbno pripravljen
pristop, a so rezultati odvisni od
najšibkejšega člena
Odvisni od drugih partnerjev, na
področju organov od ET; na
področju tkiv in celic od
uporabnikov in hitrosti zakonskih
sprememb
Informacijska podpora
Terminski plan je zato težko
napovedati
Težko napovedati, poskusili bomo
čimprej
V letu 2012 smo si za leto 2013 postavili tudi merljive cilje, ki so prikazani v Tabeli 4 in
so bili v celoti realizirani.
Tabela 4: Merljivi cilji
Za p.
š t.
Merl ji v ci l j
Pl a n
Rea l .
Index
2013
2013
2013
1
Število pridobljenih darovalcev
42
46
109,52
2
Število pridobljenih ledvic
76
86
113,16
3
Število pridobljenih src
18
25
138,89
4
Število pridobljenih jeter
36
39
108,33
5
Število pridobljenih pljuč
12
19
158,33
6
Število pridobljenih roženic
100
114
114,00
7
Število presajenih organov v SLO
104
115
110,58
8
Koeficient odklonitev
20%
31%
9
Število uvrščenih pacientov na čakalno listo ET
110
125
113,64
10
Število uvrščenih pacientov na čakalno listo za
ledvica
85
61
71,76
11
Število uvrščenih pacientov na čakalno listo za jetra
15
29
193,33
12
Število uvrščenih pacientov na čakalno listo za srce
20
49
245,00
Nad pričakovanjem so bili realizirani vsi zastavljeni cilji, razen števila uvrščenih
pacientov na čakalno listo za ledvica, kar pa ni direktno odvisno od aktivnosti
Slovenija-transplanta, ki je tukaj v vlogi povezovalca vseh aktivnosti in plačnika
uvrstitve na čakalno listo.
45
Pojasnila k zaporedni številki:
1. V letu 2013 smo presegli plan pridobljenih darovalcev, kar je posledica dobre
organizacije dela in najsodobnejših projektov, ki jih izvajamo v Slovenijatransplantu. Vsekakor imamo še višje cilje, vendar napredujemo po planu.
2. Odstotek pridobljenih ledvic je še višje presežen kot pri številu pridobljenih
darovalcih, kar kaže visoko kakovost izvajanja na področju pridobivanja
darovalcev in samih postopkov, ki jih usklajujemo s sodobnimi smernicami.
Enako velja za merljive cilje pod številko 3, 4 in 5.
6. Število presajenih roženic se odraža zaradi višjega števila pridobljenih
darovalcev po možganski smrti (in tudi po srčni). Tak odstotek realizacije, kaže
kvaliteto programa, ki ga izvajamo.
7. Veseli nas, da smo v lanskem letu presadili več organov, kot v letu 2012.
Dejstvo je, da so bili organi razpoložljivi, na ta odstotek pa ne vplivamo sami
ampak tudi zaposleni v transplantacijskih centrih, naša naloga je le
spodbujanje njihovega dela.
5. Ta odstotek je nekoliko višji v zadnjih letih, na to vpliva več dejavnikov, ki jih
preučujemo. Naš namen je znižati odstotek zavrnitev v prihodnjih letih.
9. Uvrstitev na čakalno listo je del dejavnosti pri kateri je naš zavod le posrednik –
sodelujemo lahko le posredno z motivacijo izvajalcev v transplantacijskih
centrih. Planirane vrednosti dosegamo vseh postavkah, z izjemo števila
uvrščenih na čakalno listo za ledvica. Ta problem rešujemo na interdisciplinarni
ravni in pričakujemo dvig uvrstitve pacientov na čakalno listo za ledvica v letu
2014.
Število realiziranih darovalcev v letu 2013:
Primerni darovalci
73
Realizirani darovalci
45
Aktivni darovalci
50
Legenda - Darovanje po možganski smrti (DMS):
MOŽEN DAROVALEC
Oseba, katere klinično stanje kaže na verjetnost, da izpolnjuje merila za možgansko smrt
↓
PRIMEREN DAROVALEC
Medicinsko ustrezna oseba, pri kateri je bila ugotovljena smrt na podlagi nevroloških meril, glede na
relevantno zakonodajo.
46
↓
AKTIVEN DAROVALEC
Primeren darovalec, za katerega imamo privolitev:
- Narejen je bil operacijski rez z namenom pridobitve organov za namen presaditve.
- Pridobljen je bil vsaj en organ za namen presaditve.
↓
REALIZIRAN DAROVALEC
Aktiven darovalec od katerega je bil presajen vsaj en organ.
9.1 Poslovni izid
Tabela 5: Poslovni izid po letih v EUR, brez centov
CELOTNI PRIHODKI
CELOTNI ODHODKI
POSLOVNI IZID
Davek od dohodka pravnih oseb
POSLOVNI IZID z upoštevanjem davka
DELEŽ PRESEŽKA V CELOTNEM
PRIHODKU
LETO 2012
1.239.543
1.236.195
3.348
LETO 2013
1.107.290
1.100.218
7.072
INDEKS 13/12
89,3
89,0
211,2
3.348
0,3
7.072
0,6
211,2
Izkaz prihodkov in odhodkov je podrobno obravnavan v računovodskem delu v obrazcu
1 - Izkaz prihodkov in odhodkov 2013.
9.2 Finančni kazalniki poslovanja
Tabela 6: Finančni kazalniki poslovanja
KAZALNIK
Kazalnik gospodarnosti
Delež amortizacije v celotnem prihodku
Stopnja odpisanosti opreme
Dnevi vezave zalog materiala
Delež terjatev v celotnem prihodku
10
LETO 2012
1,0
2,6
90,4
0,0
16,6
OCENA
GOSPODARNOSTI
POSLOVANJA
IN
LETO 2013
1,0
2,9
80,0
0,0
9,2
UČINKOVITOSTI
Slovenija-transplant izvaja zelo gospodarno poslovanje in zato nam je uspelo poslovno
leto 2013 z dodatnimi evropskimi sredstvi zaključiti pozitivno. Glede na povečan obseg
dela prvotno namenjena sredstva iz proračuna že pri sprejetju Finančnega načrta za
leto 2013 niso zadoščala za pokritje vseh stroškov nalog, ki izhajajo iz Zakona o
odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja ZOPDCT (Uradni list
47
RS, št. 12/2000) in Zakona o kakovosti in varnosti človeških celic in tkiv, namenjenih
za zdravljenje ZKVČTC (Uradni list RS, št. 61/2007).
S sodelovanjem pri evropskih projektih pridobimo za Slovenijo zelo pomembno znanje,
ki ga nato tudi uporabimo za izvajanje svoje osnovne dejavnosti. Glede na majhno
število kadra izvajamo te projekte z dodatnim delom, za kar redni uslužbenci pogosto
niso plačani a pomembno prispevajo k razvoju na nacionalnem nivoju.
11
OCENA NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC
V letu 2013 smo opravili notranjo revizijo poslovanja za leto 2012 s pomočjo zunanje
preizkušene notranje revizorke in državne notranje revizorke mag. Tatjane Jevševar. V
nadaljevanju posredujemo povzetek revizijskega poročila. Originalni izvod
revizijskega poročila se hrani na sedežu zavoda.
»Kot sem navedla v uvodu je bil zastavljen cilj obravnavane notranje revizije pregled
organizacije in preizkušanje delovanja notranjih kontrol ter svetovanje v zvezi z
organizacijo poslovanja ob upoštevanju obstoječe zakonodaje, ki je urejala poslovanje v
letu 2012. Revizijski postopki so vključevali pregled poslovanja na podlagi vzorčnih
podatkov, dokumentiranih zneskov in razkritje postavk v računovodskih izkazih za leto
2012.
Revizijski postopki so vsebovali tudi pregled uporabljenih računovodskih načel in
pomembnih ocen vodstva zavoda, kakor tudi celovite predstavitve računovodskih
izkazov. Posebna pozornost je bila posvečena pregledu delovanja notranjih kontrol po
poslovnih funkcijah zavoda razen pregleda obračuna plač in plačil po podjemnih
pogodbah, saj je bila tovrstna revizija opravljena v bližnji preteklosti.
Vse ugotovljene pomanjkljivosti in nepravilnosti so navedene v prejšnjem poglavju in
pričakujem, da bodo v najkrajšem času odpravljene, saj je vodstvo zavoda. Iz navedenih
ugotovitev izhaja, da je potrebno okrepiti sistem delovanja notranjih kontrol po poslovnih
funkcijah, ki bo dolgoročno zagotavljal pravilnost poslovanja.
Zavod je že v času izvajanja notranje revizije izvedel določene popravljalne ukrepe ter
podal določena pojasnila ugotovitev v postopkih revizije, ki so navedena v predhodnem
poglavju. Potrebno je poudariti, da se je vodstvo zavoda zelo odgovorno odzvalo na
ugotovitve notranje revizije tako, da je že v času revizije okrepilo notranje kontrole na
področjih, kjer so bile ugotovljene pomanjkljivosti.
Ugotavljam, da sta oba zaposlena, ki vodita računovodske evidence, izkušena in ustrezno
usposobljena.
48
Menim, da je bil zastavljen cilj notranje revizije poslovanja v letu 2012 dosežen v celoti.
Pri revizijskem delu sem bila zelo zadovoljna s sodelovanjem zaposlenih na vseh ravneh,
zato je moje delo potekalo nemoteno.«
Izjava o oceni notranjega nadzora javnih financ je priloga letnega poročila.
12
DRUGA
POJASNILA,
KI
VSEBUJEJO
ANALIZO
KADROVANJA IN KADROVSKE POLITIKE IN POROČILO O
INVESTICIJSKIH VLAGANJIH
12.1
Predstavitev zaposlenih po poklicih in področjih dela
Na dan 31. 12. 2013 je bilo v Slovenija-transplantu zaposlenih 6 delavcev. Organizacija
zavoda je natančneje prikazana v poglavju 3.3 tega poročila. Slovenija-trasplant si
močno prizadeva, da bi se delovni plan zavoda pripravljal in sprejemal na osnovi
izhodišč, ki veljajo za druge zdravstvene zavode in so navedeni v splošnem dogovoru.
Obrazec Spremljanje kadrov je priloga letnemu poročilu.
12.2
Ostale oblike dela
Kot je bilo že omenjeno, se naš zavod, zaradi majhnega števila redno zaposlenih,
poslužuje bolj racionalnega načina poslovanja s pogodbenimi sodelavci. Ta način
sodelovanja je za nas bolj fleksibilen, saj se lahko prilagajamo različnim obdobjem
obremenjenosti.
Z zavodom je sodelovalo 94 pogodbenih sodelavcev za zdravstveno dejavnost, od tega:
- 11 bolnišničnih transplantacijskih koordinatorjev,
- 10 centralnih tranplantacijskih koordinatorjev,
- 8 nevrologov,
- 5 nevroloških operacijskih medicinskih sester,
- 26 kirurgov,
- 16 operacijskih medicinskih sester
- 10 delegatov v Eurotransplantu in
- 8 pogodbenih sodelavcev za različna projektna dela.
Za omenjene sodelavce, smo pripravili vloge za izdajo soglasij za delo pri drugem
delodajalcu ter jih posredovali v potrditev ministru za zdravje, prav tako smo jih
obravnavali na seji Sveta zavoda. Seznam pridobljenih soglasij je naveden v poslovnem
poročilu.
49
12.3
Poročilo o investicijskih vlaganjih v letu 2013
V letu 2013 smo kupili računalniško opremo v vrednosti 5.714 EUR, pisarniško
pohištvo v vrednosti 413 EUR, drobni inventar v vrednosti 608 EUR, investicijsko
vzdrževanje in izboljšave v višini 8.212 EUR in osnovna sredstva v višini 33.028 EUR.
Obrazec o Investicijskih vlaganjih 2013 je priloga letnemu poročilu.
12.4
Poročilo o opravljenih vzdrževalnih delih v letu 2013
V letu 2013 smo po planu izvedli vzdrževanje informacijskega sistema v višini 32.039
EUR in ostala tehnično vzdrževalna dela za nemoteno delovanje zavoda v višini 4.257
EUR - Poročilo o vzdrževalnih delih 2013.
50
RAČUNOVODSKO POROČILO
ZA LETO 2013
Odgovorna oseba: prim. Danica Avsec, dr. med., svetnica
51
13
RAČUNOVODSKO
PRILOGE
POROČILO
VSEBUJE
NASLEDNJE
Priloge iz Pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike
in druge osebe javnega prava (Ur. l. RS 115/02, 21/03, 134/03, 126/04 in 120/07,
124/08, 58/10, 104/10, 104/11):
a) Bilanca stanja (priloga 1)
b) Stanje in gibanje neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih
sredstev (priloga 1/A)
c) Stanje in gibanje dolgoročnih finančnih naložb in posojil (priloga 1/B)
d) Izkaz prihodkov in odhodkov – določenih uporabnikov (priloga 3)
e) Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu
denarnega toka (priloga 3/A)
f) Izkaz računa finančnih terjatev in naložb določenih uporabnikov
(priloga 3/A-1)
g) Izkaz računa financiranja določenih uporabnikov (priloga 3/A-2)
h) Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah
dejavnosti (priloga 3/B)
i) Priložite kopijo obrazcev oddanih na AJPES s kopijo potrdila o oddaji
Dodatne priloge ministrstva brez bilančnih izkazov:
- Obrazec 1: Izkaz prihodkov in odhodkov 2013
- Obrazec 2: Spremljanje kadrov 2013
- Obrazec 3: Poročilo o investicijskih vlaganjih 2013
- Obrazec 4: Poročilo o vzdrževalnih delih 2013
RAČUNOVODSKO POROČILO VSEBUJE NASLEDNJA POJASNILA:
- Pojasnila k postavkam bilance stanja in prilogam k bilanci stanja
- Pojasnila k postavkam izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov
o Analiza prihodkov (konti skupine 76)
o Analiza odhodkov (konti skupine 46)
o Analiza poslovnega izida
 Pojasnila k postavkam izkaza prihodkov in odhodkov določenih
uporabnikov po načelu denarnega toka
 Pojasnila k izkazu računa finančnih terjatev in naložb določenih
uporabnikov
 Pojasnila k izkazu računa financiranja določenih uporabnikov
 Pojasnila k izkazu prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov
po vrstah dejavnosti
- Poročilo o porabi sredstev poslovnega izida iz leta 2012 in preteklih let
- Predlog razporeditve ugotovljenega poslovnega izida za leto 2013.
52
14
POJASNILA K POSTAVKAM
PRILOGAM K BILANCI STANJA
BILANCE
STANJA
IN
STOLPEC 5 – predhodno leto – stanje na dan 31.12.2012
STOLPEC 4 – tekoče leto – stanje na dan 31.12.2013
14.1
Sredstva
A) DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU
Konti skupine 00 in 01 – Neopredmetena
časovne razmejitve (AOP 002 in 003)
sredstva in dolgoročne aktivne
V bilanci stanja izkazujemo naslednja stanja:
Tabela 7: Dolgoročna sredstva v upravljanju
konto
Naziv konta
2012
001
Dolgoročne aktivne časovne razmejitve
002
Dolgoročno odloženi stroški razvijanja
003
Dolgoročne premoženjske pravice
005
Druga neopredmetena sredstva
006
Terjatve za predujme iz naslova vlaganj
007
Neopredmetena sredstva v gradnji ali izdelavi
00
2013
Indeks
142.152
189.602
133,4
Skupaj AOP 002
183.290
189.602
103,4
01
Popravek vrednosti AOP 003
112.445
131.355
116,8
00-01
Sedanja vrednost neopredmetenih sredstev
70.845
58.248
82,2
Nabavna vrednost neopredmetenih sredstev in dolgoročnih aktivnih časovnih
razmejitev se je v letu 2013 povečala za 47.450 EUR in sicer nakupa osnovnih sredstev,
sedanja vrednost znaša 58.248 EUR. Amortizacija je bila obračunana v višini 32.765
EUR (ujemanje s Prilogo 1A – Stanje in gibanje neopredmetenih sredstev in
opredmetenih osnovnih sredstev ter obrazcem 3 – Poročilo o investicijskih vlaganjih
2013).
Konti skupine 02 in 03 – Nepremičnine (AOP 004 in 005)
V poslovnih knjigah nimamo evidentiranih nepremičnin oz. imamo za poslovne
prostore sklenjeno najemno pogodbo.
53
Konti skupine 04 in 05 – Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva (AOP
006 in 007)
Tabela 8: Oprema
konto
Naziv konta
040
Oprema
041
Drobni inventar
042
Biološka sredstva
043
Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti
045
Druga opredmetena osnovna sredstva
046
Terjatve za predujme za opremo in dr. os
047
Oprema in druga opr. os., ki se pridobivajo
049
Oprema in druga opr. os. s. trajno zunaj uporabe.
04
Skupaj AOP 006
05
Popravek vrednosti opreme AOP 007
053
Popravek vrednosti vlaganj v opredmetena osnovna
sredstva v tuji lasti
Sedanja vrednost opreme
04-05
2012
2013
Indeks
220.762
232.016
105,1
220.762
232.016
105,1
199.491
185.630
93,1
21.271
46.386
218,1
Nabavna vrednost opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev se je v letu 2013
povečala za 11.254 EUR in znaša skupaj 232.016 EUR. Odpisana vrednost znaša
185.630 EUR, sedanja vrednost znaša 46.386 EUR in se ujema s stanjem bilance stanja
na dan 31. 12. 2013.
Konti skupine 06 – Dolgoročne finančne naložbe (AOP 008)
Konti skupine 07 – Dolgoročno dana posojila in depoziti (AOP 009)
Konti skupine 08 – Dolgoročne terjatve iz poslovanja (AOP 010)
Na kontih skupin 06, 07 in 08 ni izkazanih stanj.
B) KRATKOROČNA SREDSTVA (RAZEN ZALOG) IN AKTIVNE ČASOVNE
RAZMEJITVE
Konti skupine 10 – Denarna sredstva v blagajni in takoj vnovčljive vrednostnice
(AOP 013)
Denarna sredstva v blagajni znašajo na dan 31. 12. 2013 23,48 EUR. Stanje denarnih
sredstev v blagajni je v skladu s predpisanim blagajniškim maksimumom in ustreza
knjižnemu stanju.
54
Konti skupine 11 – Dobroimetje pri bankah in drugih finančnih ustanovah (AOP
014)
Denarna sredstva na EZR računu znašajo na dan 31. 12. 2013 skupaj 103.342,38 EUR.
Stanje sredstev na EZR računu se ujema s stanjem na kartici glavne knjige.
Konti skupine 12 – Kratkoročne terjatve do kupcev (AOP 015)
Kratkoročne terjatve do kupcev znašajo 0 EUR.
Konti skupine 13 – Dani predujmi in varščine (AOP 016)
Na tej skupini konta ni izkazanega stanja.
Konti skupine 14 – Kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega
načrta (AOP 017)
Kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta znašajo na dan 31. 12.
2013 101.662 EUR in se v celotnem znesku nanašajo na Ministrstvo za zdravje in sicer
za zadnjo akontacijo za mesec december 2013, za zagotavljanje transplantacijske
dejavnosti v Republiki Sloveniji za leto 2013.
Izkazane terjatve so bile v celoti poravnane v mesecu januarju 2014.
Konti skupine 15 – Kratkoročne finančne naložbe (AOP 018)
Kratkoročne finančne naložbe znašajo na dan 31.12.2013 185.000 EUR in so naslednje:
Tabela 9: Finančne naložbe
konto
Naziv konta
2012
150
Kratkoročne finančne naložbe v vrednostne papirje
151
Kratkoročno dana posojila
152
Kratkoročno dani depoziti
155
Druge kratkoročne finančne naložbe
15
SKUPAJ
2013
Indeks
95.000
185.000
194,7
95.000
185.000
194,7
Kratkoročne finančne naložbe so kratkoročni depoziti, naloženi v SKB banki (pogodba
o vezavi št. 03780-4000505382, v višini 95.000 EUR, z dne 19. 12. 2013 in pogodba o
vezavi št. 03780-4000505479, v višini 90.000 EUR, z dne 23. 12. 2013). Depoziti so
namenjeni predvsem za izvajanje strokovnih izobraževanj in razvoja dejavnosti na
55
nacionalni ravni in za druge tekoče stroške poslovanja, za katere sredstva prejmemo
šele v tretjem mesecu poslovnega leta. Sredstva so izključno namenska in se
uporabljajo skladno z internim Pravilnikom o uporabi finančnih sredstev pridobljenih
od mednarodne fundacije Eurotransplant.
Konti skupine 16 – Kratkoročne terjatve iz financiranja (AOP 019)
Kratkoročne terjatve iz financiranja znašajo na dan 31.12.2013 0 EUR.
Konti skupine 17 – Druge kratkoročne terjatve (AOP 020)
Na tej skupini konta ni izkazanega stanja.
Konti skupine 19 – Aktivne časovne razmejitve (AOP 022)
Aktivne časovne razmejitve znašajo na dan 31. 12. 2013 2.819 EUR in se nanašajo na
plačila za nezgodno zavarovanje za člane zdravniških ekip in plačilo naročnine za
strokovno literaturo leta 2014.
C) ZALOGE
V Slovenija-transplantu nimamo zalog, ker nabave vršimo v skladu s porabo in jih
knjižimo direktno na stroške.
14.2
Obveznost do virov sredstev
D) KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
Konti skupine 20 – Kratkoročne obveznosti za prejete predujme in varščine (AOP
035)
Na tej skupini konta ni izkazanega stanja.
Konti skupine 21 – Kratkoročne obveznosti do zaposlenih (AOP 036)
Kratkoročne obveznosti do zaposlenih znašajo na dan 31. 12. 2013 19.845 EUR in se
nanašajo na obveznost za izplačilo plač za mesec december 2013. Obveznost do
zaposlenih je bila v celoti poravnana 10. januarja 2014.
56
Konti skupine 22 – Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev (AOP 037)
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev znašajo na dan 31. 12. 2013 19.862 EUR.
Obveznosti do dobaviteljev poravnavamo v roku od 15 do 30 dni. Obveznosti do
domačih dobaviteljev znašajo 19.862 EUR, obveznosti do tujih dobaviteljev ni. Vse
obveznosti do dobaviteljev bodo poravnane najkasneje do konca januarja 2014.
Zapadlih in neporavnanih obveznosti v poslovnih knjigah ni evidentiranih.
Konti skupine 23 – Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja (AOP 038)
Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja znašajo na dan 31. 12. 2013 38.419 EUR
in se nanašajo na pogodbene obveznosti oz. na obveznosti po sklenjenih pogodbah o
delu za opravljene zdravstvene storitve, vezane na transplantacijsko dejavnost.
Konti skupine 24 – Kratkoročne obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega
načrta (AOP 039)
Kratkoročne obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta znašajo na dan 31.
12. 2013 4.550 EUR in se nanašajo na kratkoročne obveznosti do posrednih
uporabnikov proračuna države. Nanašajo se na obveznosti do:
- Univerzitetni klinični center Ljubljana (1.479 EUR),
- Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana (3.071 EUR).
Konti skupine 25 – Kratkoročne obveznosti do financerjev (AOP 040)
Konti skupine 26 – Kratkoročne obveznosti iz financiranja (AOP 041)
Konti skupine 29 – Pasivne časovne razmejitve (AOP 043)
Na kontih skupin 25 in 26, 29 ni izkazanega stanja.
Na kontih podskupine 291- kratkoročno odloženi prihodki
Na tej skupini konta ni izkazanega stanja.
LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
Konti skupine 92 – dolgoročne pasivne časovne razmejite
57
Na kontih podskupine 920 - dolgoročno odloženi prihodki
Dolgoročno odloženi prihodki so oblikovani v višini 124.292 EUR in so namenjeni
pokrivanju kasneje nastalih stroškov za izvajanje strokovnih izobraževanj in razvoja
dejavnosti na nacionalni ravni. Sredstva so izključno namenska in se uporabljajo
skladno z internim Pravilnikom o uporabi finančnih sredstev pridobljenih od
mednarodne fundacije Eurotransplant.
Konti skupine 93 – dolgoročne rezervacije
Konti skupine 96 – Dolgoročne finančne obveznosti
Konti skupine 97 – Druge dolgoročne obveznosti
Na kontih skupin 93, 96, 97 ni izkazanih stanj.
Konti podskupine 980 – Obveznosti za neopredmetena sredstva in opredmetena
osnovna sredstva
Stanje obveznosti za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva znaša
na dan 31. 12. 2013 155.537 EUR. Povečanja in zmanjšanja stanja med letom ni bilo.
Tabela 10: Obveznosti za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva
STANJE OZ. SPREMEMBA
stanje na dan 31.12.2012
Znesek EUR
155.537
+ prejeta sredstva v upravljanje s strani ustanovitelja
+ prejeta sredstva v upravljanje s strani občine
+ prejeta sredstva za nabavo osnovnih sredstev s strani
ustanovitelja
+ prejeta namenska denarna sredstva za nabave osnovnih sredstev
+ prenos poslovnega izida iz preteklih let po sklepu sveta zavoda za izveden nakup
osnovnih sredstev
- zmanjšanje stroškov amortizacije
Stanje na dan 31.12.2013
155.537
Obveznosti za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva in drugi viri
se v letu 2013 glede na predhodno leto niso povečale.
58
Konti skupine 985 presežek prihodkov nad odhodki
Tabela 11: Presežek prihodkov nad odhodkov
STANJE OZ. SPREMEMBA
stanje na dan 31.12.2012
- prenos poslovnega izida iz preteklih let za izveden nakup osnovnih sredstev po
izdanem sklepu organa zavoda na podskupino 980
+ presežek prihodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka
(iz priloge 3 – AOP 891)
- presežek odhodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka (iz
priloge 3 – AOP 892)
- presežek prihodkov iz prejšnjih let, namenjen pokritju odhodkov obračunskega
obdobja (iz priloge 3 – AOP 893)
Stanje na dan 31.12.2013
ZNESEK EUR
127.904
7.072
134.976
Konti podskupine 986 presežek odhodkov nad prihodki
Na tej skupini konta ni izkazanega stanja.
Slovenija-transplant je uskladil terjatve in obveznosti z Ministrstvom za finance po
stanju 31. 12. 2013.
59
Tabela 12: Uskladitveni obrazec
Naziv javnega zavoda: Slovenija-transplant
Naslov: Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana
Identifikacijska številka za DDV: 53164563
Usklajevanje medsebojnih terjatev in obveznosti za sredstva v upravljanju po stanju na
dan 31.12.2013
Zap.
Št.
Opis vrstice
Znesek v EUR
Stanje terjatev ministrstva za sredstva dana v upravljanje
01 na dan 31.12.2012 (podatek prepišite iz obrazca "izpis stanja
terjatev")
Zmanšanje obveznosti za sredstva prejeta v upravljanje
02 (skupina kontov 98)
(02= 03+04+05+06+07)
03 Amortizacija, evidentirana v breme konta 98
04 Izločitve sredstev med letom
Nakup opreme, evidentiran kot drobni inventar - samo v primeru, ko je
05 na "izpisu stanja terjatev" ta nakup evidentiran kot terjatev za
sredstva dana v upravljanje*
06 Presežek odhodkov nad prihodki leta 2013
Druga morebitna zmanjšanja (našteti)
07
(07= 08+09+10+11+12)
08
09
10
11
12
Povečanje obveznosti za sredstva prejeta v upravljanje
13 (skupina kontov 98):
(13= 14+15+16+17)
Vlaganja v nakup neopredmetenih dolgoročnih sredstev in
14
opredmetenih osnovnih sredstev iz drugih virov
Brezplačno pridobljena sredstva, ki so evidentirana na skupini
15
kontov 98
16 Presežek prihodkov nad odhodki leta 2013
Druga morebitna povečanja (našteti):
17
(17= 18+19+20+21+22)
18
19
20
21
22
Stanje obveznosti za sredstva prejeta v upravljanje, ki ga na
23 dan 31.12.2013 izkazuje javni zavod
(23=01-02+13)
60
283.440,74
0,00
0,00
7.072,68
7.072,68
0,00
290.513,42
Tabela 13: Bilanca stanja
BILANCA STANJA
na dan 31. 12. 2013
(v eurih, brez centov)
ČLENITEV
SKUPINE
KONTOV
1
NAZIV SKUPINE KONTOV
Oznaka
za AOP
2
3
ZNESEK
Tekoče leto
4
Predhodno leto
5
SREDSTVA
00
A) DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU
(002-003+004-005+006-007+008+009+010+011)
NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
01
02
001
104.634
92.117
002
189.602
183.290
POPRAVEK VREDNOSTI NEOPREDMETENIH SREDSTEV
003
131.355
112.445
NEPREMIČNINE
004
03
POPRAVEK VREDNOSTI NEPREMIČNIN
005
04
OPREMA IN DRUGA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA
006
232.016
220.763
05
POPRAVEK VREDNOSTI OPREME IN DRUGIH OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV
007
185.630
199.491
06
DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE
008
07
DOLGOROČNO DANA POSOJILA IN DEPOZITI
009
08
DOLGOROČNE TERJATVE IZ POSLOVANJA
010
09
011
392.847
290.044
10
TERJATVE ZA SREDSTVA DANA V UPRAVLJANJE
B) KRATKOROČNA SREDSTVA; RAZEN ZALOG IN AKTIVNE ČASOVNE
RAZMEJITVE
(013+014+015+016+017+018+019+020+021+022)
DENARNA SREDSTVA V BLAGAJNI IN TAKOJ UNOVČLJIVE VREDNOSTNICE
013
23
147
11
DOBROIMETJE PRI BANKAH IN DRUGIH FINANČNIH USTANOVAH
014
103.342
90.098
12
KRATKOROČNE TERJATVE DO KUPCEV
015
13
DANI PREDUJMI IN VARŠČINE
016
14
KRATKOROČNE TERJATVE DO UPORABNIKOV ENOTNEGA KONTNEGA NAČRTA
017
101.662
101.662
15
KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE
018
185.000
95.000
16
KRATKOROČNE TERJATVE IZ FINANCIRANJA
019
17
DRUGE KRATKOROČNE TERJATVE
020
18
NEPLAČANI ODHODKI
021
19
022
2.819
3.137
30
AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
C) ZALOGE
(024+025+026+027+028+029+030+031)
OBRAČUN NABAVE MATERIALA
31
ZALOGE MATERIALA
025
32
ZALOGE DROBNEGA INVENTARJA IN EMBALAŽE
026
33
NEDOKONČANA PROIZVODNJA IN STORITVE
027
34
PROIZVODI
028
35
OBRAČUN NABAVE BLAGA
029
36
ZALOGE BLAGA
030
37
DRUGE ZALOGE
I. AKTIVA SKUPAJ
(001+012+023)
AKTIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE
031
497.481
382.161
82.675
98.720
99
012
023
024
032
033
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
20
D) KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
(035+036+037+038+039+040+041+042+043)
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI ZA PREJETE PREDUJME IN VARŠČINE
21
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO ZAPOSLENIH
036
19.845
16.927
22
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV
037
19.862
30.467
23
DRUGE KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA
038
38.419
33.573
24
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO UPORABNIKOV ENOTNEGA KONTNEGA NAČRTA
039
4.550
17.753
25
KRATKOROČNO OBVEZNOSTI DO FINANCERJEV
040
26
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IZ FINANCIRANJA
041
28
NEPLAČANI PRIHODKI
042
29
043
414.805
283.441
90
PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
E) LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
(045+046+047+048+049+050+051+052-053+054+055+056+057+058-059)
SPLOŠNI SKLAD
91
REZERVNI SKLAD
046
92
DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
047
93
DOLGOROČNE REZERVACIJE
048
049
9412
SKLAD NAMENSKEGA PREMOŽENJA V JAVNIH SKLADIH
SKLAD PREMOŽENJA V DRUGIH PRAVNIH OSEBAH JAVNEGA PRAVA, KI JE V
NJIHOVI LASTI, ZA NEOPREDMETENA SREDSTVA IN OPREDMETENA OSNOVNA
SREDSTVA
SKLAD PREMOŽENJA V DRUGIH PRAVNIH OSEBAH JAVNEGA PRAVA, KI JE V
NJIHOVI LASTI, ZA FINANČNE NALOŽBE
PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI
9413
PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI
053
96
DOLGOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI
054
97
055
981
DRUGE DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
OBVEZNOSTI ZA NEOPREDMETENA SREDSTVA IN OPREDMETENA OSNOVNA
SREDSTVA
OBVEZNOSTI ZA DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE
985
PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI
058
986
PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI
I. PASIVA SKUPAJ
(034+044)
PASIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE
059
940
9410
9411
980
99
034
035
044
045
050
051
052
056
155.537
155.537
134.976
127.904
497.480
382.161
057
060
061
61
124.292
14.3
Pojasnila k postavkam izkaza prihodkov in odhodkov
določenih uporabnikov
Priloga - Obrazec 1: Izkaz prihodkov in odhodkov 2013
14.3.1 Analiza prihodkov
Celotni prihodki doseženi v letu 2013 so znašali 1.107.290 EUR in so bili za 10,7 %
manjši od doseženih v letu 2012.
Prihodki od poslovanja predstavljajo 91,4 %, prihodki od financiranja 0,3 %, izredni
prihodki 8,3 % , glede na celotne prihodke za leto 2012.
Finančni prihodki so znašali 2.865 EUR in smo jih prejeli iz naslova prejetih obresti od
vezanih vlog pri poslovni banki in prejete donacije.
Tabela 14: Struktura prihodkov in rast prihodkov po vrstah
PRIHODKI
- prihodki od poslovanja
- finančni prihodki
- drugi prihodki
- prevrednotovalni poslovni prihodki
CELOTNI PRIHODKI:
DOSEŽENO
2012
PLAN
2013
1.132.307
1.049.026
DOSEŽENO
2013
IND real 2013
1.049.026
100,0
STRUKT
URA
2013*
94,7
/plan 2013
4.224
6.000
2.865
47,3
0,3
103.012
60.000
55.399
92,3
5,0
1.115.026
1.107.290
99,3
100,0
0
1.239.543
14.3.2 Analiza odhodkov
Celotni odhodki oziroma odhodki od poslovanja so znašali v letu 2013 1.100.218 EUR
in so bili za 11,0 % nižji od doseženih v letu 2012.
Po glavnih postavkah so bili odhodki poslovanja naslednji:
1.) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV (AOP 871) so v letu 2013 znašali
847.548 EUR in so bili za 14,6 % nižji od doseženih v letu 2012. Delež v celotnih
odhodkih znaša 77,0 %. Povečani stroški storitev so posledica povečanega obsega
donorskega programa v letu 2013.
Stroški materiala AOP 873 (konto 460) so v celotnem zavodu v letu 2013 znašali 9.788
EUR in so bili za 38,1 % višji od doseženih v letu 2013. Delež glede na celotne odhodke
zavoda znaša le 0,9 %.
62
Stroški storitev AOP 874 (konto 461) so v celotnem zavodu v letu 2013 znašali 837.760
EUR in so bili za 15,0 % nižji od doseženih v letu 2012. Delež glede na celotne odhodke
zavoda znaša, kar 76,1 %.
Tabela 15: Stroški storitev za izvajanje zdravstvenih storitev
Vrste zdravstvenih storitev
lastni zaposleni
zunanji izvajalci
Strošek v letu 2013
Število izvajalcev
0
424.018
0
94
Seznam sodelavcev, s katerimi smo imeli sklenjene pogodbe za izvajanje zdravstvenih
in nezdravstvenih storitev (soglasja so pridobili pri svojem delodajalcu) v letu 2013:
CTK – mentorji:
Gadžijev Andrej
Kogovšek Urška
Poglajen Gregor
Recek Dejan
Tomažinčič Ženja
MOO – kirurgi specialisti:
Bizjak Jure
Đokič Mihajlo
Grosek Jan
Hawlina Simon
Juvan Robert
Kogovšek Urška
Mekicar Jernej
Norčič Gregor
Pintar Tadeja
Sever Primož
Tomažič Aleš
Trotovšek Blaž
Galič Dejan
DGMS – nevrologi, specialisti:
Butinar Dušan
Koritnik Blaž
Korošec Marko
Podnar Simon
Rodi Zoran
Vodušek David
Zidar Janez
Žgur Tomaž
MOO – medicinske sestre:
Centrih Martina
Gorjanc Katja
Halilovič Fatima
Jurčič Dora
Koprivec Nina
Kraševec Miljana
Kravcar Nataša
Nuhanović Marizela
Samar Milica
Stare Mateja
Štrukelj Lidija
Šubic Andraž
Tomšič Boštjan
Trotovšek Tatjana
Zorjan Anton
Žuk Terezija
BTK:
-
63
Colnar Andreja (NM)
Grabar Daniel (MS)
Kotnik Milena (CE)
Kuštrin Konrad (NG)
Polh Damjan (IZ)
Viher Rutar Nataša (JE)
Sojer Valentin (LJ)
Šarman Žagar Majda (PT)
Trotovšek Blaž (LJ)
Uranjek Jasna (SG)
Zabavnik Zoran (MB)
DGMS – nevrofiziološki asistenti:
Justin Srebernjak Suzana
Klinar Polonca
Štefe Irena
Vidmar Tatjana
Zlatnar Nevenka
MOO - kirurgi specializanti:
Avguštin Matic
Fekonja Uroš
Galič Dejan
Hubad Andraž
Janež Jurij
Kušar Maša
Maučec Jože
Mauko Ana
Petrič Miha
Perić Barbara
Gordan Lenart
Kondža Andraž
Dintinjana Veronika
Projekt QAP:
- Gadžijev Andrej - s.p.
Projekt TX-VEM:
- Kogovšek Urška - s.p.
Projekt FOEDUS:
- Logar Zakrajšek Bernarda
CTK – koordinatorji:
Romi Cencelj Arnež - s.p.
Kisilak Miha
Kogovšek Urška - s.p.
Kokošar Barbara (porodniška)
Poglajen Gregor
Recek Dejan - s.p.
Tomažinčič Ženja - s.p.
Žonta Anja
Biljana Kneževič
Delegati – ET:
- Arnol Miha
- Hafner Matjaž
- Kneževič Ivan
- Kovač Damjan
- Markovič Saša
- Pleterski Rigler Dušica
- Sojar Valentin
- Tomažič Aleš
- Trotovšek Blaž
- Vidan Jeras Blanka
Razno:
-
Ule Roman
Jankovič Mirko
Žerjal Vesna
Letonja Oskar
Biljana Kneževič
Tabela 16: Najvišji stroški preko podjemnih pogodb
Vrste storitev, ki se opravljajo
preko zunanjih izvajalcev za
nezdravstvene storitve
Pravne
storitve,
prevajanje,
promocija in vzdrževanje spletne
strani
Strošek v letu 2013
Število zunanjih izvajalcev
31.787
9
2.) STROŠKI DELA so v letu 2013 znašali 219.905 EUR in so bili za 3,8 % višji od
doseženih v letu 2012. Delež v celotnih odhodkih znaša 20,0 %.
Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v letu 2013 je znašalo 6
zaposlenih, in se v primerjavi z letom 2013 ni povečalo.
64
Povprečna bruto plača je znašala 2.358 EUR in se je povečala v primerjavi s preteklim
letom za 2,2 %. Povečanje je posledica povečanega obsega dela zaposleninih, zaradi
obsežnejšega donorskega programa v letu 2013.
V preteklem letu je bilo 6 zaposlenim skupno izplačano 4.673 EUR regresa za letni
dopust. Regres je bil izplačan skladno z določili ZUJF-a.
Nadomestila osebnih dohodkov za boleznine v breme zavoda so bila izplačana za 296
delovnih ur.
3.) STROŠKI AMORTIZACIJE so v letu 2013 znašali 32.765 EUR in so bili za 1,5 %
višji od doseženih v letu 2013. Delež stroškov amortizacije v celotnih odhodkih znaša
3,0 %.
Amortizacija je obračunana po predpisanih stopnjah v znesku 32.765 EUR v skladu z
določili pravilnika, ki določa način in stopnje odpisovanja sredstev.
4.) REZERVACIJE v letu 2013 niso bile oblikovane.
5.) OSTALI, DRUGI STROŠKI niso bili realizirani.
6.) FINANČNI ODHODKI v letu 2013 niso bili realizirani.
7.) DRUGI ODHODKI niso bili realizirani.
8.) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI niso bili realizirani.
14.3.3 Poslovni izid
Razlika med celotnimi prihodki in celotnimi odhodki brez upoštevanja davka od
dohodka pravnih oseb izkazuje pozitivni poslovni izid - presežek prihodkov nad
odhodki v višini 7.072 EUR. Davek od dohodkov pravnih oseb ni bil obračunan, saj ni
bila ugotovljena davčna osnova oziroma ni ugotovljenih obdavčljivih prihodkov.
Doseženi poslovni izid je za 211,2 % višji od doseženega v preteklem letu.
Poslovni izid v izkazu prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov je enak
izkazanemu poslovnemu izidu v bilanci stanja na podskupini kontov 985.
65
Tabela 17: Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti
IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV
PO VRSTAH DEJAVNOSTI
od 1. januarja do 31. 12. 2013
(v eurih, brez centov)
ČLENITEV
PODSKUPIN
KONTOV
NAZIV PODSKUPINE KONTOV
za izvajanje javne od prodaje blaga in
službe
storitev na trgu
1
760
ZNESEK
Oznaka
Prihodki in odhodki Prihodki in odhodki
za AOP
2
3
A) PRIHODKI OD POSLOVANJA
(661+662-663+664)
PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV
660
661
4
5
1.091.714
0
1.091.714
0
POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE
662
0
ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE
663
0
761
PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN MATERIALA
664
762
B) FINANČNI PRIHODKI
665
315
0
763
C) DRUGI PRIHODKI
Č) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI
(668+669)
PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV
666
15.261
0
668
0
DRUGI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI
D) CELOTNI PRIHODKI
(660+665+666+667)
E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV
(672+673+674)
NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA
669
0
460
STROŠKI MATERIALA
673
9.788
0
461
674
837.760
0
219.905
0
del 464
STROŠKI STORITEV
F) STROŠKI DELA
(676+677+678)
PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ
676
169.739
0
del 464
PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV
677
27.746
0
del 464
DRUGI STROŠKI DELA
678
22.420
0
462
G) AMORTIZACIJA
679
32.765
0
463
H) REZERVACIJE
680
0
465,00
J) DRUGI STROŠKI
681
0
467
K) FINANČNI ODHODKI
682
0
468
L) DRUGI ODHODKI
683
0
M) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI(685+686)
684
0
del 469
ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV
685
0
del 469
OSTALI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI
686
N) CELOTNI ODHODKI(671+675+679+680+681+682+683+684)
O) PRESEŽEK PRIHODKOV
(670-687)
P) PRESEŽEK ODHODKOV
(687-670)
Davek od dohodka pravnih oseb
Presežek prihodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od
dohodka
(688-690)
Presežek odhodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od
dohodka
(689+690) oz. (690-688)
Presežek prihodkov iz prejšnjih let , nam enjen pokritju odhodkov
obračunskega obdobja
687
del 764
del 764
del 466
del 80
del 80
del 80
0
667
670
671
1.107.290
0
847.548
0
672
675
66
0
688
0
0
1.100.218
0
7.072
0
689
0
690
0
691
7.072
0
692
0
693
0
0
2.3.1. Pojasnila k postavkam izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po
načelu denarnega toka
Izkaz prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka služi spremljanju gibanja
javnofinančnih prihodkov in odhodkov.
Rezultat poslovanja, ugotovljen po načelu denarnega toka je v letu 2013 pozitiven
oziroma je ugotovljen presežek prihodkov nad odhodki, ki znaša 103.539 EUR in se od
ugotovljenega presežka prihodkov nad odhodki določenih uporabnikov po
obračunskem načelu razlikuje za 96.467 EUR. Razlika predstavlja dodatni priliv
sredstev s strani Eurotransplanta.
2.3.4. Pojasnila k izkazu prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po
vrstah dejavnosti
Slovenija-transplant ne ustvarja prihodkov iz t.i. tržne dejavnosti.
14.4
Predlog razporeditve ugotovljenega poslovnega izida za
leto 2013
Predlagamo, da poslovni izid leta 2013, v višini 7.072 EUR, ostane začasno
nerazporejen in poveča presežek prihodkov nad odhodki preteklih let.
14.5
let
Predlog razporeditve ugotovljenega poslovnega izida preteklih
Predlagamo, da se del presežkov preteklih, v višini 90.000 EUR, prerazporedi za
investicije v letu 2014, če bo do realizacije širitve prostorov v tem letu prišlo.
Datum:
Pripravil:
mag. Boštjan Kušar
Podpis odgovorne osebe:
prim. Danica Avsec, dr. med., svetnica
Datum: 28. februar 2014
prim. Danica Avsec, dr. med., svetnica
direktorica
67
PRILOGE
1