Poslovodno računovodstvo 4/2012 - Tax-Fin-Lex

PROJEKTNA TERMINOLOGIJA S PREPROSTIM ZGLEDOM
RAZMIŠLJANJA O NOTRANJEM POROČANJU
EVROPSKI POSLANCI, NJIHOVE PLAČE TER OSTALI PRIVILEGIJI
(TUDI) Z VIDIKA NJIHOVE OBDAVČITVE
DIFFERENT FORMS OF LEGAL SUPERVISION OF PUBLIC
ADMINISTRATION IN SOME EUROPEAN STATES
KNJIGOVODENJE POSLOVNIH DOGODKOV
PRIMERJAVA NEKATERIH VRST POSLOVNIH IN DENARNIH IZIDOV
4
123
Letnik 5 • Številka 4 • December 2012 • ISSN 1855 – 4032 • UDK 657
Poslovodno računovodstvo
JAVNO NAROČANJE IN IZVRŠEVANJE PRORAČUNA
Poslovodno računovodstvo, revija o poslovodnem računovodstvu, št. 4/2012, Letnik 5
December 2012
Revija izhaja: marca, junija, septembra in decembra
Glavni in odgovorni urednik: doc.dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij; CPR; Abc revizija,
d.o.o. Ljubljana in Visoka šola za računovodstvo, Ljubljana
Uredniški svet:
Predsednik:
doc.dr. Živko Bergant, pooblaščeni revizor, CPR, Visoka šola za računovodstvo Ljubljana
Člani:
prof. ddr. Neven Borak, Univerza v Ljubljani
dr. Vida Mayr, odvetniška pisarna Mayr & Pavlovič, d.o.o. Ptuj; odvetnica specialistka gospodarskega prava
prof. dr. Marko Hočevar, Ekonomska fakulteta Ljubljana
prof. dr. Gordana Ivankovič, Turistica - Fakulteta za turizem Portorož, Univerza na Primorskem
Srdan Tovornik, Nova Gorica
Aleš Hauc, NKBM d.d.
Tibor Šimonka, Slovenska industrija jekla Ljubljana
prof.dr. Hans Ferk, podjetniški svetovalec, München, Nemčija
Ben Marr, Msc, CIMA, Buckinghamshire, Velika Britanija
Izdajatelj: Visoka šola za računovodstvo, Stegne 21c, Ljubljana
Založnik: ABC revizija, d.o.o. Dunajska 101, Ljubljana
Oblikovanje in jezikovni pregled: Svetovanje in izobraževanje Mayr, d.o.o., Stegne, 21c Ljubljana
Navodila piscem prispevkov
1. Prispevke pošljite v elektronski obliki (Word for Windows) na naslov [email protected]
2. Tehnični napotki:

na začetku vsakega prispevka mora biti zapisano ime in priimek avtorja, naslov prispevka, akademski in strokovni naziv avtorja,
naziv njegovega delovnega mesta, naziv pravne osebe, pri kateri avtor dela, in njegov domači naslov;

obseg prispevka je omejen na eno avtorsko polo. Uporabi se Times New Roman, 10pt, Obojestransko, Razmik vrstic:
Enojno, Presledek Pred: Samodejno, Po: Samodejno, Obravnava osamljenih vrstic, Slog: Hitri slogfont; velikost strani je
B5. Naslovi se začno z– nivojem 2. Prispevku je obvezno dodati povzetek v slovenskem in tujem jeziku ter ključne besede v
slovenskem in tujem jeziku. Seznam literature je urejen po abecednem redu priimkov avtorjev (če avtorja ni, se upošteva
naslov dela) – citiranje po standardu APA (vzorec lahko dobite po e-pošti).

Pisec je odgovoren za svoje navedbe in vse morebitne kršitve avtorskih pravic.

Krajšave (izjema: str.) v besedilu niso dovoljene.

Uporaba narekovajev: dvojni narekovaji za dobesedne navedke, enojni narekovaji (') za različne poudarke.

Pri zapisu datumov je treba izpisovati mesec (4. april 1983)
3. Prispevki, uvrščeni v poglavje EMPIRIČNE RAZISKAVE, IN PRISPEVKI K RAZVOJU POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA se
strokovno recenzirajo. Uporablja se anonimni recenzentski postopek (brez navajanja recenzenta in institucije). Recenzent lahko brez
avtorjevega dovoljenja prispevek dopolni terminološko in stilistično. Vsebinske spremembe mora odobriti avtor. Pisec mora upoštevati
recenzentove pripombe, preden ponovno odda besedilo.
4. Z besedilom je treba poslati tudi službeni ali zasebni naslov, telefonsko številko, elektronski naslov, številko transakcijske računa, naziv in
naslov banke, davčno številko in EMŠO.
5. Prispevki se ne vračajo.
JAVNO NAROČANJE IN IZVRŠEVANJE
PRORAČUNA
PROJEKTNA TERMINOLOGIJA S PREPROSTIM
ZGLEDOM
RAZMIŠLJANJA O NOTRANJEM POROČANJU
EVROPSKI POSLANCI, NJIHOVE PLAČE TER
OSTALI PRIVILEGIJI (TUDI) Z VIDIKA NJIHOVE
OBDAVČITVE
DIFFERENT FORMS OF LEGAL SUPERVISION OF
PUBLIC ADMINISTRATION IN SOME EUROPEAN
STATES
KNJIGOVODENJE POSLOVNIH DOGODKOV
PRIMERJAVA NEKATERIH VRST POSLOVNIH IN
DENARNIH IZIDOV
Ljubljana, december 2012
1
Poslovodno računovodstvo 4/2012
Iz vsebine:
Kazalo
DR. ŽIVKO BERGANT
DRUGA KONFERENCA O NOTRANJEM POROČANJU .....................................................7
MAG. IRENA PRODAN
JAVNO NAROČANJE IN IZVRŠEVANJE PRORAČUNA .........................................................9
1.
JAVNO NAROČANJE ......................................................................................................... 9
2.
POMEN JAVNIH NAROČIL ............................................................................................... 11
3.
PREVZEMANJE OBVEZNOSTI .......................................................................................... 11
4.
SKLEP ............................................................................................................................. 13
DR. TOMAŽ KRALJ
PROJEKTNA TERMINOLOGIJA S PREPROSTIM ZGLEDOM ............................................ 15
1.
UVOD ............................................................................................................................ 15
2.
PROJEKT IN PROJEKTNI MENEDŽMENT .......................................................................... 17
2.1
OSNOVNI POJMI ....................................................................................................................... 17
3.
PROJEKTNO VODENJE NA PREPROSTEM ZGLEDU ........................................................... 24
4.
SKLEP ............................................................................................................................. 26
DARKO BERGANT
RAZMIŠLJANJA O NOTRANJEM POROČANJU .................................................................... 28
1.
UVOD ............................................................................................................................ 28
2.
VLOGA IN NAČELA POROČANJA ..................................................................................... 28
3.
NAČELA ZUNANJEGA POROČANJA Z VIDIKA NOTRANJEGA POROČANJA ........................ 29
4.
5.
3.1
OBJEKTIVNOST NASTANKA POSLOVNIH DOGODKOV ............................................................... 29
3.2
POROČANJE V DENARNI ENOTI IN IZBIRA AGREGACIJE ............................................................ 29
3.3
PRIMERLJIVOST (DOSLEDNOST) V ČASU IN MED ENTITETAMI ................................................ 29
3.4
MEJE ENTITET IN POLNOST POROČANJA.................................................................................. 29
ZAKAJ JE NOTRANJE POROČANJE VEČ OD ZUNANJEGA POROČANJA .............................. 30
4.1
USPEŠNOST IN UČINKOVITOST ................................................................................................ 30
4.2
VIDIKI USPEŠNOSTI.................................................................................................................. 31
ZAKAJ JE NOTRANJE POROČANJE TUDI MANJ OD ZUNANJEGA POROČANJA .................. 32
2
6.
KAKO DO NAČEL NOTRANJEGA POROČANJA? ................................................................ 32
7.
PRAVILA IGRE SO LAHKO RAZLIČNA ............................................................................... 32
7.1
VELIKOST JE POMEMBNA ......................................................................................................... 33
7.2
RAZNOLIKOST VELIKOSTI IN EKONOMIKA INFORMACIJ .......................................................... 33
7.3
RAČUNOVODSKA NAČELA – PONOVNI PREGLED Z VIDIKA NOTRANJEGA POROČANJA ............. 34
7.3.1
Objektivnost nastanka poslovnih dogodkov ......................................................... 34
7.3.2
Poročanje v denarni enoti in izbira agregacije ................................................... 34
7.3.3
Primerljivost (doslednost) v času in med entitetami ............................................ 34
7.3.4
Meje entitet in polnost poročanja ........................................................................ 34
7.4
8.
POROČANJA ............................................................................................................................. 35
SKLEP ............................................................................................................................. 35
MAG. BORUT AMBROŽIČ IN MAG. DEJAN PETKOVIČ
EVROPSKI POSLANCI, NJIHOVE PLAČE TER OSTALI PRIVILEGIJI (TUDI) Z VIDIKA
NJIHOVE OBDAVČITVE ....................................................................................................... 37
1.
EVROPSKI PARLAMENT (EUROPEAN PARLIAMENT) ........................................................ 39
2.
FORMALNI OKVIRI EVROPSKEGA PARLAMENTA Z VIDIKA DOHODKOV EVROPSKIH
POSLANCEV ............................................................................................................................. 46
3.
OBDAVČITEV DOHODKOV POSLANCEV EVROPSKEGA PARLAMENTA.............................. 61
DR. BOJAN TIČAR
DIFFERENT FORMS OF LEGAL SUPERVISION OF PUBLIC ADMINISTRATION IN
SOME EUROPEAN STATES ................................................................................................. 65
1.
INTRODUCTION ............................................................................................................. 65
2.
DIFFERENT FORMS OF SUPERVISION ON PUBLIC ADMINISTRATION ............................... 67
3.
LEGAL ANALYSIS OF INSPECTION ................................................................................... 67
4.
DISCUSSION AND CONCLUSIONS ................................................................................... 71
DR. BRANKO MAYR
KNJIGOVODENJE POSLOVNIH DOGODKOV ....................................................................... 74
KNJIGOVODSKI PRIROČNIK IPR (OKVIR) ................................................................................................ 75
DR. ŽIVKO BERGANT
PRIMERJAVA NEKATERIH VRST POSLOVNIH IN DENARNIH IZIDOV .............................. 121
3
1.
UVOD .......................................................................................................................... 121
2.
POSLOVNI IZID IZ CELOTNEGA POSLOVANJA ................................................................ 121
3.
DENARNI IZID IZ POSLOVANJA ..................................................................................... 122
4.
123
PRIMERJAVA POSLOVNEGA IZIDA IZ POSLOVANJA IN DENARNEGA IZIDA IZ POSLOVANJA
5.
POSLOVNI IZID IZ FINANCIRANJA ................................................................................. 123
6.
DENARNI IZID IZ FINANCIRANJA ................................................................................... 124
7.
PRIMERJAVA POSLOVNEGA IZIDA IZ FINANCIRANJA IN DENARNEGA IZIDA IZ
FINANCIRANJA ....................................................................................................................... 126
PREDSTAVITVE
VISOKA ŠOLA ZA RAČUNOVODSTVO ...................................................................................... 127
INŠTITUT ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO PRI VŠR ........................................................ 130
ABECEDA SVETOVANJE .......................................................................................................... 131
ABC REVIZIJA ......................................................................................................................... 133
RAČUNOVODSKA HIŠA CONTALL............................................................................................ 137
ABECEDA RAČUNOVODSTVO ................................................................................................. 139
CERIFICIRANO ZNANJE: .......................................................................................................... 140
CERTIFICIRANI POSLOVODNI RAČUNOVODJA CPR.................................................................. 140
REGISTER CERTIFICIRANIH POSLOVODNIH RAČUNOVODIJ (CPR) ............................................ 142
CERTIFICIRAN POSLOVODNI RAČINOVODJA (CIMA) ............................................................... 144
STROKOVNI SEMINARJI ................................................................................................ 150
1.
BRANJE IN ANALIZA
BILANC ZA DIREKTORJE (DELAVNICA) ...................................................... 151
2.
BRANJE IN ANALIZA BILANC ZA PRAVNIKE ................................................................................. 151
3.
KAKO ORGANIZIRATI IN VODITI UČINKOVITO RAČUNOVODSTVO? (CELODNEVNI SEMINAR) .... 152
SVETOVANJA ......................................................................................................................... 154
ZALOŽBA IPR .......................................................................................................................... 155
4
UVODNIK
Spoštovane kolegice, kolegi!
Pa smo v letu 2013! Vsa je po starem, še vedno se bojujemo s krizo, še vedno
imamo neučinkoviti bančni sistem in drugo. Novo pa je, da se ljudje zavzemajo za
spremembe. Svoje nestrinjanje z obstoječim manifestirajo na ulicah, žal tudi na
način, ki nam ne bo koristil.
Ukrepov, ki nam bi pomagali iz krize, še kar ni. Žal so se uresničila najbolj
črnogleda predvidevanja, da se nismo sposobni dogovoriti ničesar, ne ali želimo iz
krize ne ali želimo ostati v njej. Vsak brani svoj ''kurnik'' in je prepričan v svoj prav.
Pri tem lahko opazimo neverjetno sebičnost in zavzemanje zgolj za lastne interese.
Ekonomisti in poslovni računovodje že nekaj let vpijemo, kaj je treba narediti. Pri
tem smo žal osamljeni. V Sloveniji je zveličavnih nekaj praviloma starejših
ekonomskih teoretikov, ki so se kalili že v prejšnjem režimu, bili so vedno aktualni
in nas vedno znova učijo ‒ ne vem kaj. Mogoče je to neomarksizem, mogoče
neokapitalizem, mogoče pa to, kar je trenutku primerno. Ne morem se otresti
bojazni, da je njihovo mnenje pogosto pogojeno z dnevnimi interesi njihovih
podpornikov.
Kolegice, kolegi, kot že nekaj časa ponavljam, smo sami. Ko smo se zavzemali za
zadolževanje, s katerim bi pospešili gospodarsko rast, so nam naši voditelji
zagotavljali, da to ni prav; danes, ko nimamo več sposobnosti najemanja ugodnih
kreditov, nas isti voditelji prepričujejo, da se je treba zadolžiti za spodbujanje
gospodarske rasti. Ali je to novodobna dialektika? Vendar vse ostaja enako. Tako
prej kot danes se zadolžujemo za ohranjanje socialnega miru. Če želimo naprej, ne
bo pomagala misel visokega politika, ki pravi, da nam je svet pripravljen pomagati
in da je obrestna mera le 5-odstotna. Tudi te kredite bo treba vrniti, s pridobljenimi
sredstvi pa zaslužiti več kot 5 %. Kako? Kakor koli ‒ to je pač problem, s katerim se
bo ukvarjala naslednja generacija. Da, za vračilo kreditov bo treba veliko zaslužiti.
To je mogoče le v realnem sektorju, seveda pa ne brez sodelovanja javnega sektorja.
(Samo) skupaj imamo prihodnost. Žal v prehodnem obdobju ne bo šlo brez
odrekanja. Na dolgi rok lahko porabimo le toliko, kolikor ustvarimo. Potrebujemo
dobra podjetja, pri tem je popolnoma nepomembno, v čigavi lasti so. Pri tem pa ne
smemo osiromašiti zdravstva, šolstva in drugih javnih služb, ki morajo prispevati k
blaginji. Povsem nepomembno je, čigavo je kaj. Pomembno je, da je učinkovito in
da služi ljudem. Naloga države pa je, da omogoči vsem državljanom enakopraven
dostop do teh dobrin.
No, pa dovolj o naši realnosti. Upajmo, da bo v prihajajočem letu bolje. Želim vam
obilo uspehov.
Branko Mayr
5
OGLAS
6
AKTUALNO
Dr. Živko Bergant1
DRUGA KONFERENCA O NOTRANJEM POROČANJU2
V četrtek, 29. novembra 2012 je bila v Ljubljani na Gospodarski zbornici
Slovenije izvedena druga konferenca o notranjem poročanju z delovnim
naslovom Načela notranjega poročanja po področjih poročanja.
Organizirali so jo Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za
računovodstvo, Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije ter
Zveza ekonomistov Slovenije. Pomeni že drugi korak v nizu predvidenih letnih
konferenc, vse bodo namenjene obravnavi notranjega poročanja v organizacijah.
Prve tri konference so namenjene pripravi gradiva za izdelavo osnutka Kodeksa
načel notranjega poročanja (KNNP), ki naj bi celovito zajel zahtevno, vendar
zelo pomembno področje informacij za notranje uporabnike, kot so
poslovodstvo, aktivni lastniki in njihovi nadzorni organi ter zaposleni in
sindikat.
Zbornik referatov druge konference (252 strani) in zbornik prve konference (270
strani) pomenita odlično osnovo za oblikovanje osnutka Kodeksa načel
notranjega poročanja (KNNP). Dopolnjena bo z zbornikom referatov tretje
konference, ki bo 28. novembra 2013.
Drugo konferenco je pozdravil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, ki je
tudi generalna pokroviteljica projekta KNNP. Poudaril je zlasti potrebo po
kakovostnih informacijah za poslovno odločanje v organizacijah.
Vodja dopoldanske razprave je bil prof. dr. Stanko Koželj. V tem okviru se je
razvrstilo devet predavateljev: ddr. Neven Borak, Marko Štebe, Tomaž Glažar,
mag. Nataša Pustotnik, Branka Babič, dr. Živko Bergant, mag. Dejan Petkovič,
mag. Jože Kaligaro, dr. Aleša Svetic. Razprava je pokazala pomembnost
vprašanj, ki so jih odpirali prispevki avtorjev.
1
Dr. Živko Bergant, doktor poslovno organizacijskih znanosti, pooblaščeni revizor, preizkušeni
finančnik, certificirani poslovodni računovodja, veščak Zveze ekonomistov Slovenije, docent na
Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani.
2
notranjega-
Več informacij o projektu KNNP je na http://www.ipr.vsr.si/35/kodeks-načelporočanja .
7
Popoldansko razpravo je vodil doc. dr. Živko Bergant s sedmimi predavatelji:
mag. Sergeja Planko, Matej Trtnik, mag. Matjaž Prusnik, Vili Perner, dr.
Stankom Koželj, dr Jožica Knez-Riedl, dr. Franko Milost. Dnevni red se je
izčrpal ob 18. uri.
Teme konference so bile izbrane načrtno, da so lahko zajele izvajalni,
informacijski in poslovodni vidik notranjega poročanja po posameznih področjih
poročanja.
Organizatorji ocenjujejo, da se je kot pravilna potrdila odločitev povabiti na
konferenco tudi študente ob minimalni kotizaciji, kar bo ostala praksa tudi v
prihodnje.
Uspeh konference ni samo potrditev ocene o koristnosti projekta KNNP, temveč
tudi zahtevna naloga organizatorjem, da nadaljujejo začrtano delo. Zato se
organizatorji zahvaljujemo za izkazano podporo vsem udeležencem, avtorjem,
sponzorjem in pokrovitelju. Obenem pa poudarjamo, da naloge ni mogoče
uspešno dokončati brez te podpore tudi v prihodnje. Posebno naj poudarimo, da
bo za naslednjo konferenco še bolj potrebno sodelovanje strokovnjakov iz
prakse, saj bo obravnavala vse več podrobnosti.
Zato že sedaj opozarjamo na delovni naslov naslednje konference v novembru
2012: Strokovne podlage načel notranjega poročanja po posameznih dejavnostih.
Organizatorji smo prepričani, da bo predvidena konferenca zanimiva in koristna,
ne le za oblikovalce informacij, temveč tudi za njihove uporabnike, saj bodo
teme še bolj konkretne in se neposredno približale posebnosti notranjega
poročanja po specifičnih dejavnostih. Ta trend je bil viden že na drugi
konferenci, kjer je sodeloval pomemben delež strokovnjakov iz prakse. Zato že
sedaj vabimo tudi nosilce poslovnih funkcij in poslovodstva podjetij k udeležbi
in sodelovanju na konferenci prihodnje leto. Posebno povabilo velja tistim
strokovnjakom, ki bi lahko prispevali k izboru konkretnih tem konference.
Za pripravljalni odbor KNP:
Dr. Živko Bergant
8
Mag. Irena Prodan3
JAVNO NAROČANJE IN IZVRŠEVANJE PRORAČUNA
Povzetek
Pričakovano se v sedanjem obdobju svetovne gospodarske krize marsikatero
podjetje srečuje z vprašanjem, kako preživeti. Zato se bodo ob napovedanem še
dodatnem zmanjševanju splošne potrošnje za javna naročila verjetno začela
zanimati tudi podjetja, ki so s svojimi produkti doslej ciljala predvsem na
zasebni sektor. To pa narekuje njihovo ustrezno usposobitev v relativno
specifičnem javnonaročniškem razmišljanju in poslovanju. Postopki javnega
naročanja so ena izmed najpomembnejših dejavnosti v občini (v javnem sektorju
nasploh), predvsem zaradi velike porabe proračunskega denarja, ki izhaja iz
predmetov javnega naročanja. Zato v nadaljevanju o javnem naročanju in s tem
sprejetih obveznostih.
Ključne besede: javno naročanje, proračun, pogodbene obveznosti, odplačnost,
javna sredstva.
Summary
As expected in the current era of global economic crisis many companies face
the problem of how to survive. Therefore, due to the forecast of an additional
reduction of the overall consumption, also the companies, which up to now
aimed their products mostly at the private sector will probably start showing
their interest. This also requires them to be trained properly in a relatively
specific public procurement and business thinking. The public procurement
procedures are one of the most important activities in the municipality (in the
public sector in general), mainly due to the high budgetary spending of money
derived from the objects of public procurement. Therefore, in continuation of the
Public Procurement and the obligations accepted.
Key words: public procurement, budget, contractual obligations, remuneration,
public funds.
1.
JAVNO NAROČANJE
Javno naročanje opredeljujemo kot skupek dejanj, ki jih naročniki (kot je zakon
''poimenoval'' osebe javnega prava, ki so zavezane voditi postopke javnega
3
Višja svetovalka II v občinski upravi Občine Izola.
9
naročanja) izvajajo s ciljem nabave blaga, oddaje storitev ali gradenj v skladu s
temi predpisi. To torej pomeni, da je javno naročanje poseben postopek
sklepanja pogodb za dobavo blaga oziroma izvedbo storitev ali gradenj, ki so jih
zavezani izvajati predvsem posredni in neposredni uporabniki državnega in
lokalnih proračunov (kot npr. organi Republike Slovenije in njenih
samoupravnih lokalnih skupnosti, javni skladi, javne agencije, javni zavodi,
javni gospodarski zavodi in druge osebe javnega prava), in sicer s ciljem kar
najgospodarnejše zadovoljitve svojih potreb po teh dobrinah.
Ureditev javnega naročanja na ravni Evropske unije določata Direktiva
2004/18/ES, ta ureja javno naročanje v tako imenovanem klasičnem sektorju, in
Direktiva 2004/17/ES, ki ureja javno naročanje v tako imenovanih
infrastrukturnih sektorjih (na vodnem, energetskem in transportnem področju ter
na področju poštnih storitev). Na podlagi slednjih sta bila decembra 2006
sprejeta Zakon o javnem naročanju (ZJN-2) in Zakon o javnem naročanju na
vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev
(ZJNVETPS). Nadomestila sta prej veljavni Zakon o javnih naročilih (ZJN-1) in
v primerjavi z njim vpeljala tudi nekatere pomembne novosti; veljati sta začela
januarja 2007. Poudarek v nadaljevanju teksta je na ZJN2, saj se večji del
javnega naročanja izvaja v tako imenovanem klasičnem sektorju.
Izvajanje javnih naročil lahko razdelimo na tri glavne faze, in sicer na
predrazpisno, razpisno in porazpisno. Tri glavne faze lahko nadalje zopet
razdelimo na posamezne faze, vendar vseh seveda ne obravnavamo.
Slika 1: Deli postopka javnega naročanja
10
2.
POMEN JAVNIH NAROČIL
Javna naročila v Republiki Sloveniji so pomemben del javnih financ, saj je
njihov obseg izredno velik. V letu 2007 so obsegala približno 3.676 mio evrov,
skupno pa je bilo oddanih 185.604 javnih naročil. Javna naročila so tako
obsegala 12,98-odstotni delež v BDP in 47,36-odstotni delež v proračunskih
odhodkih Republike Slovenije v letu 2007. Glede na navedeno so skoraj
polovica državnega proračuna sredstva, ki jih proračunski uporabniki namenjajo
dobavi blaga, storitev in gradenj, preostala proračunska sredstva pa se porabijo
za plače javnih uslužbencev in transferje – subvencije, državne pomoči idr.
(Skupno poročilo o oddanih javnih naročilih v letu 2007, 4).
Za sedanje stanje javnih naročil v Republiki Sloveniji je značilna neenakomerna
porazdelitev javnih naročil glede na število in vrednost. Po eni strani velika
razdrobljenost in razpršenost javnih naročil male vrednosti in obenem njihov
velik delež v vrednosti vseh javnih naročil ter po drugi strani močna gostitev
vrednostno pomembnejših javnih naročil pri samo nekaj največjih naročnikih
(Statistično poročilo o oddanih javnih naročilih v letu 2007, 4).
Pomen javnih naročil se odraža v mnogih segmentih družbe. To nam dokazuje
oddaja javnih naročil, ki pomeni porabo javnih sredstev, torej posredno
obremenitev davčnih zavezancev. Hkrati pa davčni zavezanci (državljani,
občani) predmete javnih naročil uporabljamo (včasih samo posredno) v
vsakdanjem življenju, na primer uporaba najrazličnejše infrastrukture ali drugih
javnih storitev.
3.
PREVZEMANJE OBVEZNOSTI
Posebej je treba izpostaviti, da mora v občinah župan zagotoviti izpeljavo
postopkov za načrtovanje in izvrševanje proračunov in finančnih načrtov ter za
računovodenje in poročanje z namenom doseči zastavljene cilje, ob čemer so
sredstva zavarovana pred izgubo, oškodovanji in prevarami. Prav tako je
odgovoren za pravilno uporabo načel in vzpostavitev in izvajanje urejenega
finančnega poslovodenja in kontrol, skladno z veljavno zakonodajo.
Investicija mora biti načrtovana v proračunu občine, to torej pomeni, da je o njej
odločil občinski svet; pripravljena mora biti pregledno, načeloma ločeno od
ostalih investicij, zanjo pa morajo biti predvidena potrebna sredstva. Če je to
večletna investicija, se v proračunu predvidijo potrebna sredstva samo za vsako
proračunsko obdobje. Obseg celotne investicije pa je potem razviden iz
investicijskega programa, ki je tudi (pred)pogoj, da se odda javno naročilo
investicijskega značaja.
Že v tej fazi priprave javnega naročila je treba izvesti študije in analize stroškov
in koristi skladno z veljavno Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in
11
obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št.
60/2006 in spremembe ter dopolnitve).
Obveznosti se smejo prevzemati samo za s proračunom načrtovane namene in v
načrtovani višini. Cela vrsta razlogov lahko torej pokaže, ali občine delujejo
gospodarno in racionalno.
Začetek investicije formalno pomeni tudi začetek oddaje javnega naročila. To
določajo postopkovna določila, ki jih morajo naročniki upoštevati. Vsebovana so
v Zakonu o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-2) in predpisih, ki so bili
izdani na njegovi podlagi.
Pomanjkljivo načrtovanje dejanskih in upravičenih potreb v predrazpisni fazi
lahko pomeni najmanj tveganje za kršitev načela gospodarnosti (6. člen ZJN-2C
in 12. člen ZJNVETPS; v nadaljevanju ZJNVETPS). Napake naročnikov, ki se
zgodijo v predrazpisni fazi, lahko imajo verižni učinek za nadaljnje faze
(izvedba postopka javnega naročanja, izvajanje pogodbe, uporaba oziroma
izkoriščanje predmeta nakupa v njegovi življenjski dobi).
Javno naročanje je povezano s porabo javnih sredstev in je namenjeno
pravočasnemu pridobivanju pravih dobrin na pravem mestu ob porabi čim
manjših finančnih sredstev. Zagotavljalo naj bi transparentno porabo le-teh, na ta
način vzpodbudilo zaupanje davkoplačevalcev v delovanje javnega sektorja in
omogočalo zdravo konkurenco med ponudniki. Ne nazadnje je že v ZJN-2 (14.
točka 2. člena) in ZJNVETPS (15. točka 2. člena) določena odplačnost pogodb
kot ena bistvenih značilnosti javnonaročniškega razmerja. V navedenih členih je
določeno, da je pogodba o izvedbi javnega naročila odplačna pogodba med enim
ali več ponudniki in enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj,
dobava blaga ali opravljanje storitev. Pomeni plačilo, za katero se javni naročnik
zaveže ponudniku – če odplačnost iz sredstev naročnika ni podana, potem to ni
javno naročilo.
Pri oddaji javnih naročil morajo proračunski uporabniki upoštevati pravna in
ekonomska pravila ter načela javnega naročanja, ki jih ureja ZJN-2. V javnem
interesu je, da se sredstva, ki jih proračunski porabniki pridobivajo z davki,
carinami in drugimi dajatvami, porabljajo zakonito, gospodarno in učinkovito.
Sistem javnega naročanja mora biti transparenten in mora zagotavljati
enakopravnost in konkurenco med ponudniki (Kranjc, 2004, 18). Kljub pravilom
lahko prihaja do nepravilnosti pri naročnikih (nezakoniti, negospodarni in
neučinkoviti postopki javnega naročanja) in pri ponudnikih (kartelno
dogovarjanje, neobičajno nizke cene). Večkrat se tudi zgodi, da zaradi napak pri
načrtovanju in opredelitvi tehničnih specifikacij prihaja do sklepanja aneksov
zaradi dodatnih del. V teh primerih bi bilo treba predhodno opredeliti
odgovornost projektantov.
Izbira pogodbene stranke v postopku javnega naročanja torej pomeni eno izmed
zaključnih faz izvrševanja proračuna. Če taka obremenitev proračuna nima
12
ustrezne pravne podlage, ni veljavna. »Ustrezna pravna podlaga je torej proračun
ali akt, sprejet na podlagi proračuna. Naročnik sme skleniti pogodbo o izvedbi
javnega naročila (ki se financira iz proračuna) le, če je to predvideno v
proračunskih aktih.
Ker odplačnost pogodbe pomeni porabo javnih sredstev, je pri tem treba
upoštevati pravila prevzemanja obveznosti v breme proračuna, kot so določena v
Zakonu o javnih financah. Le-ta v 11. odstavku 2. člena določa, da lahko
neposredni uporabniki prevzemajo obveznosti in izplačujejo sredstva proračuna
v breme proračuna tekočega
leta samo za namen in do višine, ki sta določena s proračunom, in če so za to
izpolnjeni vsi z ustavo, zakoni in drugimi predpisi določeni pogoji, razen če ni z
zakonom določeno drugače. Neposredni uporabnik prevzema obveznosti v
breme proračuna tekočega leta s pisno pogodbo, razen če ni z zakonom drugače
določeno, za obveznosti, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih letih, pa prav tako s
pogodbami, če so za ta namen že planirana sredstva v proračunu tekočega leta
(50. in 51. člen ZJF). Obveza, da mora imeti naročnik na voljo v proračunu
planirana sredstva, pomeni zagotovilo ponudnikom, da bodo za dobavljeno
blago ali opravljeno storitev ali gradnjo prejeli v pogodbi dogovorjeno plačilo.«
(Žvipelj, 2009, 44)
4.
SKLEP
Boštjan Ferk v svojem članku4 pojasni, da je sistem javnega naročanja v
Sloveniji v nenehni krizi, katere glavni krivec je neizdelana strategija sistema na
ravni države, ki se kaže tudi v (pre)pogostih in slabo premišljenih spremembah
zakonodaje. Kot navaja, je bil trenutno veljavni Zakon o javnem naročanju
(ZJN-2), ki je bil sprejet leta 2006, korenito spremenjen v letih 2008, 2010 in
2011. Odsotnost premisleka naj bi bila razvidna iz sprememb v letih 2010 in
2011, saj se zadnja novela večinoma nanaša na člene, ki so bili spremenjeni že
leto poprej. S stališči, izraženimi v povzetem članku, se strinjam. Zaradi
različnih stališč so pri javnih naročilih nasprotovanja med naročniki in
ponudniki stalnica. Prvi ne izbirajo sredstev, da dobijo posel, javna uprava kot
naročnik pa mora bolj paziti, da varuje temeljna načela javnih naročil. Glavni
varovalki za preprečitev korupcije in klientelizma sta zagotovo javnost in
transparentnost.
4
Ferk, Boštjan (2011). Zakon o javnem naročanju – ZJN2. Pravna praksa, št. 37, str. 30,
september 2011. GV založba Ljubljana.
13
VIRI IN LITERAUTRA:
 Javornik, Marjan (2011). V katerih delih postopka javnega naročanja so še možnosti
za izboljšanje učinkovitosti. Revija za javna naročila in javne finance. SIB d. o. o.
Maribor, november 2011, letnik VI, številka 6.
 Skupno poročilo o oddanih javnih naročilih v letu 2007, str. 4.
 Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na
področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/2006, ter spremembe in dopolnitve).
 Zakon o javnem naročanju. Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10 in 18/11.
 Žvipelj, Marko (2009). Pravna narava pogodbe o izvedbi javnega naročila z vidika
evropskega in nacionalnega prava, magistrsko delo. Pravna fakulteta, Ljubljana.
Stališča, zapisana v tem prispevku, niso nujno tudi stališča organizacije, v kateri je
avtorica zaposlena.
OGLAS
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiit od najboljših?
Če ste na katero vprašanje odgovorili
pozitivno, smo pravi naslov za vas.
www.vsr.si
14
EMPIRIČNE RAZISKAVE IN PRISPEVKI K RAZVOJU POSLOVODNEGA
RAČUNOVODSTVA
Dr. Tomaž Kralj1
PROJEKTNA TERMINOLOGIJA S PREPROSTIM
ZGLEDOM
Povzetek
Projekti so stalnica na poslovnem področju. Pojem projekt opredeljuje veliko
definicij, ki so si enotne v tem, da projekt ponuja unikaten rezultat v omejenem
času in z omejenimi sredstvi. V prispevku so predstavljeni osnovni pojmi
projektne terminologije in projektnega menedžmenta, ki vzpostavlja
organizirano izvajanje aktivnosti znotraj projekta s ciljem njegovega uspešnega
zaključka. Znanje projektnega menedžmenta omogoča lažje in bolj transparentno
upravljanje s projektnimi viri, časom in stroški. Prispevek zaključujemo z
zgledom preprostega projekta, na katerem povzemamo izbrane pojme projekta in
projektnega menedžmenta.
Ključne besede: projekt, projektna terminologija, projektni menedžment.
Summary
Projects are a fixture in the business area. Many different definitions defines the
project slightly differently, but there is a consensus on the fact that the project
offers a unique result for a limited time and with limited resources. This paper
presents the basic concepts and terminology encountered in the project
management, which establishes the organized implementation of activities
within the project with the aim of its successful completion. Knowledge of
project management facilitate transparent management of project resources, time
and costs. Article concludes example of a simple project that highlights certain
concepts of project and project management.
Key words: project, project terminology, project management.
1.
UVOD
Računalništvo je panoga, ki se nenehno spreminja. To velja tako za področje
strojne opreme, kjer znameniti Moorov zakon2 narekuje dinamiko napredka, kot
1
Dr. Tomaž Kralj – Davčna uprava Republike Slovenije, [email protected]
15
tudi za področje programske opreme. Vedno znova smo priča novim napravam,
ki so bolj ali manj uporabne, novim aplikacijam, brez katerih si ne zamišljamo
dela na računalniku, pa tudi pojavu raznih tehnologij in metodologij, ki se
integrirajo v naše delo tako, da se jim ni moč izogniti. Primeri so aplikacije
arhitekturnega tipa odjemalec/strežnik (client/server), portali, servisi (angl.
services) in še veliko drugih novosti. Stvari, ki so aktualne, srečujemo na
vsakem koraku in posledično imamo občutek, da jih razumemo, čeprav s težavo
opredelimo njihove glavne lastnosti. Naj ponazorimo na primeru portala. Kar
naenkrat je vsako spletno mesto, kjer so zbrani podatki, označeno kot portal. Še
več, spletno mesto velikokrat vsebuje besedo ''portal'' celo v imenu, čeprav
personalizacija sploh ni omogočena, le-ta pa je ena od osnovnih značilnosti
portala.
V prispevku bodo podrobneje predstavljeni projekti in projektno vodenje, tako
imenovani projektni menedžment.
Zdi se, da je vse, kar se dogaja znotraj posamezne organizacije, projekt. Tudi v
medijih je govora o raznovrstnih projektih. Treba se je zavedati, da projekti niso
domena računalniške panoge, temveč različnih področij osebnega in javnega
življenja. Projekte najdemo v gradbeništvu (npr. izgradnja hiše), farmaciji (npr.
raziskava novega zdravila), zdravstvu (npr. preučitev nove tehnike operiranja),
pri delovanju društev (npr. nabava vozila za namen delovanja društva), v
avtomobilizmu (npr. študija varnosti vozila) in tako naprej. Za razumevanje
pojma projekt je potrebna seznanitev z osnovno projektno terminologijo, razlaga
pa se bo navezovala na projekte in projektno metodologijo s področja
računalniških projektov.
Glede na to, da ima veliko posameznikov kakšno izkušnjo s področja projektov,
se postavlja vprašanje, ali znamo opredeliti osnovne značilnosti projekta in na
podlagi le-teh določiti, ali je nekaj projekt ali zgolj nabor povezanih aktivnosti.
2
Gordon Moore je napovedal, da se bo število tranzistorjev na površini kvadratnega inča (inch =
2,54 cm) podvojilo vsakih 18 mesecev.
16
2.
PROJEKT IN PROJEKTNI MENEDŽMENT
2.1 Osnovni pojmi
Projekt
Obstaja veliko definicij projekta, ki povzemajo njegove osnovne značilnosti.
Poglejmo si nekatere izmed njih.
Metodologija PRINCE23 (OGC, 2009) opredeljuje projekt kot začasno
organizacijo, ustanovljeno z namenom zagotavljanja enega ali več poslovnih
izdelkov v skladu z dogovorjeno poslovno študijo oziroma idejno rešitvijo (angl.
bussiness case).
Organizacija Project Management Institue (PMI) definira projekt kot začasen
nabor aktivnosti, katerih cilj je izdelava edinstvenega izdelka, storitve ali
rezultata (Project Management Institute, 2008).
V standardu ISO 10006 (ISO, 1997) je projekt opredeljen kot unikaten proces, ki
vsebuje nabor terminsko natančno opredeljenih koordiniranih in nadzorovanih
aktivnosti, katerih cilj je doseganje rezultata projekta v okviru opredeljenega
časa, stroškov in virov.
Če povzamemo skupne točke posameznih definicij, lahko ugotovimo, da je
projekt časovno in stroškovno omejen nabor aktivnosti, katerega cilj je
zagotovitev edinstvenega rezultata. Ugotovitve pregleda pomena definicij:
1. Projekt je ciljno usmerjen, saj mora biti rezultat projekta znan in natančno
opredeljen. Rezultat je lahko izdelek (npr. programska rešitev), storitev ali
drug rezultat, npr. v obliki študije.
2. Rezultat projekta mora biti edinstven. Kot na primer pri projektu, v katerem
se razvije nek izdelek s preučitvijo možnosti proizvodnje tega izdelka. Ko
je projekt zaključen, se lahko podjetje odloči, da bo pričelo proizvajati
izdelek s pomočjo spoznanj, ki so bila rezultat predhodnega projekta.
3. Časovna omejenost projekta pomeni, da ima projekt točno opredeljen
časovni okvir začetka in zaključka. Časovni okvir se lahko spreminja, v
kolikor je to potrjeno s strani naročnika oziroma sponzorja projekta, vendar
je pomembno omeniti, da projekt ne more trajati v nedogled.
4. Projekt je omejen s finančnimi sredstvi. Veljajo enaki pogoji kot pri časovni
omejenosti: sredstva za izvedbo projekta se lahko v času izvajanja projekta
spreminjajo, vendar samo ob predhodni potrditvi naročnika oziroma
sponzorja projekta.
3
PRINCE2 (PRojects IN Controlled Environments) je procesno orientirana metodologija
projektnega menedžmenta.
17
Značilnost mnogih kompleksnih in obsežnih projektov je, da so nepregledni in
težko obvladljivi. Zaradi tega jih je treba velikokrat razdeliti na manjše,
obvladljive dele, ki jih imenujemo podprojekti. Podprojekt je projekt, ki je del
večje projektne strukture. Ker so podprojekti deli projekta, imajo vse njegove
značilnosti: točno določen cilj, časovno omejenost, znano finančno konstrukcijo
in omejenost virov.
Sorodne projekte, ki so praviloma namenjeni doseganju strateških poslovnih
ciljev, združujemo v programe. Znotraj progama so projekti koordinirani, saj je
njihov skupni cilj doseganje skupne vizije na nivoju strateških ciljev
organizacije. Povezavo programa, projektov in podprojektov prikazuje slika 1.
Slika 1: Povezava programa, projekta in podprojekta
Organizacija
Program 1
Projekt 1
Program 2
Podprojekt 1
Podprojekt 2
Projekt 2
Projekt 3
Projekt 4
Projekt 5
Projekt 6
Podprojekt 3
Podprojekt 4
Podprojekt 5
Projektni menedžment
Projektni menedžment je uporaba znanja, spretnosti in tehnik pri izvajanju
aktivnosti projekta z namenom doseganja ciljev, ki so bili postavljeni na začetku
projekta. Je organiziran pristop za doseganje projektnih zahtev (Project
Management Institute, 2008). Vodenje projektov poteka prek različnih faz, ki jih
različni avtorji poimenujejo nekoliko drugače. Po pristopu, ki ga definira Project
Management Institute (PMI), so to:





vzpostavitev projekta,
planiranje,
izvedba,
kontrola in
sklep.
18
Na začetku projekta je treba izvesti aktivnosti za vzpostavitev projekta, predstavi
se obseg projekta (kaj je predmet projekta in kaj ne), določi se projektni vodja,
finančni okvir, časovni okvir, identificirajo se deležniki oziroma vsi tisti, na
katere bo rezultat projekta vplival, in podobno. V tej fazi se izdela tudi formalni
dokument, ki je lahko različno poimenovan (npr. projektna listina, poslovnik,
vzpostavitveni dokument projekta), v katerem so zapisane osnovne zahteve,
naloge posamezne skupine in vloge v projektni organizaciji. Potrditev
dokumenta s strani naročnika pomeni formalno inicializacijo projekta.
Planiranje je ključni del projekta, saj v tej fazi nastanejo načrti za izvedbo
aktivnosti projekta, ki se nanašajo na porabljeni čas, na porabo virov in
finančnih sredstev, doseganje kriterijev kakovosti, način komunikacije z
deležniki projekta in na ostale vidike, ki so pomembni za ustrezno izvajanje ter
nadzor nad projektom.
V fazi izvedbe se izvajajo aktivnosti v skladu z načrti, ki so nastali v fazi
planiranja. Fazi izvedbe je namenjenega največ časa, virov in kadrov, saj v tej
fazi nastane rezultat projekta. Trdimo lahko, da so vse ostale faze namenjene
podpori faze izvedbe.
Postopki kontrole so ključni za uspešen konec projekta. Potrebno je nenehno
sledenje in nadzorovanje napredka, identifikacija odstopanj od planiranega,
poročanje o stanju ter predlaganje korektivnih ukrepov s ciljem doseganja
planiranih rokov ali korekcija le-teh. V postopke kontrole spadajo tudi aktivnosti
preverjanja kvalitete izdelkov, saj se na ta način že med izvajanjem projekta
nadzira ustreznost izvajanja aktivnosti s ciljem, da bo končni produkt oziroma
rezultat projekta zadoščal kriterijem, ki so bili definirani pred začetkom projekta
in so zapisani v zahtevah le-tega.
Aktivnosti, ki so predvidene v fazi zaključevanja projekta, je treba izvesti tako v
primeru uspešnega zaključka projekta kot tudi v primeru neuspešnega zaključka
le-tega (večja poraba finančnih virov ali večja poraba finančnih sredstev). Enako
je treba postopati tudi ob prekinitvi projekta, ki jo lahko potrdi samo naročnik.
Zaključne aktivnosti so vezane na več vidikov. Prvi vidik je preverjanje, ali so
doseženi cilji v skladu z zapisanimi zahtevami. Drugi vidik je kadrovski:
izpeljani morajo biti postopki razpustitve projektne skupine, da se lahko
uslužbenci, ki so bili člani projektne skupine in so zaposleni v organizaciji, v
kateri se je projekt izvajal, vrnejo k zadolžitvam, ki so jih imeli pred projektom.
Pomemben nabor aktivnosti v fazi zaključevanja je tudi arhiviranje projektne
dokumentacije, izdelava končnega poročila in dokumentiranje dobrih praks ter
izkušenj, ki so bile pridobljene med izvajanjem projekta. Nabor takih informacij
bo namreč zelo uporaben pri izvajanju naslednjih projektov.
19
Vloge v projektu
V projekt je vključenih veliko oseb, katerih skupni cilj je uspešna realizacija
projekta. Ker je projekt po definiciji začasna organizacijska struktura, se vloge
za vsak projekt vzpostavijo na novo. Tako lahko imajo zaposleni v organizaciji,
v kateri se izvaja več projektov, različne vloge v posameznih projektih.
Na vrhu projektne strukture je naročnik, ki je odgovoren za financiranje
oziroma zagotavljanje finančnih sredstev za izvedbo projekta. Naročnik je
največkrat najvišji menedžer znotraj organizacije, v kateri se projekt izvaja, in
ima neposredni interes za uspešno izvedbo projekta. Skrbeti mora, da so cilji
projekta povezani s strateškimi cilji organizacije. Njegove odgovornosti so
neposredno vezane na doseganje ciljev projekta. Odloča o usodi projekta od
začetka projekta, o njegovi začasni ali dokončni prekinitvi in o zaključku
projekta. Ena od ključnih nalog naročnika je zagotavljanje virov za izvedbo
projekta, to so: finančna sredstva, kadri in ostali viri (npr. infrastruktura,
informacijska tehnologija). Naročnik izdaja sklepe o imenovanju projektnih
skupin, v katerih so definirane vloge posameznikov v projektu in njihove
odgovornosti.
Bistvene zadolžitve naročnika so torej:





zagotovitev finančnih sredstev za izvedbo projekta,
vzpostavitev kadrovske strukture za izvedbo projekta (izdaja sklepov z
zadolžitvami),
omogočanje izvedb aktivnosti projekta,
potrjevanje projektne dokumentacije, ki jo pripravi projektno vodstvo,
potrditev zaključka projekta.
Naročnik lahko za nadzor projekta določi skrbnika projekta, ki v njegovem
imenu odloča o projektu. Skrbnik projekta je lahko član uprave, eden od
menedžerjev znotraj organizacije ali kolektivni organ, ki je največkrat
poimenovan projektni svet. Projektni svet vodi predstojnik oziroma predsednik,
ostali člani pa so praviloma vodje oziroma menedžerji področij, na katere se
projekt nanaša.
Projektni vodja je ena izmed najbolj vidnih in pomembnih funkcij v okviru
projekta. Ena od najpomembnejših oziroma najbolj obsežnih zadolžitev
projektnega vodja je izvajanje komunikacije z vsemi deležniki projekta. Vsebina
komunikacije se nanaša na delo v projektu, stanje projekta, probleme pri
izvajanju projekta in na ostala področja, ki so povezana s projektom. Njegove
zadolžitve lahko povzamemo s splošno kategorijo: projektni vodja je zadolžen
za dosego ciljev projekta. Njegove dolžnosti in odgovornosti so:
 planiranje projektov – to fazo največkrat povezujemo s planiranjem
časovnega poteka projekta, čeprav le-ta zajema veliko več, in sicer:
20
o
o
o




terminski načrt – pri izdelavi terminskega načrta je najprej treba
identificirati aktivnosti, ki so potrebne za realizacijo ciljev projekta. Temu
sledi določanje trajanja posamezne aktivnosti, ugotavljanje povezanosti
aktivnosti in njihovo usklajevanje. Na podlagi teh podatkov in
razpoložljivosti ljudi (projektna skupina) je mogoče izdelati terminski načrt
poteka projekta. Ko je le-ta potrjen, postane referenčna točka (angl.
baseline), ki pa se med projektom pogosto spremeni zaradi usklajevanja z
dinamiko izvajanja projekta;
planiranje stroškov (angl. budget) – identificiranim aktivnostim lahko na
podlagi planiranega časa za izvedbo le-teh določimo stroške za njihovo
izvedbo kot produkt potrebnega časa in cene ure strokovnjaka, ki bo
aktivnost izvedel. Zraven je treba prišteti še porabo sredstev, ki so potrebne
za izvedbo aktivnosti. Na podlagi ocen izvedbe posamezne aktivnosti je
mogoče oceniti stroške za izvedbo projekta. Tudi ta načrt zagotavlja
referenco oziroma osnovo, ki se lahko spreminja (stroški lahko med
izvajanjem projekta narastejo ali celo padejo);
planiranje kakovosti – planiranje kakovosti se osredini tako na projektni
menedžment kot tudi na produkt oziroma rezultat projekta. Standard ISO
9001 (ISO, 2008) definira kakovost kot stopnjo doseganja zahtev. Če
želimo kakovosten rezultat projekta, to je rezultat, ki bo zadoščal zahtevam,
mora biti tudi izvedba aktivnosti na ustreznem kakovostnem nivoju, ki daje
dobre rezultate. Zato je pomembno, da se kakovost načrtuje na nivoju
projektnega menedžmenta in izvajanja aktivnosti ter tudi na nivoju
opredelitve karakteristik rezultata projekta;
komunikacija – različni viri navajajo različen procent časa, ki ga projektni
vodja porabi za komuniciranje, in sicer od 75 % pa vse do 90 %. Projektni
vodja torej izvaja obsežno komunikacijo in posledično je planiranje le-te
smotrno;
upravljanje tveganja – med izvajanjem projekta se pogosto pojavljajo nove
situacije, ki jih je treba reševati s ciljem realizacije zahtev, zapisanih v načrtu
poslovnih procesov (angl. Blue Print). Pri novonastalih situacijah je treba
pregledati, ali so nastala nova tveganja. Slednja morajo biti naslovljena
(analiza in načrtovanje odprave incidentov) oziroma je treba izbrisati tista, ki
več ne obstajajo. Na ta način lažje izvajamo nadzor nad projektom;
vodenje terminskega in finančnega plana – projektni vodja mora ves čas
skrbeti, da se bo projekt zaključil uspešno, kar pomeni v okviru planiranega
časa in finančnega načrta. Če se finančni ali terminski načrt med izvajanjem
projekta spremenita in ju je potrdil skrbnik oziroma naročnik, potem se šteje,
da je projekt uspešno zaključen tudi v primeru, da se je zaključil v okviru
spremenjenih postavk glede časa in financ;
vodenje sprememb – izkušnje potrjujejo veljavnost naslednje ugotovitve:
spremembe so edina stalnica projekta. Ko se poda zahtevek za spremembo,
ga je treba analizirati tako s strani finančnih učinkov kot tudi glede porabe
dodatnega časa. Če je zahtevek za spremembo potrjen, je treba izvesti
21
korekcijo terminskega plana, saj lahko nasprotno veliko zahtevkov povzroči
nenačrtovani časovni zamik zaključka projekta. Terminski plan je treba sproti
prilagajati, tako da imajo vsi deležniki pravočasno informacijo o morebitnem
načrtovanem zamiku zaključka projekta. Če to ni sprejemljivo, je treba
zahtevke za spremembo izvesti z dodatnimi kadri (ne vpliva na delo ostalih
članov) ali pa se zahtevek zavrne;
 ostali vidiki vodenja – projektni vodja je ''vodja'', zato veljajo osnovna
pravila vodenja, kot na primer delegiranje nalog, izvajanje nadzora,
postavljanje prioritet, identifikacija in reševanje konfliktov ter ostale
naloge, ki jih ''vodja'' izvaja;
 vodenje projektne skupine – projektna skupina se formira v fazi
vzpostavitve projekta. Velikokrat je naloga formiranja projektne skupine, s
katero se bo izvedel projekt, dodeljena projektnemu vodji. V fazi izvajanja
projekta je njegova naloga delo s projektno skupino, v katerega spada tudi
razvoj članov projektne skupine (t. i. teambuilding), reševanje konfliktov
med posameznimi člani skupine in ostali vidiki dela s kadri.
Projektni vodja mora biti čustveno stabilna in pozitivna oseba, ki je hkrati drzna
in samozavestna. Imeti mora izpopolnjene veščine komuniciranja in pogajanja
ter posedovati znanje s področja projektnega vodenja, pri čemer ni nujno, da je
to znanje vezano na točno določen pristop projektnega menedžmenta (kot npr.
PRINCE2 ali PMI).
Projektni tim
Pri projektih večjega obsega lahko celotna projektna skupina šteje tudi sto
članov ali več. Njihova naloga je, da s svojim delom in strokovnim znanjem
pripomorejo k realizaciji ciljev projekta. Formiranih je več projektnih skupin in
vsaka ima določenega vodjo, ki skrbi za komunikacijo med projektnim vodjem
in člani skupine ter hkrati odgovarja za delo skupine. Člani skupine so lahko
zaposleni znotraj organizacije, v kateri se izvaja projekt, ali pa so zunanji
sodelavci, s katerimi organizacija vzpostavi pogodbo. Notranji sodelavci se
lahko ukvarjajo s projektom ves čas, lahko pa sodelujejo samo občasno, na
primer tri dni v tednu sodelujejo v projektu, dva dni pa delajo na svojem rednem
delovnem mestu. Če je obseg dela majhen, lahko delo izvaja samo en član
skupine, ki je hkrati tudi vodja skupine.
Ostali deležniki projekta
Deležniki (angl. stakeholders) so udeleženci oziroma skupine, na katere bo imel
rezultat projekta neposreden ali posreden vpliv. Če želimo, da je projekt
uspešen, je treba v prvi fazi življenjskega cikla projekta identificirati deležnike
in pridobiti njihove zahteve oziroma pričakovanja glede projekta. Vpliva
22
deležnikov ne smemo zanemariti, saj je zadovoljstvo deležnikov velikokrat
mogoče s pridom uporabiti pri upravičevanju ali pridobivanju novih virov za
izvedbo projekta.
Deležniki so lahko naslednje skupine ljudi:






organizacija, v kateri se izvaja projekt in ki bo koristila njegove rezultate;
projektna skupina (vključno s projektnim vodstvom);
neposredni uporabniki rezultata projekta. Če je to informacijska rešitev,
lahko tudi uporabnike razdelimo na več skupin, na primer: spletna trgovina
bo imela skupino uporabnikov, ki bodo naročali blago na spletu, skupino
zaposlenih, ki bodo izvajali postopke prodaje vključno s pošiljanjem
izbranega izdelka in računa, skupino, ki bo zadolžena za informacijsko
podporo (ažuriranje šifrantov, izdelava cenikov ipd.) ter vodstvo, ki bo
načrtovalo strategijo in zagotavljalo vse potrebno za nemoten potek
procesa;
dobavitelji;
sponzorji;
javnost (npr. v projektu, v katerem so porablja davkoplačevalski denar).
Slika 2 (na drugi strani) prikazuje poenostavljen prikaz vlog posameznih
skupin in njihove udeležbe v projektu. Zgled prikazuje izvajanje projekta v
organizaciji, v kateri je tudi naročnik in projektna skupina. Ostali zaposleni v
organizaciji, ki niso del projektne skupine, so deležniki, saj bodo uporabljali
rezultat projekta. Deležniki so tudi izven organizacije; v omenjenem zgledu so to
zunanji uporabniki in dobavitelji.
23
Slika 2: Vloge v projektu
Deležniki
Organizacija
Vodje
Projekt
Naročnik
Projektni
svet
ALI
Skrbnik
Dobavitelji
Skupina za
kakovost
Projektni
vodja
Skupina za
varnost
Delovna
skupina 1
Zunanji
uporabniki
Delovna
skupina 2
Zaposleni uporabniki
Deležnike je treba ustrezno evidentirati, ob tem so pomembni naslednji podatki:
vloga identificirane skupine, interes skupine, vpliv skupine, tveganje, če
zahtevam skupine ne bi bilo zadoščeno, in tako dalje. Treba je tudi ugotoviti,
kakšen je odnos deležnikov do projekta oziroma do njegovih rezultatov. Odnos
je lahko pozitiven – naklonjenost projektu (npr. novi, boljši izdelek, možnost
dostopa do podatkov na spletu) ali negativen (npr. strah pred izgubo zaposlitve
zaradi rezultata projekta, rezultat projekta povzroči dodatno delo uporabnikom).
Glede na to, da so predvsem pri večjih projektih praviloma identificirani številni
deležniki, je treba načrtovati izvajanje komunikacije s posameznimi skupinami,
in sicer definirati način komunikacije, njeno pogostost (npr. mesečno, polletno,
ob zaključku sklopa) in komunikacijski kanal (npr. osebno, pisni medij, splet).
3.
PROJEKTNO VODENJE NA PREPROSTEM ZGLEDU
Izberimo preprost zgled projekta, ki bo pomagal pri ponazoritvi projektne
terminologije, predstavljene v prispevku. Za zgled projekta naj bo odločitev
družine za nakup novega televizorja diagonale 42'' LCD tehnologije. Televizor
mora imeti možnost priklopa na spletno mesto YouTube. Nakup lahko bremeni
družinsko blagajno za največ 600 evrov, televizor pa mora biti nameščen in
priklopljen do začetka olimpijskih iger v Londonu.
24
Zapišimo zahteve produkta, ki bodo rezultat ali cilj projekta:



rezultat projekta: LCD TV-sprejemnik, diagonala 42'', priklop na
YouTube (televizor mora imeti omrežni vmesnik);
časovni okvir: do začetka olimpijskih iger v Londonu;
finančni okvir: največ 600 €.
Naslednji korak je vzpostavitev projektne strukture:



naročnik projekta so starši – hkrati tudi sponzorji;
projektni vodja je starejša hči, ki je študentka in dovolj odgovorna
oseba;
formirana bo delovna skupina, ki se bo imenovala tehnična skupina.
Vodja skupine bo starejši sin; v skupini bo tudi mlajši sin, ki bo
pomagal pri iskanju oziroma pridobivanju tehničnih informacij o
televizorju. Notranji deležniki so celotna družina, zunanji pa očetovi
prijatelji, ki bodo občasno prišli na ogled športnih dogajanj na
olimpijskih igrah. Interes zunanjih deležnikov je čim večja diagonala
televizorja, vendar je ocenjeno, da je postavljena diagonala dovolj
velika, da bo še vedno sprejemljiva tako za notranje kot tudi zunanje
deležnike.
V naslednjem koraku je treba določiti aktivnosti, ki so potrebne za realizacijo
končne naloge projekta:





PRVI KORAK: pridobitev tehničnih zmožnosti LCD TV-sprejemnikov
na tržišču. Na ta način bo mogoče izbrati med televizorji, ki imajo
zahtevane specifikacije, ki so bile postavljene na začetku projekta, tako
da je najustreznejši tisti, ki ima več dodatnih tehničnih zmožnosti;
DRUGI KORAK: pridobitev seznama televizorjev, ki ustrezajo
zahtevam, postavljenim na začetku projekta;
TRETJI KORAK: pridobitev referenc oziroma mnenj različnih
uporabnikov za tiste televizorje, ki so prišli v ožji izbor primernih
izdelkov glede na postavljene zahteve. Zadnji korak te aktivnosti je
izbira ustreznega modela televizorja;
ČETRTI KORAK: pridobitev ponudb za izbrani televizor, izbira najbolj
ugodne ponudbe in nakup televizorja;
PETI KORAK: priklop in nastavitev televizorja.
Koraki oziroma aktivnosti so definirani/-e, treba je določiti vrstni red izvajanja
aktivnosti in se odločiti, ali se lahko določene aktivnosti izvajajo sočasno.
Naslednji korak je določitev trajanja posamezne aktivnosti in izbira izvajalca.
Če se ugotovi, da projekta do postavljenega roka ni mogoče izvesti, projektni
vodja o stanju poroča naročniku in mu (v tem primeru) v obliki zahtevka za
spremembo ponudi dve možnosti: 1. zamik roka izvedbe; 2. uvedbo dodatnih
članov v projektno skupino, kar pomeni dodatne stroške. V fazi planiranja je
25
treba oceniti tudi stroške izvedbe posamezne aktivnosti. Pri izvajanju poizvedb
bosta največkrat uporabljena internet in telefon, v določenih primerih pa tudi
obisk trgovine. Odločeno je, da ti stroški ne bodo bremenili finančnega okvira
projekta. Člani projektne skupine za svoje delo ne prejmejo plačila.
V fazi izvajanja projekta je potekalo vse po načrtu. Izbran je bil ustrezni
televizor, ki ga je dobavitelj dostavil na dom. Vse je potekalo v okviru
postavljenih stroškov. Pri montaži je bilo ugotovljeno, da televizorja ni mogoče
postaviti na obstoječo omarico (neustrezna višina), zato je projektni vodja
poiskal novo rešitev: montaža televizorja na steno. Ker to v začetnem načrtu ni
bilo predvideno, je projektni vodja v sodelovanju s svojo skupino pripravil
zahtevek za spremembo in ga predal naročniku. Zahtevek je vseboval oceno
časa za montiranje nosilca in stroške nabave nosilca. Starša sta odločila, da je to
edina prava rešitev in sta zahtevku ugodila. S tem se je povečal finančni okvir
projekta. Ker je bila že na začetku načrtovana časovna rezerva, dodatna poraba
časa za montažo nosilca ni negativno vplivala na končni rok izvedbe projekta.
Zadnje dejanje, priklop in nastavitev televizorja, je potekalo brez problemov,
tako da je bil projekt uspešno zaključen v zahtevanem roku, vendar ne v ob
začetku projekta postavljenem finančnem okviru. Spremembo finančnega
okvirja je naročnik potrdil, zato lahko projekt ocenimo kot uspešen.
Zgled na preprost način prikazuje osnovne elemente projekta in projektnega
menedžmenta, ki vpeljuje transparentno vodenje projektov in z dobrimi
praksami ter ustreznimi tehnikami omogoča doseganje ciljev projekta.
4.
SKLEP
Velika dinamika družbenih procesov nas sili v nenehne spremembe, ki morajo
biti (še posebej to velja za kompleksne in obsežne spremembe) uvedene na
organiziran način. Na ta način se zmanjša tveganje za previsoke stroške ob
uvedbi sprememb in tveganje, da spremembe ne bodo uvedene pravočasno.
Problematiko naslavlja projektni menedžment, ki vpeljuje organiziran pristop na
področju izvajanja projektov.
Čeprav je teorija projektov in projektnega menedžmenta dobro raziskano in
uveljavljeno področje, pa pri mnogih članih projektnih skupin ni osnovnega
poznavanja principov le-tega, kar otežuje njihovo sodelovanje. Problem je še
posebej izrazit, ko v projektu komunikacija ne poteka na ustrezen način. Enako
velja tudi za ostale deležnike, ki niso člani projektnih skupin.
Ker se mnogi od nas s projekti aktivno ukvarjamo in obstaja velika verjetnost, da
bomo v bližji prihodnosti v njih tudi aktivno sodelovali, postaja osnovni nivo
poznavanja lastnosti projektov in projektne terminologije nujnost, saj se lahko
samo na ta način bodisi izkažemo s kompetentnim sodelovanjem v projektni
skupini bodisi zaščitimo lastne interese.
26
VIRI IN LITERATURA
 ISO (1997). International standard ISO 10006: Quality management – Guidelines to
quality in project management. International Organization for Standardisation.
Geneve, Switzerland. 1997.
 ISO (2008). International standard ISO 9001: Sistemi vodenja kakovosti – Zahteve
(ISO 9001:2008). International Organization for Standardisation. Geneve,
Switzerland. 2008.
 OGC (2009). Managing Successful Projects with PRINCE2TM. The UK Office of
Government Commerce. United Kingdom. 2009.
Project Management Institute (2008). A Guide to the Project Management Body of
Knowledge (PMBOK® Guide) - Fourth Edition. Project Management Institute. Atlanta,
USA. 2008
OGLAS
ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS.
Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem
delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so
opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium «.
ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA
PODROČJU REVIDIRANJA



revizije računovodskih izkazov
revizije poslovanja (performance
audit)
ovrednotenje sistemov notranjih
kontrol



uvajanje notranje revizije
izvajanje notranjih revizij v
javnem sektorju
revizije stvarnih vložkov in
dokapitalizacije
27




revizije v primerih prisilne
poravnave
preiskovanje računovodskih
izkazov
revizije projektov Phare
opravljanje revizijskih poslov iz
naslova sredstev iz EU
Darko Bergant1
RAZMIŠLJANJA O NOTRANJEM POROČANJU
1. UVOD
Pri razmišljanju o načelih notranjega poročanja se postavlja samoumevno
vprašanje, kaj od načel in dobrih praks zunanjega poročanja je ali ni dobro
upoštevati tudi pri notranjem poročanju. Z vidika nabora informacij ni sporno,
da notranje poročanje vključuje vse, kar ima tudi finančno računovodstvo – koga
znotraj firme ne zanima končni rezultat podjetja? Lahko torej preprosto
razširimo klasična računovodska načela tudi za potrebe notranjega poročanja?
Na prvi pogled moramo za pomembnejše informacije ta načela opustiti in začeti
znova. Finančnemu računovodstvu njegov položaj v družbi določa načela, ki ne
dopuščajo dovolj prilagodljivosti in priprave informacij, potrebnih za odločitve.
Kljub temu ugotavljamo, da so računovodska načela smiselna tudi za notranje
poročanje, če jih razbremenimo ''prtljage'' preveč konkretnega in podrobnega
razumevanja. Pogoj za razvoj notranjega poročanja pa ni samo odpravljanje ovir
– prisotna mora biti tudi želja po bistvenih informacijah.
2.
VLOGA IN NAČELA POROČANJA
Finančno računovodstvo deležnikom podjetja omogoča sodelovanje v podjetju.
Vsak, ki nekaj prispeva ''k skupnemu kupu'', želi imeti čiste račune (kaj je kdo
''dal na kup'' in kaj vzel iz njega). Posledično to pomeni, da se od finančnega
računovodstva pričakuje objektivnost, jasnost metode merjenja in poročanja,
predvsem pa stalnost metod priprave informacij, ki omogoča primerljivost v
času in med podjetji. Kdo bi na primer vlagal v podjetje, ki se lahko kadar koli
odloči za neko inovativno vrsto vrednotenja sredstev? Rigidnost finančnega
računovodstva ima namen in je nujna, da sploh pride do sodelovanja med
deležniki – torej do samega podjetja.
Nasprotno pa ta togost omejuje možnosti in namene poročanja. Za odločanje
večkrat potrebujemo ''nekaj več, pa manj natančno'', ''danes drugače kot včeraj''
in ''kaj bi bilo, če bi bilo'' različice informacij.
Katera načela računovodskega poročanja torej oslabijo pri notranjem poročanju?
Na kakšen način jih ali jih ne upoštevamo? Ali obstaja kateri drugi nabor načel,
ki jih lahko opisujemo v povezavi s klasičnimi?
1
Študent VŠR
28
3.
NAČELA ZUNANJEGA POROČANJA Z VIDIKA NOTRANJEGA
POROČANJA
3.1 Objektivnost nastanka poslovnih dogodkov
Objektivno poročanje o tem, ali je do poslovnega dogodka res prišlo, zahteva
precej (mednarodnega) napora pri usklajevanju klasifikacije dogodkov in načinu
pripoznavanja, poleg tega pa tudi dobro organiziranost priprave obračunskih
podlag znotraj podjetja, ki omogoča preverjanje verodostojnosti. V notranjem
poročanju potrebujemo veliko več svobode. Ne gre samo za to, da so
informacije, ki temeljijo na objektivnih podlagah, večinoma le stvar preteklosti.
Pri izbiri podatkov in metod za notranje poročanje ne potrebujemo širšega
družbenega konsenza o poslovnih dogodkih na izbranem področju.
3.2 Poročanje v denarni enoti in izbira agregacije
Pretvorba različnih poslovnih dogodkov v denarne enote zahteva klasifikacijo
vrst transakcij in načina merjenja v denarju (vrednotenja) po teh vrstah. Način
agregacije in vrednotenja pri notranjem poročanju je prepuščen izbiri v vsakem
konkretnem primeru, kar ne velja za finančno računovodstvo. Poleg tega so
nekatere informacije o poslovnih dogodkih koristne brez pretvorbe v denarne
enote. Velikokrat potrebujemo informacije (npr. zasedenost kapacitet in velikost
poslovnih tokov), ki niso vedno tudi vrednostno predstavljene.
3.3 Primerljivost (doslednost) v času in med entitetami
Stalnost načinov pripoznavanja in metod merjenja je za finančno računovodstvo
ključna. Brez časovne primerjave ''pade v vodo'' večina dogovorov med
deležniki – na primer že sama delitev rezultatov poslovanja. Podobno kot
primerljivost v času je vsaj za del uporabnikov informacij pomembna tudi
primerjava med različnimi podjetji.
Za notranje poročanje pa potrebujemo vedno nove poglede, ki se prilagajajo
trenutnemu dojemanju poslovanja podjetja in njegovega položaja v okolju. Pri
različnih informacijah za odločanje je načelo primerljivosti lahko omejujoče, saj
se mora notranje poročanje prilagajati vplivu časa in okolja.
3.4 Meje entitet in polnost poročanja
Naloga finančnega računovodstva je celostno poročanje o neki entiteti (podjetje,
skupina podjetij, skupni projekt itn.), ki ima jasne organizacijske meje. Bilanca
stanja mora zajeti vsa sredstva in obveznosti, ki so povezana s to entiteto, saj
mora izražati pošteno sliko poslovanja.
To načelo je mogoče prenesti tudi na notranje poročanje pri jasnih
organizacijskih enotah znotraj podjetja. Meje pa so lahko (organizacijsko in
vsebinsko) zelo različne, če zbiramo informacije o procesih in funkcijah,
poslovnih tokovih in položaju podjetja na trgu in z različnih vidikov.
29
4.
ZAKAJ JE NOTRANJE POROČANJE VEČ OD ZUNANJEGA
POROČANJA
4.1 Uspešnost in učinkovitost
Načela finančnega računovodstva vsebujejo omejitev, ki je skrita med vrsticami.
Finančno računovodstvo ima vedno nadzorno vlogo, ki omogoča preverjanje
učinkovitosti agenta (oziroma uspešnosti, če imamo podlago za primerjavo).
Uspešnost (angl. effectiveness) je velikokrat definirana kot mera doseganja
pričakovanj oziroma ciljev, medtem ko je učinkovitost (angl. efficiency) samo
razmerje med rezultati in vložkom. Taka definicija žal zelo slabo loči različne
namene merjenja ‒ po njej lahko vsako izmerjeno vrednost namreč hitro
spremenimo v mero uspešnosti, če ji izberemo še neko ciljno vrednost.
Druga, bolj opisna definicija pravi, da učinkovitost meri, kako dobro delamo,
medtem ko uspešnost pove, ali delamo prave stvari. S to definicijo je lažje
operirati, če se strinjamo, da lahko o tem, kaj je prav in kaj ne, presojamo tako z
vidika postavljenih ciljev kot tudi z vidika uspeha, ki nam ga prizna šele okolje
(dejanski rezultati na trgu).
Ločiti moramo torej med notranjimi (postavljenimi) cilji in zunanjim namenom
(funkcijo), ki je definiran z okoljem. Dejanski namen podjetja je namreč samo
to, kar deležniki od podjetja potrebujejo. Na ta način torej dobimo vpogled v
vsaj dve vrsti uspešnosti ‒ notranjo (subjektivno) in zunanjo (objektivno). Slika
1 shematsko prikazuje povezanost vrst uspešnosti.
Slika 1: Različne vrste uspešnosti
Uspešnost
Doseženi
rezultati,
učinkovitost
Uspešnost
spoznavanja
Subjektivna
uspešnost
Postavljeni
cilji
30
Potrebe
okolja
4.2 Vidiki uspešnosti
Namen in končni uspeh podjetja je sicer res definiran z okoljem (rezultati, ki jih
prizna trg), vendar okolja ne moremo razumeti kot statično niti kot vnaprej dano.
Okolje se po eni strani spreminja, po drugi strani pa nanj aktivno vpliva tudi
podjetje – spreminja sestavo in usklajuje interese deležnikov. Podjetje tako
vedno ''išče'' nek idealni položaj in ga poskuša doseči.
Načrtovanje kot postavljanje ciljev je namenjeno predvsem usmerjanju in
usklajevanju izvajanja. Težava teh merilnih in usmerjevalnih instrumentov
(ciljev, kazalcev uspešnosti) je lahko v njihovi izbiri (kaj merimo) in tudi v slabi
''kalibraciji'' (konkretne ciljne vrednosti). To moramo zagotoviti s spoznavanjem
dejanskega namena – v procesu planiranja moramo spoznavati tudi položaj v
okolju in ugotavljati pravilnost in ustreznost mer ter ciljnih vrednosti. Moramo
se torej učiti.
Slika 2: Aktivnosti, ki potrebujejo informacije
Izvajanje
Uspešnost
Pozicioniranje
Doseženi
rezultati,
učinkovitost
Potrebe
okolja
Uspešnost
spoznavanja
Subjektivna
uspešnost
Postavljeni
cilji
Plan
iranj
e
S tem smo ločili tri aktivnosti v podjetju (slika 2), ki potrebujejo informacije:



pozicioniranje ‒ vplivanje na spremembo namena podjetja (položaja v
okolju);
načrtovanje ‒ opredeljevanje ciljev podjetja;
izvajanje ‒ doseganje zastavljenih ciljev.
Te aktivnosti najdemo tako pri posamezniku kot tudi v podjetju oziroma delu
podjetja.
31
To, da zunanje poročanje ne vsebuje vseh treh vidikov informacij, je očitno:
položaj in načrt podjetja je večinoma postavljen ali predpostavljen v
predpostavki delujočega podjetja (angl. going concern). Zanima nas samo odnos
principal/agent in končna uspešnost (na sliki z debelimi črkami).
Notranje poročanje poleg končne uspešnosti daje tudi odgovore, zakaj je do
nekega stanja prišlo. Smo narobe načrtovali – zakaj? Nismo pravilno zaznali
položaja? Bi lahko bili v drugačnem položaju? Mogoče pa je težava samo v
učinkovitosti …
5.
ZAKAJ JE NOTRANJE POROČANJE
ZUNANJEGA POROČANJA
TUDI
MANJ
OD
Zadnjega poglavja ne smemo razumeti kot teze, da je zunanje poročanje samo
del notranjega poročanja. Finančno računovodstvo mora tako v poklicni vlogi (v
povezavi z zakonodajo, mednarodnimi standardi računovodenja in revidiranja)
kot tudi v organizacijski vlogi podjetja zagotavljati zaupanje vase.
Zaupanje pa je vedno lažje zapraviti kot zgraditi, kar pomeni, da več ni vedno
tudi bolje. Omejitve, ki jih postavljajo načela zunanjega poročanja, lahko
omejujejo metode zbiranja in predstavitev informacij, vendar z objektivnostjo in
primerljivostjo zagotavljajo večje zaupanje.
Notranje poročanje sicer lahko oslabi osnovna načela računovodstva, se ukvarja
s širšo domeno podatkov, uvaja vedno nove metode in analize, vendar pri tem ne
more prevzeti vloge, ki jo ima standardizirano zunanje poročanje.
6.
KAKO DO NAČEL NOTRANJEGA POROČANJA?
Ugotovili smo, da se moramo pri notranjem poročanju pogosto odmakniti od
splošnih računovodskih načel v prid ustreznosti informacij. Dodali smo še, da sta
verodostojnost in zaupanje lahko ogrožena s preobsežno individualno, svobodno
izbiro. Oboje skupaj lahko razumemo narobe, namreč ''da moramo sobane za
princesko (organiziranost finančnega računovodstva) in hlev za domačo žival
(notranje poročanje) strogo ločiti s protipožarno pregrado''. S tako segregacijo
žal ne moremo uporabljati skupnih virov in optimalnega sodelovanja v pripravi
informacij, kar narekuje že sama ekonomika.
Poizkusili bomo zagovarjati tezo, da so načela na področju zunanjega poročanja
v svojem bistvu pomembna tudi na področju notranjega poročanja, vendar ne na
način in v podrobnostih, kot jih uporabljajo računovodje v praksi danes.
7.
PRAVILA IGRE SO LAHKO RAZLIČNA
Osebe, ki želijo sodelovati, si med seboj navadno postavijo pravila igre.
Pomembno je, da ta pravila vsi sodelujoči poznajo in vedo, da jih poznajo tudi
drugi. Sodelovanje med pripravljavci in uporabniki informacij ni izjema.
32
Uporabniki informacij le-te vsaj delno vrednotijo (upoštevajo) tudi na podlagi
verodostojnosti vira in načina, kako je do teh informacij sploh prišlo. 2
Ne moremo pa trditi, da so ta pravila vedno in povsod enaka. Pogosta napaka pri
organiziranju notranjega poročanja je postavljanje občih podrobnih pravil, ki naj
veljajo za vse in v vseh primerih. V praksi to ni potrebno – v ZDA lahko na
primer igrajo nogomet ali košarko po čisto drugačnih pravilih kot v Evropi, pa se
na svetovnem prvenstvu kljub temu vsi držijo občih pravil.
7.1 Velikost je pomembna
Za manjše skupine je veliko lažje postaviti pravila igre. To najbolje dokazuje
obstoj in skupna uporaba množice različno strukturiranih elektronskih
preglednic, ki so v vsakem podjetju. Razume jih večinoma le omejeno število
ljudi, struktura in način zajema podatkov pa se lahko hitro prilagajata.
V večjih skupinah je tak način spremembe pravil otežen. Pri neki velikosti
organizacije se prilagodljivo in agilno pripravo informacij označi kot coklo
razvoja in nadomesti z bolj togimi pravili, ki služijo širšemu krogu uporabnikov.
Vendar pa si v nobeni organizaciji vsi ne delijo vseh informacij. Tudi v
korporaciji z nekaj tisoč zaposlenimi posameznik sodeluje samo z omejenim
številom sodelavcev. Znotraj take skupine (klike) pa je mogoče doseči agilnost
dogovorov. Dokaz za obstoj manjših in prilagodljivih mikro informacijskih
sistemov tudi v večjih podjetjih je (seveda spet) množica elektronskih
preglednic, ki jih navkljub soobstoju bolj urejenih informacijskih podlag
ustvarjajo zaposleni za lažje medsebojno sodelovanje.
7.2 Raznolikost velikosti in ekonomika informacij
Med urejenim sistemom za finančno poročanje (mnogo uporabnikov) in mikro
informacijskimi sistemi (npr. 2‒5 uporabnikov informacij) navadno soobstajajo
tudi vmesne velikosti. Med temi sistemi, ki zaradi različnih namenov temeljijo
na drugačnih strukturah, v praksi obstajajo povezave – pogosto v obe smeri,
gledano z vidika zajema podatkov in priprave informacij.
V številnih sistemih je rešitev med velikostjo in prodornostjo postopno
opuščanje pravil, če se pomikamo od večjega k manjšemu. Pri gradnji avtoceste
imamo na primer veliko več zahtev (glede varnosti, trajnosti, načina označevanja
ipd.) kot pri gradnji regionalne ceste. Vendar pa so regionalne ceste veliko bolj
regulirane kot pešpoti. Tudi pešpoti so lahko še omenjene v pravnih dokumentih,
medtem ko so pasje steze z vidika uveljavljanja pravil in označevanja
2
Natančnost teh ocen je odvisna od pomembnosti in vrste odločitev, pa tudi od
pristranskosti in prirojenih napak, ki so del človeške narave. Večinoma je za upoštevanje
pravil dovolj videti, da se jih držijo tudi drugi.
33
prepuščene svojim uporabnikom. Ekonomska logika je preprosta – pravila
ostanejo tam, kjer ima njihovo uveljavljanje več koristi kot stroškov.
Podobno lahko pristopimo tudi k oblikovanju načel za notranje poročanje.
Število uporabnikov, ki se mora dogovoriti za pravila igre (oziroma število tistih,
ki jih morajo tudi razumeti), posredno določa smiselno raven togosti oziroma
prilagodljivosti.
Na ta način lahko ponovno revidiramo pregled načel zunanjega poročanja z
vidika notranjega poročanja. Namesto črno-belega pristopa, v katerem smo v
ozadju naštetih načel podzavestno razmišljali o mednarodno sprejetih
računovodskih načelih, lahko razmišljamo z vidika uporabnikov, ki si lahko ta
načela krojijo po svoje.
7.3 Računovodska načela – ponovni pregled z vidika notranjega poročanja
7.3.1
Objektivnost nastanka poslovnih dogodkov
Tudi v manjših skupinah potrebujemo skupno razumevanje o tem, kaj kdaj
merimo in kako to poimenujemo. Res je, da je uvajanje novih pojmov veliko
bolj prilagodljivo kot pri zunanjem poročanju, ne moremo pa spreminjati stvari
brez vednosti, če že ne brez konsenza vseh vpletenih.
7.3.2
Poročanje v denarni enoti in izbira agregacije
Različne skupine v podjetju dojemajo iste stvari na različne načine. Vendar
znotraj skupine uporabnikov obstaja soglasje o tem, ''kdaj se ločuje hruške od
jabolk in kdaj le sadje od čevljev''. Uporaba denarnih enot je velikokrat smiselna
tudi v notranjem poročanju, še posebej če lahko s tem izkoristimo finančno
računovodstvo kot način preverjanja informacij.
7.3.3
Primerljivost (doslednost) v času in med entitetami
Tudi pri notranjem poročanju je praktično časovno uskladiti spremembe
poročanja s poenotenjem razumevanja teh sprememb znotraj skupine, ki
informacije uporablja. Meja med fleksibilnostjo in kaosom je torej relativna in
odvisna od sposobnosti siceršnje medsebojne komunikacije uporabnikov teh
informacij. Prav tako si vsi želijo doslednosti pri poročanju o stvareh, ki so si
sorodne. Koristna sprememba za nek namen je lahko ob drugačni uporabi dojeta
kot nedoslednost.
7.3.4
Meje entitet in polnost poročanja
Informacije v notranjem poročanju se navadno omejujejo na določen del
podjetja: na njegove oddelke ali procese. Vendar je tudi pri tem popolnost
naravna kvaliteta informacije – gre le za skupno razumevanje domene, o kateri
govorimo.
34
7.4 Poročanja
Poleg naštetih načel, ki smo si jih sposodili iz zunanjega poročanja, moramo
omeniti še načelo ustreznosti. Predvsem zato, ker igra ta beseda v razvoju
poslovodnega računovodstva pomembno vlogo. Skoraj ni literature, ki ne bi
poudarjala skladnosti izbire informacij s strategijo podjetja, upoštevanja
sprejetih ciljev in organiziranosti izbrane funkcije.
Priznati pa moramo, da je to pravzaprav nenavadna omejitev. Tako nekako, kot
da bi nekdo v kodeks trgovskih načel zapisal, da je treba prodajati stvari, ki jih
kupci želijo kupiti. V skladu z ekonomiko poslovanja je pravzaprav
nepredstavljivo, da bi znotraj podjetja zbirali podatke in se informirali o stvareh,
ki nas ne zanimajo. To kaže, da lahko pride do naslednjih težav:


oblikovanje notranjega poročanja je zaupano osebam, ki jih stroški
poročanja in/ali potrebe uporabnikov informacij ne zanimajo;
v podjetju obstajajo odločevalci, ki izrazijo želje po informacijah, ki jih
pri odločitvah ne potrebujejo ‒ in/ali obratno: ne zahtevajo informacij, ki
bi jih pravzaprav morali imeti.
Prevladujoče mnenje je, da se to v praksi res dogaja. Na to kažejo številne
raziskave, ki velikokrat izražajo dvom o smiselnosti postavljenih sistemov
notranjega poročanja (mnenja uporabnikov) in o vplivu sistemov notranjega
poročanja na uspešnost podjetij. Če nadaljujemo z omenjeno prometno analogijo
– v ospredju je vprašanje, ali ceste sploh vodijo tja, kamor hočemo, četudi smo
upoštevali vsa splošna načela in pravila gradnje.
8.
SKLEP
Zastavili smo si vprašanje, ali so računovodska načela iz zunanjega poročanja
uporabna tudi v notranjem poročanju. Verjamemo, da so smiselna, če jih ne
gledamo ozko in po črkah standardov. Pri tem moramo razumeti, da sistem
notranjega poročanja nikdar ne bo strukturno in funkcionalno homogen ter da je
način uporabe načel in agilnost posameznega dela poročanja odvisna tudi od
siceršnjih sposobnosti komuniciranja med njegovimi uporabniki.
Taki pogled na upoštevanje računovodskih načel lahko odpravi ovire k razvoju
bolj prilagodljivega sistema notranjega poročanja, vendar ne zagotavlja
napredka. Prilagodljivost je mogoče izkoristiti, če uporabniki oblikujejo
konkretne želje po spremembah v smeri bolj ustreznih informacij. Prevladuje
mnenje, da je na tem področju precej prostora za diskusijo.
35
OGLAS
Imate radi računovodstvo?
Želite zanesljiv poklic?
Želite stalne strokovne izzive?
Se želite učiit od najboljših?
Če ste na katero vprašanje odgovorili
pozitivno, smo pravi naslov za vas.
36
www.vsr.si
Mag. Borut Ambrožič1 in Mag. Dejan Petkovič2
EVROPSKI POSLANCI, NJIHOVE PLAČE TER OSTALI
PRIVILEGIJI (TUDI) Z VIDIKA NJIHOVE
OBDAVČITVE
Povzetek
Evropski parlament je demokratičen organizem, v katerega so na podlagi
proporcionalnega volilnega sistema s preferenčnim glasovanjem izvoljeni
poslanci in poslanke iz 27 držav članic. Evropski parlament je edini organ EU, ki
se oblikuje z neposrednimi volitvami. Je politično predstavniško telo, v katerem
so zastopani interesi s pomočjo demokratično izvoljenih predstavnikov.
Republika Slovenije ima na podlagi Lizbonske pogodbe, ki je začela veljati 1.
decembra 2009, pravico do osem poslancev oziroma poslank v Evropskem
parlamentu. Poslanci oziroma poslanke iz Slovenije v Evropskem parlamentu se
volijo neposredno na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim
glasovanjem za obdobje petih let. Z nastopom funkcije pa nastopijo za izvoljene
predstavnike ljudstva tudi davčne obveze, vezane na njihove prihodke, ki pa so
zaradi ''dvojnosti statusa'' evropskega poslanca različno urejene. Za plače
evropskih parlamentarcev namenja Evropski parlament na letni osnovi približno
220 milijonov evrov. Evropski parlamentarci so deležni tudi določenih
nadomestil, ki so namenjena kritju stroškov, nastalih pri opravljanju njihovih
poslanskih dolžnosti.
Evropski parlamentarci so v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega
zavarovanja, zavarovanja za starševsko varstvo ter zavarovanja za primer
brezposelnosti zavarovani na podlagi Statuta poslancev EP in drugih aktov EU.
Statut prav tako ureja pravico družinskih članov poslanca ali nekdanjega
poslanca oziroma poslanke do vdovske ali družinske pokojnine. Vsa plačila se
krijejo neposredno iz proračuna EU. V Zakonu o dohodnini – ZDoh-2,
1
Mag. Borut Ambrožič, univ. dipl. pravnik, magister delovnega prava in socialne varnosti,
imetnik licence Corporate Social Expert, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, član
Odbora za ekonomsko in socialno sodelovanje pri Parlamentarni skupščini Mediteranskih držav,
raziskovalec iz področja družbene odgovornosti, delovnega prava in socialne varnosti.
2
Mag. Dejan Petkovič, Abeceda Svetovanje d.o.o. davčni svetovalec in direktor Inštituta za
poslovodno računovodstvo, višji predavatelj za davke in računovodstvo na Visoki šoli za
računovodstvo Ljubljana, Fakulteti za komercialne in poslovne vede Celje ter Fakulteti za
podjetništvo Ljubljana
37
obdavčitev dohodkov evropskih parlamentarcev ni posebej urejena, saj naslavlja
rezidente Slovenije in njihove dohodke iz delovnega razmerja, dosežene v tujini
(Evropskem parlamentu). Enoten sistem plač evropskih parlamentarcev velja od
junija 2009 oziroma začetka aktualnega sklica Evropskega parlamenta.
Prispevek se zato posveča tudi temu vprašanju.
Ključne besede: Evropski parlament, zakonodajno telo, evropski poslanec,
dvojnost statusa poslanca, poslanska plača.
Summary
The European Parliament is a democratic body, in which, on the basis of a
proportional electoral system with preferential voting sistem the deputies from
27 countries are elected. The European Parliament is the only body in the EU,
which is formed by direct elections. It is a political representative body, in which
the interests are through democratically elected representatives. By the Lisbon
Treaty, which entered into force on 1 December 2009, the Republic of Slovenia
has eight members or MPs in the European Parliament. Members from Slovenia
in the European Parliament are elected directly by universal and equal suffrage
by secret ballot for a period of five years.With the elected function
representatives of the people, cames also the tax obligation related to their
revenue, but due to the "duality status" of MPs, this question in differently
arranged. The wages of European parliamentarians on an annual basis are
estimated approximately up to 220 million euros. European parliamentarians are
also receiving certain benefits, which are intended to cover costs during the
performance of their parliamentary duties. European parliamentarians The
questions about pension, disability insurance, parental insurance and
unemployment insurance are regulated under the Statute for Members of
Parliament and other EU acts. Statute also regulates the right of parliamentarian
family members or former MP to a widow's pension or contributory pension. All
payments shall be made directly from the EU budget. In the Law on Personal
Income Tax - Personal Income Tax Act-2, income taxation of European
parliamentarians is not specifically regulated, because in their case we are
talking about residents of Slovenia and their income from employment, achieved
abroad. Unified Salary System of European parliamentarians is in force since
June 2009, with the beginning of the current European Parliament mandate. The
paper therefore also pays attention to this issue.
Key words: The European Parliament, Legislative body, MP, duality status of
the MP, parliamentary salary.
38
1.
EVROPSKI PARLAMENT (EUROPEAN PARLIAMENT)
Evropski parlament kot institucija
V času ekonomske in finančne (fiskalne) krize v večini članic EU je toliko bolj
pogosto in smiselno razmišljanje o izdatkih, ki nastajajo pri njenem vodenju. EU
ni zveza združenih držav in temu smiselno je oblikovana tudi vloga evropskega
parlamenta, kar je podrobno pojasnjeno v nadaljevanju. Trdimo lahko, da nas
državljane predvsem zanimajo dogajanja v nacionalnem parlamentu, dogajanje v
evropskem parlamentu pa nas velika večina razume kot nekaj oddaljenega.
Kljub temu se je treba zavedati, da je breme financiranja institucij EU posredno
in včasih tudi neposredno na ramenih vsake posamične države članice. Prav je,
da državljani članic EU podrobneje spoznajo njeno financiranje, delovanje in
tudi (visoke) dohodke, ki se v teh institucijah izplačujejo. To je tudi namen
prispevka, ki je pred vami.
Evropski parlament (v nadaljevanju; EP) je v petdesetih letih od svojega
nastanka v letu 1958 z določili pogodb kot temeljnih pravnih aktov EU postopno
pridobival pristojnosti in ima danes široka pooblastila pri sprejemanju
evropskega proračuna ter pri sprejemanju skupne zakonodaje. Je predstavniško
telo državljanov vseh članic EU na evropski ravni. Od leta 1958 je Parlament
doživel veliko sprememb, ki so predvsem posledica širitve in poglabljanja
evropskih povezav. S 6 držav članic se je Unija razširila na 27, število poslancev
je s 142 zraslo na 785, hkrati pa se je število uradnih jezikov s prvotnih 4
povečalo že na 23. Spremembe ustanovnih evropskih pogodb so vlogo EP iz
posvetovalnega organa razširile na pristojnost soodločanja, v čemer je
enakovreden s Svetom EU pri sprejemanju večine skupne zakonodaje3.
EP se sestaja na mesečnih plenarnih zasedanjih v Strasbourgu, sicer pa evropski
parlamentarci večinoma delujejo v Bruslju4. Prav tako pa EP deluje še v
Luksemburgu, ki ga uporablja predvsem njegova uprava.
Evropski parlament ima tri glavne naloge:
3

po razpravi skupaj s Svetom sprejme predloge zakonov EU;

nadzoruje druge evropske institucije, zlasti Evropsko komisijo, in
preverja demokratičnost njihovega delovanja;

po razpravi skupaj s Svetom sprejme proračun EU5.
http://www.zdruzenjeobcin.si/index.php?page=novice&action=more&page_id=466
4
Mesečne selitve evropskih parlamentarcev in evropskih uradnikov iz Strasbourga v Bruselj
stanejo proračun EU na letni osnovi približno 200 milijonov evrov.
5
http://europa.eu/about-eu/institutions-bodies/european-parliament/index_sl.htm
39
Proračunski postopek EP
Proračunski postopek se običajno začne februarja, ko generalni sekretar
predstavi predlog prednostnih nalog in vire dohodkov za naslednje leto.
Predsedstvo parlamenta na podlagi tega dokumenta pripravi predhodni osnutek
ocene proračuna in ga posreduje odboru za proračun.
Eden od članov tega odbora pripravi poročilo, o katerem nato glasuje odbor. V
poročilu so opredeljene prednostne naloge in predlagani znesek za njihovo
izvedbo. Na podlagi tega poročila Parlament na plenarnem zasedanju maja
sprejme načrt proračuna, ki je vključen v osnutek proračuna EU. O proračunu
Unije poslanci razpravljajo in pripravijo dopolnila v dveh branjih – zadnja
obravnava in sprejem predloga sta na dnevnem redu decembra6.
Proračun EP za leto 2011 je znašal 1,686 milijarde evrov, od tega je bilo 41
odstotkov namenjenih za plače 6000 zaposlenih v administraciji in zaposlenih v
političnih skupinah. Proračun krije tudi stroške službenih potovanj, tolmačenja
in prevajanja zunanjih služb7.
Sestava Evropskega parlamenta
Praviloma so sedeži v EP razdeljeni sorazmerno glede na število prebivalstva v
posamezni državi. Sedeže v EP zaseda 754 poslancev oziroma poslank iz 27
držav članic EU. Ženska kvota v EP se stalno povečuje in trenutno tvori
približno 1/3 poslanskih sedežev. Poslanci EP se združujejo glede na svoje
politično prepričanje in ne glede na svojo narodnost.
Tabela 1: Poslanci po državah članicah in po političnih skupinah (Evropski
poslanci se združujejo v poslanske skupine po politični pripadnosti, ne po
nacionalnosti ali državljanstvu.)
VSE
SKUPAJ
5
5
5
7
4
5
2
7
4
1
9
1
4
1
22
2
18
22
6
http://www.europarl.europa.eu/aboutparliament/sl/00059f3ea3/Prora%C4%8Dun-Evropskegaparlamenta.html
7
Leta 2008 je bilo prevedenih več kot 1,5 milijona strani različnih dokumentov (Dostopno na:
http://www.europarl.europa.eu/aboutparliament/sl/00059f3ea3/Prora%C4%8Dun-Evropskegaparlamenta.html).
40
VSE
SKUPAJ
1
4
3
2
1
1
42
23
12
14
1
1
3
1
4
3
4
7
8
1
1
3
25
23
2
2
1
30
14
6
15
5
35
22
6
2
2
4
1
1
4
3
2
3
1
1
14
4
2
4
5
3
6
5
29
7
10
7
14
11
5
4
2
2
6
5
1
1
13
8
99
6
1
12
2
1
22
1
54
3
74
10
1
1
73
2
6
1
9
1
2
12
1
6
1
3
22
6
6
3
1
2
1
2
11
1
5
26
6
19
4
51
4
22
3
33
8
1
41
13
VSE
SKUPAJ
4
2
4
2
5
6
4
4
13
12
5
1
13
1
26
1
20
10
6
73
SKUPAJ
Skupaj
271
190
85
58
52
34
34
30
754
Vir: http://www.europarl.europa.eu/meps/sl/search.html.
PLAČNI SISTEM EVROPSKIH PARLAMENTARCEV
Evropski parlamentarci uživajo pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz njihovega
mandata, hkrati pa morajo imeti zagotovljeno samostojnost in neodvisnost, da se
izognejo pritiskom vseh nosilcev družbenih interesov. Prav to pa jim zagotavlja
osnovna plača, nadomestila in ostali privilegiji, ki jih imajo poslanci in poslanke,
med katerimi so nastanitveni stroški, potni stroški, pisarniški stroški, stroški
poštnin in drugi materialni stroški, stroški protokolarnih daril, plačila strokovnim
sodelavcem in ugodnosti zaradi odhoda s položaja (angl. departure benefit –
pay-off)8.
V aktualnem mandatu Evropskega parlamenta (2009‒2014) je za poslance v
Evropskem parlamentu začel veljati nov plačni sistem. Po novem so evropski
poslanci plačani iz proračuna Evropskega parlamenta (in ne več iz posameznega
proračuna države članice, kot je to veljalo prej), kar pomeni, da so njihove plače
postopoma poenotene. Nov statut Evropskega parlamenta določa, da bodo
evropski poslanci dobivali 38,5 odstotka plače sodnika Evropskega sodišča, kar
znaša 7.665 evrov bruto, po obdavčitvi (odtegljaj gre v proračun EU) pa 5.963
neto9.
8
Ambrožič, B. (2012): ABC poslanskih plač in ostalih nadomestil v evropskih parlamentih
Avstrije, Belgije in Češke. Revija Denar. Ljubljana. str. 1.
9
http://www.evropa.gov.si/si/vsebina/pogosta-vprasanja/pogostavprasanja/news/3d0ce180de/?tx_evropafaq_pi1%5Bq%5D=384
42
Bruto plača
poslanca/mesečno
7.956 evrov
Potni stroški
- povrnjeni stroški za tedensko pot v Bruselj in
Strasbourg in nazaj;
- okoli 4.200 evrov na leto še za dodatna potovanja
Dnevnice
- dnevnica za stroške bivanja v Bruslju ali
Strasbourgu, ki znaša 302 evra;
- 152 evrov dnevno za stroške nastanitve in zajtrka
za udeležbo na srečanjih zunaj Evropske unije
Stroški pisarne v
matični državi
4.300 evrov za stroške pisarne, ki jo vodijo v
domači državi, vključno s telefonskimi in poštnimi
računi, z računalniško opremo in s podobnim
Stroški pomočnikov
okoli 19.000 evrov (prepoved zaposlovanja
sorodnikov v prvem kolenu)
Vir: povzeto iz spletne strani http://www.rtvslo.si/evropska-unija/evroposlancem-visokeplace-da-bi-preprecili-korupcijo/253584.
Države članice se lahko za trajanje največ dveh mandatov (do leta 2019)
odločijo, da svoje poslance oziroma poslanke obdržijo na nacionalnih sistemih in
jim plačo izplačujejo iz nacionalnega proračuna. Poslanci oziroma poslanke, ki
so že bili v Evropskem parlamentu pred letom 2009 in so bili ponovno izvoljeni,
se prav tako lahko odločijo, da ostanejo na starih plačnih sistemih.
Pomočniki evropskih poslancev
Evropskim poslancem pri njihovem delu lahko pomagajo akreditirani ali lokalni
pomočniki. Akreditirani pomočnik deluje v enem od treh krajev dela Evropskega
parlamenta (v Bruslju, Luxembourgu ali Strasbourgu) in ima neposredno s
Parlamentom sklenjeno pogodbo po evropskem pravu. Lokalni pomočnik deluje
v eni od držav članic EU in ima s poslancem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi
zasebnega prava, zanj pa velja zakonodaja te države10.
10
http://www.europarl.europa.eu/meps/sl/assistants.html
43
Opazovalci v EP
Opazovalci se udeležujejo parlamentarnih postopkov in imajo pravico do besede
v odborih in političnih skupinah. Nimajo pa pravice glasovati ali kandidirati za
položaje v Parlamentu. Njihovo delovanje nima pravnega učinka na
parlamentarne postopke.
V zvezi z uporabo zmogljivosti Parlamenta in s povračilom stroškov, nastalih pri
njihovem delu kot opazovalci, so obravnavani na enak način kot vsi drugi
poslanci11.
Po podpisu pogodbe o pristopu Hrvaške k EU 9. decembra 2011 je hrvaški
parlament med svojimi poslanci imenoval 12 opazovalcev, katerih mandat se je
začel 1. aprila 2012 in se bo končal ob pristopu Hrvaške k Evropski uniji.
Področje plač je v večini držav urejeno z zakoni in internimi akti parlamenta, v
nekaterih državah, kot so Belgija, Italija, Nemčija, Estonija in Poljska, pa celo na
ustavni ravni. Osnovna plača, ki jo poslanci prejemajo, je vezana bodisi na plače
državnih funkcionarjev ali pa na povprečno plačo v državi, ponekod se določa
tudi samostojno12. Različni sistemi plač so posledica različnih tradicionalnih
ureditev, ki se navezujejo na različne načine urejanja položaja in statusa
funkcionarjev in javnih uslužbencev. Prav tako na sistem plač vpliva tudi
organizacija organov oblasti (npr. močan položaj vlade v Franciji) in razmerje
med posameznimi decentraliziranimi teritorialnimi enotami (npr. deželna
ureditev v Zvezni Republiki Nemčiji in Avstriji oziroma podobno kantonalna
ureditev v Švici)13.
11
http://www.europarl.europa.eu/meps/sl/observers.html
12
MMMC RTVSLO Erna Strniša.
13
Predlog odloka o uvrščanju funkcij v plačne razrede.
44
Tabela 2: Prikaz plač parlamentarcev po ključu nacionalnega proračuna
države članice EU
Št.
Država
Bruto
plača
evrih
1.
Italija14
11.704
2.
Avstrija15
8.160
3.
Irska
7.791
4.
Nizozemska
7.339
5.
Francija
6.953
6.
Nemčija
6.950
7.
Danska
6.393
8.
Belgija16
6.244
9.
Velika Britanija
5.906
10.
Finska
5.860
11.
Luksemburg
5.742
12.
Grčija
5.496
13.
Madžarska
4.975
14.
Slovenija
4.957
v
*Lestvica od
najvišje
do
najnižje (leto
2013)
7.418,62
14
Poročilo italijanske državne statistične agencije razkriva, da so plače 630 italijanskih poslancev
več kot 60 odstotkov višje od evropskega povprečja, plače in nadomestila 315 senatorjev pa še
nekoliko višje.
15
V Republiki Avstriji ureja pravice funkcionarjev Zvezni zakon o
(Bundesbezügegesetz - BGBl. Nr. 64/1997 idF 142/2004), ki je začel veljati leta
uporablja za predsednika republike, člane vlade, državne sekretarje, predsednika
sodišča in za člane urada varuha človekovih pravic, prav tako pa ureja tudi prejemke
nacionalnega parlamenta in za poslance v Evropskem parlamentu.
16
prejemkih
1997 in se
računskega
za poslance
V Zvezni demokratični ustavni monarhiji Belgiji se na plačila, privilegije in dolžnosti nanašajo
posamezna določila belgijske ustave.
45
15.
Švedska
4.805
16.
Portugalska
3.632
17.
Ciper
3.271
18.
Estonija
3.146
19.
Španija
3.127
20.
Poljska
2.484
21.
Češka17
2.177
22.
Romunija
1.876
23.
Latvija
1.725
24.
Slovaška
1.512
25.
Malta
1.263
26.
Litva
1.183
27.
Bolgarija
900
Vir: povzeto po: www.delo.si/assets/...//0507__2STRAN__PlaceEvropskihPoslancev.
2.
FORMALNI OKVIRI EVROPSKEGA PARLAMENTA Z VIDIKA
DOHODKOV EVROPSKIH POSLANCEV
Poslovnik Evropskega parlamenta18
Privilegije in imunitete evropskih poslancev določa Poslovnik Evropskega
parlamenta v 5. členu, ki se sklicuje na Protokol o privilegijih in imunitetah
17
V Republiki Češki ureja pravice funkcionarjev Zakon o plačah in drugih prejemkih, povezanih z
izvajanjem funkcije predstavnikov državne oblasti, določenih državnih organov, sodnikov in
članov Evropskega parlamenta iz leta 1995 (Act No. 236/1995 on Salary and Other Appurtenances
Connected with Execution of Function for Representatives of State Power, Some State Authorities,
Judges and Members of European Parliaments).
18
http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+RULESEP+20080901+TOC+DOC+XML+V0//SL
46
Evropskih skupnosti (UL C 321E, 29. 12. 2006), ki je v Lizbonsko pogodbo
vključen kot Protokol št. 719.
Med zasedanjem Evropskega parlamenta evropski parlamentarci uživajo:
- na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države;
- na ozemlju vseh drugih držav članic imuniteto pred kakršnim koli priporom in
sodnim postopkom;
- imuniteto tudi med potovanjem do kraja zasedanja Evropskega parlamenta in
nazaj, saj pri tem ne sme biti ovirana njihova pravica do prostega gibanja.
Če pa je poslanec zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, sklicevanje na imuniteto
ni mogoče. Evropski parlament lahko v takšnih primerih poslancu odvzame
imuniteto20.
Priloga I Poslovnika Evropskega parlamenta: Določbe o izvajanju člena 9(1) –
preglednost in finančni interesi poslancev21:
Člen 1
1.
Vsak poslanec, ki ima v predmetu razprave neposreden finančni interes,
mora bodisi pred nastopom v Parlamentu ali enem izmed njegovih teles bodisi
tedaj, ko je predlagan za poročevalca, svoj interes na seji ustno razkriti.
2.
Preden je poslanec lahko veljavno imenovan za nosilca funkcije v
Parlamentu ali enem izmed njegovih teles v skladu s členom 12, 182 ali 188(2)
ali se udeleži uradne delegacije v skladu s členom 64 ali 188(2), mora pravilno
izpolniti prijavo iz člena 2.
19
Protokol 7 določa, da se zoper evropskega parlamentarca ne sme začeti preiskava, ne sme biti
priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri
opravljanju svojih dolžnosti.
20
http://www.evropa.gov.si/si/vsebina/pogosta-vprasanja/pogostavprasanja/news/f53f4b8519/?tx_evropafaq_pi1%5Bq%5D=584
21
http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+RULESEP+20070606+ANN-01+DOC+XML+V0//SL&language=SL&navigationBar=YES
47
Člen 2
Kvestorji vodijo register, v katerem vsak poslanec osebno in natančno prijavi:
a) svoje poklicne dejavnosti in druge funkcije ali dejavnosti, za katere prejema
plačilo,
b) kakršno koli podporo, bodisi finančno bodisi v obliki osebja ali stvari, ki jo
prejema poleg sredstev, ki jih zagotavlja Parlament, in mu jo v zvezi z njegovo
politično dejavnostjo nudijo tretje osebe, katerih identiteta se razkrije.
Poslanci se pri opravljanju svojih nalog vzdržijo prejemanja vseh drugih daril ali
ugodnosti.
Za prijave v registru je osebno odgovoren vsak poslanec in se vsako leto
posodobijo.
Predsedstvo lahko občasno pripravi seznam zadev, za katere meni, da bi morale
biti prijavljene v registru.
Če poslanec po ustreznem pozivu ne izpolni svoje obveznosti predložitve prijave
v skladu s točkama a) in b), ga predsednik ponovno opomni, naj prijavo predloži
v roku dveh mesecev. Če prijava v tem roku ni predložena, se ime poslanca z
navedbo kršitve objavi v zapisniku prvega dne vsakega delnega zasedanja po
poteku roka. Če poslanec po objavi kršitve še vedno ne predloži svoje prijave,
predsednik ukrepa v skladu s postopkom za izključitev poslanca iz člena 147
tega poslovnika.
Predsedniki združenj poslancev, in sicer tako medskupinskih kot tudi drugih
neuradnih združenj poslancev, morajo prijaviti vsako denarno ali drugačno
podporo (npr. pisarniško pomoč), ki bi morala biti prijavljena po tem členu, če bi
bila ponujena poslancem kot posameznikom.
Kvestorji so pristojni za vodenje registra in sestavo podrobnih pravil glede
prijave zunanje podpore takih združenj.
48
Člen 3
Register je javen. Register je javnosti lahko dostopen elektronsko.
Člen 4
Do sprejetja statuta poslancev Evropskega Parlamenta, ki bo nadomestil različne
nacionalne predpise, veljajo za poslance glede prijavljanja premoženja predpisi
držav članic, v katerih so bili izvoljeni.
Statut poslancev Evropskega parlamenta22
Statut poslancev Evropskega parlamenta določa pravila in splošne pogoje za
opravljanje nalog poslancev Evropskega parlamenta. Določbe o finančnih
vsebinah so zapisane v členih od 9 do 29:
Člen 9
1. Poslanci imajo pravico do primernega nadomestila, ki jim zagotavlja
neodvisnost.
2. Po izteku mandata so upravičeni do začasnega nadomestila in pokojnine.
3. Sporazumi o razporeditvi nadomestil, začasnih nadomestil in pokojnin v
namene, ki niso zasebne narave, so nični.
4. Družinski člani poslanca ali nekdanjega poslanca imajo pravico do vdovske
ali družinske pokojnine.
Člen 10
Višina nadomestila znaša 38,5 % osnovne plače sodnika Sodišča Evropskih
skupnosti.
22
http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32005Q0684:SL:NOT
49
Člen 11
Nadomestilo, ki ga je poslanec prejel za izvrševanje mandata v drugem
parlamentu, se upošteva pri nadomestilu.
Člen 12
1. Za nadomestilo iz člena 9 se plača davek Skupnosti v skladu s pogoji, ki so
bili določeni na podlagi člena 13 Protokola o privilegijih in imunitetah
Evropskih skupnosti za uradnike in druge uslužbence Evropskih skupnosti.
2. Prispevki za poklicne in osebne stroške ter družinski dodatki ali pomoči iz
socialnih razlogov v skladu s členom 3(2) do (4) Uredbe Sveta (EGS, Euratom,
ESPJ) št. 260/68 z dne 29. februarja 1968 o pogojih in postopku obdavčevanja v
korist Evropskih skupnosti [4] se ne uporabljajo.
3. Odstavek 1 ne posega v pristojnosti držav članic, da nadomestilo obdavčijo v
skladu z nacionalno davčno zakonodajo, če pri tem ne pride do dvojne
obdavčitve.
4. Države članice lahko upoštevajo nadomestilo pri določitvi davčne stopnje za
druge dohodke.
5. Ta člen velja tudi za začasna nadomestila in starostne, invalidske ter vdovske
in družinske pokojnine v skladu s členi 13, 14, 15 in 17.
6. Prispevki iz členov 18, 19 in 20 ter prispevki v pokojninski sklad iz člena 27
niso obdavčljivi.
Člen 13
1. Poslanci imajo po koncu mandata pravico do začasnega nadomestila v višini
nadomestila iz člena 10.
2. Ta pravica velja za vsako leto izvrševanja mandata en mesec, vendar najmanj
6 in največ 24 mesecev.
3. V primeru, da je poslanec izvoljen v drug parlament ali prevzame javno
funkcijo, se začasno nadomestilo izplačuje tako dolgo, dokler se tak mandat ne
prične izvrševati ali se javna funkcija dejansko ne nastopi.
50
4. V primeru smrti poslanca se začasno nadomestilo zadnjič izplača v mesecu, v
katerem je nekdanji poslanec umrl.
Člen 14
1. Nekdanji poslanci so z dopolnjenim 63. letom starosti upravičeni do
pokojnine.
2. Pokojnina znaša za vsako dopolnjeno leto izvrševanja mandata 3,5 %
nadomestila v skladu s členom 10 in za vsak nadaljnji dopolnjen mesec
dvanajstino nadomestila, vendar skupaj ne sme presegati 70 % nadomestila.
3. Pravica do pokojnine obstaja neodvisno od katere koli druge pokojnine.
4. Smiselno se uporablja člen 11.
Člen 15
1. Poslanci imajo pravico do pokojnine, če pride do nastanka invalidnosti med
njihovim mandatom.
2. Smiselno se uporabi člen 14(2). Višina pokojnine znaša najmanj 35 %
nadomestila v skladu s členom 10.
3. Pravica nastane z odstopom zadevnega poslanca.
4. Parlament določi pogoje za uresničevanje te pravice.
5. Smiselno se uporablja člen 11.
Člen 16
Če je nekdanji poslanec sočasno upravičen do izplačila začasnega nadomestila v
skladu s členom 13 in pokojnine v skladu s členom 14 ali 15, se lahko odloči za
eno izmed ureditev.
Člen 17
1. Zakonec in nepreskrbljeni otroci imajo v primeru smrti poslanca ali
nekdanjega poslanca, ki je v trenutku smrti bil upravičen ali bi v prihodnje bil
51
upravičen do pokojnine v skladu s členom 14 ali 15, pravico do vdovske ali
družinske pokojnine.
2. Skupni znesek vdovske in družinske pokojnine ne sme biti višji od pokojnine,
do katere bi bil poslanec upravičen ob koncu mandatne dobe ali do katere je bil
upravičen ali bi bil upravičen nekdanji poslanec.
3. Ovdoveli zakonec prejme 60 % v odstavku 2 navedenega zneska, vendar
najmanj 30 % nadomestila v skladu s členom 10. Ponovna poroka ne vpliva na
omenjeno pravico. Pravica ne obstaja, če okoliščine, ki izhajajo iz posameznega
primera, nedvomno nakazujejo, da je bil zakon sklenjen z namenom prejemanja
vdovske ali družinske pokojnine.
4. Nepreskrbljeni otrok prejema 20 % zneska iz odstavka 2.
5. Po potrebi se najvišji znesek vdovske ali družinske pokojnine razdeli med
zakonca in otroke v odstotkovnem razmerju, predvidenem v odstavkih 3 in 4.
6. Pokojnina se izplačuje od prvega dne koledarskega meseca, ki sledi dnevu
smrti.
7. V primeru smrti zakonca njegova pravica preneha z zadnjim dnem meseca, v
katerem je zakonec umrl.
8. Pravica otroka preneha z zadnjim dnem meseca, v katerem je dopolnil 21 let,
oziroma ob koncu šolanja, vendar najkasneje zadnji dan meseca, v katerem je
dopolnil 25 let. Pravica ne preneha, dokler se otrok zaradi bolezni ali
invalidnosti ni zmožen sam preživljati.
9. Partnerji iz zunajzakonskih zvez, priznanih v državah članicah, so izenačeni z
zakonci.
10. Parlament določi pogoje za uresničevanje te pravice.
Člen 18
1. Poslanci in nekdanji poslanci, ki prejemajo pokojnino, ter družinski člani, ki
prejemajo vdovsko ali družinsko pokojnino, imajo pravico do povračila dveh
tretjin stroškov, nastalih zaradi bolezni, nosečnosti ali rojstva otroka.
2. Parlament določi pogoje za uresničevanje te pravice.
52
Člen 19
1. Poslanci imajo pravico do zavarovanja za kritje tveganj, povezanih z
izvrševanjem mandata.
2. Parlament določi pogoje za uresničevanje te pravice. Poslanci sami krijejo
tretjino zapadlih zavarovalnih premij.
Člen 20
1. Poslanci imajo pravico do povračila stroškov, nastalih v zvezi z izvrševanjem
mandata.
2. Parlament povrne dejansko nastale stroške za potovanja do delovnega mesta
in nazaj ter druga službena potovanja.
3. Druge stroške, nastale v zvezi z mandatom, se lahko povrne v pavšalnih
zneskih.
4. Parlament določi pogoje za uresničevanje te pravice.
5. Smiselno se uporablja člen 9(3).
Člen 21
1. Poslanci imajo pravico do izbire osebnih sodelavcev, ki jim pomagajo.
2. Parlament krije dejanske stroške njihove zaposlitve s strani poslancev.
3. Parlament določi pogoje za uresničevanje te pravice.
Člen 22
1. Poslanci imajo pravico do uporabe pisarniške in komunikacijske opreme ter
službenih vozil Parlamenta.
2. Parlament določi pogoje za uresničevanje te pravice.
53
Člen 23
1. Vsa plačila se krijejo iz proračuna Evropske unije.
2. Plačila iz členov 10, 13, 14, 15 in 17 se izvedejo mesečno v eurih oziroma, če
se tako odloči poslanec, v valuti države članice, kjer biva. Parlament določi
pogoje, pod katerimi se izvedejo plačila.
Člen 24
Sklepi o izvajanju tega statuta začnejo veljati po objavi v Uradnem listu
Evropske unije.
NASLOV II
PREHODNE DOLOČBE
Člen 25
1. Poslanci, ki so pred začetkom veljavnosti tega statuta že bili v Parlamentu in
bili vanj ponovno izvoljeni, se lahko glede nadomestila, začasnega nadomestila
in pokojnine odločijo za nacionalno ureditev za celotno obdobje opravljanja
funkcije.
2. Ta plačila se krijejo iz proračuna države članice.
Člen 26
1. Poslanci, ki želijo v skladu s členom 25(1) ohraniti pravice v dosedanji
nacionalni ureditvi, to pisno sporočijo predsedniku Evropskega parlamenta v 30
dneh od začetka veljavnosti tega statuta.
2. Odločitev je dokončna in nepreklicna.
3. Če poslanci svoje odločitve ne posredujejo v navedenem roku, veljajo določila
tega statuta.
54
Člen 27
1. Prostovoljni pokojninski sklad, ki ga je ustanovil Evropski parlament, bo
obstajal tudi po začetku veljavnosti tega statuta za poslance ali nekdanje
poslance, ki so že pridobili pravice in pričakovanja iz tega sklada.
2. Poslanci ohranijo pridobljene pravice v polnem obsegu. Parlament lahko
določi pogoje za pridobitev novih pravic ali pričakovanj.
3. Poslanci, ki prejemajo nadomestilo v skladu s členom 10, ne morejo več
pridobiti novih pravic iz prostovoljnega pokojninskega sklada.
4. Sklad ni na voljo poslancem, ki so bili prvič izvoljeni v Parlament po začetku
veljavnosti tega statuta.
5. Smiselno se uporabljata člena 9(3) in 14(3).
Člen 28
1. Poslanec v polnem obsegu ohrani pravico do pokojnine, ki jo je pridobil v
času veljavnosti tega statuta v skladu s predpisi posamezne države.
2. Če doba izvrševanja mandata v Evropskem parlamentu ali v drugem
nacionalnem parlamentu v skladu s predpisi posamezne države ne omogoča
pravice do pokojnine, se ta doba upošteva pri izračunu pokojnine na podlagi tega
statuta. Parlament lahko s pristojnimi organi držav članic sklene sporazume o
prenosu pridobljenih pravic.
Člen 29
1. Vsaka država članica lahko uredi nadomestila, začasna nadomestila in
pokojnine poslancev Evropskega parlamenta, ki so bili izvoljeni v tej državi, na
drugačen način, kot ga določa ta statut, trajanje prehodnega obdobja pa ne sme
biti daljše od dveh zakonodajnih obdobij Evropskega parlamenta.
2. Takšna ureditev mora preprečiti, da bi bil položaj poslancev Evropskega
parlamenta slabši od položaja poslancev nacionalnih parlamentov.
3. Plačila se krijejo v celoti iz proračuna države članice.
4. Takšna ureditev ne posega v pravice poslancev iz členov 18 do 22 tega
statuta.
55
14. julija 2009 je začel veljati novi statut poslancev Evropskega parlamenta, ki
zagotavlja večjo preglednost pogojev poslovanja evropskih poslancev in
zagotavlja enake plače za vse.
Kodeks ravnanja za poslance Evropskega parlamenta v zvezi s finančnimi
interesi in z navzkrižji interesov23
Temeljno načelo sprejetega kodeksa je preglednost ‒ poslanci bodo morali jasno
objaviti vse svoje plačane dejavnosti, ki jih opravljajo izven Parlamenta, in vse
morebitne druge zadolžitve ter delovanja, ki lahko pomenijo navzkrižje
interesov. Kodeks uvaja tudi izrecno prepoved prejemanja plačil ali drugih
nagrad v zameno za vplivanje na parlamentarne odločitve in postavlja jasna
pravila o sprejemanju daril ter o delovanju nekdanjih poslancev kot lobistov.
Evropski parlamentarci morajo javno in na spletu objaviti seznam vseh svojih
poklicnih dejavnosti, ki so jih opravljali v obdobju treh let pred izvolitvijo, pa
tudi vsa članstva v upravah podjetij, nevladnih organizacijah in drugih
združenjih v tem času.
Vsako plačano dejavnost, ki jo, četudi le občasno, želijo opravljati v času
mandata ‒ publiciranje, predavanja, strokovno svetovanje, morajo prijaviti, če z
njo zaslužijo več kot 5000 evrov na leto. Prav tako morajo prijaviti podatke o
kakršnih koli finančnih podporah ali interesih, ki lahko povzročijo konflikt
interesov. Vse spremembe morajo poslanci sporočiti najkasneje v 30 dneh, v
primerih kršitev pa se jim izrečejo kazni.
Vsako darilo ali uslugo v vrednosti več kot 150 evrov, ki ga dobi pri opravljanju
svojih dolžnosti, mora poslanec zavrniti ali pa, če ga dobi med uradnim
zastopanjem Parlamenta, izročiti predsedniku. Povrnitev neposrednih stroškov
udeležbe na dogodku se ne šteje kot darilo, če se poslanec dogodka udeleži na
podlagi uradnega vabila.
23
Kodeks, ki ga je pripravila in soglasno sprejela delovna skupina za kodeks ravnanja za poslance
in zunanje interese, je Evropski parlament sprejel s 619 glasovi za, 2 proti in 6 vzdržanimi glasovi
na plenarnem zasedanju 1. decembra 2011. Veljati je začel 1. januarja 2012 (Dostopno na:
http://www.europarl.europa.eu/news/sl/pressroom/content/20111201IPR32927/html/Nov-kodeksravnanja-za-evropske-poslance).
56
V primeru kršitve lahko predsednik Parlamenta po posvetovanju s svetovalnim
odborom poslancu izreče opomin, mu odvzame dnevnice, ga začasno ‒ največ
10 dni ‒ izključi iz dejavnosti Parlamenta (razen glasovanj) ali mu odvzame
status poročevalca o zakonodajnem predlogu. Kazni morajo biti objavljene na
spletni strani Evropskega parlamenta.
Nekdanji poslanci, ki začnejo delati kot lobisti na neposredno z evropskimi
zadevami povezanih področjih, v času opravljanja te dejavnosti izgubijo
privilegije, ki jim sicer pripadajo.
Členi Kodeksa:
Člen 1: Glavna načela
Poslanci Evropskega parlamenta pri izvrševanju svojih funkcij:
a)
se zgledujejo in ravnajo po naslednjih splošnih načelih ravnanja:
nepristranskost, integriteta, preglednost, marljivost, poštenost, odgovornost in
spoštovanje ugleda Parlamenta,
b)
delujejo izključno v splošnem interesu in ne pridobivajo niti si ne
prizadevajo, da bi pridobili kakršno koli neposredno ali posredno finančno korist
ali drugo nagrado.
Člen 2: Glavne dolžnosti poslancev
Poslanci Evropskega parlamenta v okviru svojega mandata:
a)
ne sklenejo nikakršnega dogovora, na podlagi katerega bi delovali ali
glasovali v interesu tretjih fizičnih ali pravnih oseb, ki bi lahko ogrozil njihovo
svobodo glasovanja iz člena 6 Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta
s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976 in iz člena 2
Statuta poslancev Evropskega parlamenta;
b)
ne zahtevajo, ne sprejmejo oziroma nimajo nikakršne neposredne ali
posredne finančne koristi ali drugačne nagrade v zameno za izvrševanje pritiska
57
ali za glas v zvezi z zakonodajo, predlogi resolucij, pisnimi izjavami ali
vprašanji, vloženimi v Parlamentu ali enem od njegovih odborov, in vestno
skrbijo za to, da se izognejo vsakršnemu položaju, ki bi lahko nakazoval na
korupcijo.
Člen 3: Navzkrižja interesov
1.
Navzkrižje interesov obstaja, ko ima poslanec Evropskega parlamenta
osebni interes, ki bi lahko neprimerno vplival na izvrševanje njegove funkcije
poslanca. Ne gre za navzkrižje interesov, ko poslanec pridobi ugodnosti le zaradi
dejstva, da pripada prebivalstvu kot celoti ali veliki skupini ljudi.
2.
Vsak poslanec, ki ugotovi, da bo izpostavljen navzkrižju interesov,
nemudoma sprejme potrebne ukrepe, da tako stanje odpravi, v skladu z načeli in
določbami tega kodeksa ravnanja. Če poslanec ne more rešiti navzkrižja
interesov, na to pisno opozori predsednika. V primeru negotovosti se lahko
poslanec zaupno posvetuje s posvetovalnim odborom o ravnanju poslancev,
ustanovljenem v skladu s členom 7.
3.
Brez poseganja v člen 2 poslanci pred nastopom ali glasovanjem na
plenarnem zasedanju ali v organih Parlamenta ali ko so predlagani za
poročevalce, javno naznanijo vsakršno dejansko ali morebitno navzkrižje
interesov v zvezi z obravnavanim vprašanjem, če to ni očitno iz podatkov,
prijavljenih v skladu s členom 4. Ta naznanitev se opravi pisno ali ustno
predsedniku med zadevno parlamentarno razpravo.
Člen 4: Izjava poslancev24
1.
Zaradi preglednosti poslanci Evropskega parlamenta predsedniku pred
koncem prvega zasedanja po volitvah v Evropski parlament (če je to med
zakonodajnim obdobjem, pa v 30 dneh po prevzemu poslanske funkcije) v
skladu s svojo osebno odgovornostjo predložijo izjavo o finančnih interesih na
obrazcu, ki ga v skladu s členom 9 sprejme predsedstvo. Predsednika obvestijo o
vsakršni spremembi, ki vpliva na izjavo, v 30 dneh po nastopu take spremembe.
24
Obrazec Izjave o finančnih interesih poslancev je dostopen na:
http://www.europarl.europa.eu/pdf/meps/201206_Decl_financial_interests_SL.pdf.
58
2.
Izjava o finančnih interesih vsebuje naslednje natančno navedene podatke25:
a)
poklicne dejavnosti poslanca v treh letih pred nastopom funkcije v
Parlamentu, pa tudi sodelovanje v upravnih odborih ali nadzornih svetih družb,
nevladnih organizacij, združenj ali drugih pravnih oseb v istem obdobju,
b)
vsako nadomestilo, ki ga poslanec prejema za opravljanje mandata v
drugem parlamentu,
c) vsaka redna plačana dejavnost, ki jo poslanec opravlja ob svoji poslanski
funkciji, ne glede na to, ali gre za zaposlitev ali samostojen poklic,
d)
sodelovanje v upravnih odborih ali nadzornih svetih družb, nevladnih
organizacij, združenj ali drugih pravnih oseb ali izvajanje drugih zunanjih
dejavnosti, ki se jim posveča poslanec, ne glede na to, ali sta plačana,
e)
vsaka druga občasna plačana zunanja dejavnost (vključno s pisanjem,
konferencami ali izvedenskimi storitvami), če skupno plačilo presega 5 000
EUR v koledarskem letu,
f) sodelovanje v družbi ali partnerstvu, če ima to možne posledice na javno
politiko ali če ima poslanec zaradi takega sodelovanja vpliv na delovanje te
pravne osebe,
g) kakršna koli podpora, bodisi finančna bodisi v obliki osebja ali dobrin, ki jo
prejema poleg sredstev, ki jih zagotavlja Parlament, in mu jo v zvezi z njegovo
politično dejavnostjo nudijo tretje osebe, katerih identiteta se razkrije,
25
Izjava o finančnih interesih ni davčna ali dohodninska napoved, ampak izjava, ki je potrebna
zaradi preglednosti. Ker se davčne osnove in davčne stopnje v državah članicah razlikujejo,
morajo poslanci navesti bruto znesek prihodkov. Znesek prihodkov je treba navesti v evrih, pri
pretvarjanju zneska pa je treba uporabiti menjalni tečaj, veljaven na dan predložitve izjave.
Poslanci, ki so zapored izvoljeni za več mandatov, morajo navesti delovna mesta, na katerih so bili
zaposleni v obdobju treh let pred aktualnim parlamentarnim obdobjem. Pojem samostojni poklic
pomeni redno plačano dejavnost, ki jo poslanec opravlja v okviru podrejenega razmerja ali
neodvisno, kar vključuje svobodne poklice, ne glede na posebne nacionalne zahteve za opravljanje
posamezne poklicne dejavnosti. Kodeks ravnanja od poslanca ne zahteva, da predloži podatke o
lastništvu nepremičnine ali navede dohodke od tega lastništva, razen če prejema te prihodke kot
plačilo za opravljanje storitev upravljanja nepremičnin kot zaposlena ali samozaposlena oseba.
Članstva v odborih, ustanovljenih v Evropskem parlamentu, ni treba navajati, saj ne gre za zunanjo
dejavnost. Po drugi strani pa mora poslanec sam oceniti, kako tesno oz. posredno je odbor povezan
s Parlamentom in ali mora zato članstvo v njem navesti kot zunanjo dejavnost. Dolgoročnih
državnih obveznic, pokojninskih skladov in drugih vrednostnih papirjev, ki ne omogočajo
identifikacije sredstev, ni treba navesti. Poslanec lahko navede lastništvo nepremičnine in prihodke
od tega lastništva, če meni, da je to finančni interes, ki bi lahko vplival na opravljanje poslanske
funkcije. Izjava o finančnih interesih odraža položaj poslanca v času predložitve, spremeniti pa jo
je treba ob vsaki spremembi, ki vpliva na podatke v njej. Izjav ni več treba posodabljati vsako leto
(Dostopno na: www.europarl.europa.eu/pdf/meps/201206_Users_manual_on_the_COC_SL.doc).
59
h)
drugi finančni interesi, ki bi lahko vplivali na izvrševanje poslanske
funkcije.
Redna plačila, ki jih poslanec prejema v zvezi z vsako točko prvega
pododstavka, se razvrstijo v eno od naslednjih kategorij:
- 500 do 1 000 EUR na mesec;
- 1 001 do 5 000 EUR na mesec;
- 5 001 do 10 000 EUR na mesec;
- več kot 10 000 EUR na mesec.
Vsa druga plačila, ki jih poslanec prejema, prijavljena v skladu z vsako točko
prvega pododstavka, se izračunajo na letni ravni, delijo z dvanajst in nato
uvrstijo v eno od kategorij iz drugega pododstavka.
3. Podatki, ki jih na podlagi tega člena dobi predsednik, se na lahko dostopen
način objavijo na spletni strani Parlamenta.
4. Če poslanec ni oddal izjave o finančnih interesih, ne more biti izvoljen za
opravljanje položaja v Parlamentu ali njegovih telesih in ne more biti imenovan
za poročevalca ali sodelovati v uradni delegaciji.
Člen 5: Darila ali podobne koristi
1. Poslanci Evropskega parlamenta se pri izvrševanju njihove funkcije vzdržijo
sprejemati darila ali podobne koristi, razen tistih v približni vrednosti, ki je nižja
od 150 EUR in so podarjena iz vljudnosti, ali tistih, ki so podarjena iz vljudnosti,
ko poslanci uradno predstavljajo Parlament.
2. Vsa darila, ki so poslancem podarjeni v skladu z odstavkom 1, ko poslanci
uradno predstavljajo Parlament, se prepustijo predsedniku in se z njimi ravna v
skladu z izvedbenimi pravili, ki jih določi predsedstvo, v skladu s členom 9.
3. Določbe iz odstavka 1 in 2 se ne uporabljajo za povračilo potnih stroškov,
stroškov bivanja in dnevnic poslancev ali neposredno plačilo teh stroškov s
strani tretje strani, če se poslanec odzove vabilu in se pri izvrševanju svojih
dolžnosti udeleži dogodkov, ki jih organizira tretja stran.
60
Področje uporabe tega odstavka, zlasti določb za zagotavljanje preglednosti, se
opredeli v izvedbenih pravilih, ki jih določi predsedstvo, v skladu s členom 9.
Člen 6: Dejavnosti nekdanjih poslancev
Nekdanji poslanci Evropskega parlamenta, ki se poklicno ukvarjajo z
dejavnostmi lobiranja ali zastopanja, ki so v neposredni zvezi s postopkom
odločanja Unije, med opravljanjem te dejavnosti ne morejo koristiti ugodnosti,
ki v skladu s pravili, ki jih je določilo predsedstvo(1) , pripadajo nekdanjim
poslancem.
Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije26
Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije v prvem odstavku 12. člena
določa, da morajo uradniki in drugi uslužbenci Unije plačevati davek od plač,
mezd in prejemkov, ki jih prejemajo od Unije v skladu s pogoji in postopki, ki
jih določa evropski zakon. Protokol v drugem odstavku 12. člena določa, da so
uradniki in drugi uslužbenci Unije oproščeni nacionalnih davkov od plač, mezd
in prejemkov, ki jih izplačuje Unija.
OBDAVČITEV
PARLAMENTA
3.
DOHODKOV
POSLANCEV
EVROPSKEGA
Glede položaja poslancev, pridobitve in prenehanja mandata, nezdružljivosti
funkcije poslanca z drugimi funkcijami, poslanske imunitete, materialnih in
drugih pogojev za delo poslanca, pravice poslanca po prenehanju mandata ter
omejitev in obveznosti, vezanih na funkcijo poslanca v EP, se uporabljajo
določbe predpisov Evropske unije27. Za vprašanja, ki s predpisi Evropske unije
niso urejena, se smiselno uporabljajo določbe drugih zakonov, ki veljajo za
poslance Državnega zbora28.
26
http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2004:310:0261:0266:SL:PDF
27
Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v evropski parlament (Uradni list RS, št.
96/02, 22/04, 40/04 - upb1; Uradni list RS, št. 109/09; NPB-2).
28
Zakon o poslancih (ZPos-UPB2, Uradni list RS, št. 112/2005).
61
Poslanci, izvoljeni v Evropski parlament iz Slovenije, imajo od julija 2009
naprej plače in druge dohodke izplačane v skladu s Statutom Evropskega
parlamenta29.
Obdavčevanje dohodkov poslancev EP po predpisih Skupnosti
V skladu z določbo prvega odstavka 12. člena Statuta se od teh dohodkov
plačuje davek Skupnosti, in sicer upoštevaje pogoje, določene na podlagi 13.
člena Protokola* o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti za uradnike in
druge uslužbence Evropskih skupnosti. V skladu z določbo tretjega, četrtega in
petega odstavka 12. člena Statuta lahko država članica navedene dohodke
obdavči v skladu z nacionalno zakonodajo, če pri tem ne pride do dvojne
obdavčitve; navedeni dohodki pa se lahko upoštevajo pri določitvi davčne
stopnje za druge dohodke. Navedena davčna obravnava velja v skladu z
določbami petega odstavka 12. člena Statuta tudi za začasna nadomestila in
starostne, invalidske, vdovske ter družinske pokojnine. Za nekatere ugodnosti,
vključno s povračili stroškov in prispevki v prostovoljni pokojninski sklad, je v
skladu s šestim odstavkom 12. člena Statuta določeno, da niso obdavčljive30.
Obdavčevanje dohodkov poslancev EP po nacionalni zakonodaji
Dohodki iz delovnega razmerja, ki jih rezidenti dosežejo v tujini, se v celoti
vključijo v davčno osnovo v Sloveniji (določba prvega odstavka 5. člena ZDoh2), pri tem pa se uporabi metoda odprave dvojne obdavčitve, po kateri se pri
izračunu davčne obveznosti v Sloveniji kot odbitek davka upošteva davek,
plačan v tujini (določbe IX. poglavja ZDoh-2: Odprava dvojnega obdavčevanja
dohodka rezidenta z virom izven Slovenije).
To pomeni, da morajo poslanci EP obravnavane dohodke napovedati v Sloveniji
in plačati razliko v dohodnini, če je davek, odmerjen od teh dohodkov, na ravni
Skupnosti nižji kot dohodnina, odmerjena od teh dohodkov v Sloveniji31.
29
Sprejet 28. septembra 2005 s Sklepom Evropskega parlamenta (Uradni list L 262, 07/10/2005).
30
http://www.durs.gov.si/si/delovna_podrocja/mednarodno_obdavcevanje/zakonodaja_evropske_u
nije/obdavcitev_dohodkov_poslancev_evropskega_parlamenta_izvajanje_predpisov/
31
http://www.durs.gov.si/si/delovna_podrocja/mednarodno_obdavcevanje/zakonodaja_evropske_u
nije/obdavcitev_dohodkov_poslancev_evropskega_parlamenta_izvajanje_predpisov/
62
SKLEPNO
Ob poznavanju predpisov, ki urejajo vprašanja o položaju poslancev, pridobitvi
in prenehanju mandata, nezdružljivosti funkcije poslanca z drugimi funkcijami,
poslanski imuniteti, materialnih in drugih pogojih za delo poslanca, pravicah
poslanca po prenehanju mandata, in ob poznavanju omejitev in obveznosti,
vezanih na funkcijo poslanca, lahko ugotovimo, da se slovenska in evropska
ureditev zgledujeta ena po drugi. Vprašanje plač in njihovih obdavčitev pa
zaradi njihove dvojnosti izraža razliko, ki jo obravnavamo v našem prispevku. S
koncem tega mandata leta 2014 bodo slovenski poslanci, ki so bili izvoljeni v
EP, izgubili možnost izbire prejemanja plače po nacionalnem ključu.
VIRI:
Ambrožič, B. (2012): ABC poslanskih plač in ostalih nadomestil v evropskih
parlamentih Avstrije, Belgije in Češke. Revija Denar.
Wolfgang, B., Lahodinsky, O., Služba vlade RS za evropske zadeve: Opa, Evropa! Kako
deluje Evropska unija. Služba Vlade RS za evropske zadeve. Ljubljana. 2007.
Poslovnik
Evropskega
parlamenta
(Dostopno
http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+RULESEP+20080901+TOC+DOC+XML+V0//SL).
na:
Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske Unije (Dostopen na: http://eurlex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2004:310:0261:0266:SL:PDF).
Statut
poslancev
Evropskega
parlamenta
(Dostopen
na:
http://eurlex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32005Q0684:SL:NOT).
Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v evropski parlament (Uradni list RS,
št. 96/02, 22/04, 40/04 - upb1; Uradni list RS, št. 109/09; NPB-2).
Zakon o poslancih (ZPos-UPB2, Uradni list RS, št. 112/2005 z dopolnitvami).
Izjava o finančnih interesih poslancev skladno s prilogo poslovnika Evropskega
parlamenta o preglednosti in finančnih interesih poslancev (Dostopno na:
http://www.europarl.europa.eu/pdf/meps/201206_Decl_financial_interests_SL.pdf).
Navodilo za izpolnjevanje izjave o finančnih interesih (Dostopno
www.europarl.europa.eu/pdf/meps/201206_Users_manual_on_the_COC_SL.doc).
na:
http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/nevladne_organizacije/volilna_zakonodaja/v
olitve_poslancev_iz_republike_slovenije_v_evropski_parlament/
http://www.durs.gov.si/si/delovna_podrocja/mednarodno_obdavcevanje/zakonodaja_evr
opske_unije/obdavcitev_dohodkov_poslancev_evropskega_parlamenta_izvajanje_predpi
sov/
http://www.europarl.europa.eu/meps/sl/search.html
63
http://www.evropa.gov.si/si/vsebina/pogosta-vprasanja/pogostavprasanja/news/3d0ce180de/?tx_evropafaq_pi1%5Bq%5D=384
http://www.zdruzenjeobcin.si/index.php?page=novice&action=more&page_id=466
http://www.siol.net/novice/svet/2012/03/evropski_poslanci_znova_za_ukinitev_sedeza_
parlamenta_v_strasbourgu.aspx
http://www.europarl.europa.eu/aboutparliament/sl/00059f3ea3/Prora%C4%8DunEvropskega-parlamenta.html
http://www.rtvslo.si/svet/italijanski-poslanci-prekasajo-evropske-kolege-po-visiniplace/274054
http://www.europarl.europa.eu/meps/sl/assistants.html
http://www.europarl.europa.eu/meps/sl/observers.html
http://europa.eu/about-eu/institutions-bodies/european-parliament/index_sl.htm
http://www.evropa.gov.si/si/vsebina/pogosta-vprasanja/pogostavprasanja/news/f53f4b8519/?tx_evropafaq_pi1%5Bq%5D=584
http://www.rtvslo.si/evropska-unija/evroposlancem-visoke-place-da-bi-preprecilikorupcijo/253584
http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+RULESEP+20070606+ANN-01+DOC+XML+V0//SL&language=SL&navigationBar=YES
Act No. 236/1995 on Salary and Other Appurtenances Connected with Execution of
Function for Representatives of State Power, Some State Authorities, Judges and
Members of European Parliaments.
Bundesbezügegesetz - BGBl. Nr. 64/1997 idF 142/2004.
OGLAS
64
Dr. Bojan Tičar1
DIFFERENT FORMS OF LEGAL SUPERVISION OF PUBLIC
ADMINISTRATION IN SOME EUROPEAN STATES
Summary
Inspections are used for the purpose of determining if administrative body is
complying with regulations. The inspector examines the criteria and talks with
involved individuals. A report and evaluation follows such visits. The idea is
that an independent and specially constituted authority may be created to
monitor, scrutinize, and criticize the actions, or some particular part of the
actions, of a primary administrative authority. The main object of this form of
oversight is to improve the quality of decision-making through extensive
monitoring.
Law on public inspections and organization of administrative inspection and
inspection for civil servants and salaries system should regulate the status of a
public inspector and the position of inspector as independent civil servant and
professional, authorized to run administrative supervision and control over the
respecting legal rules and regulations; in addition the above law should set up
unified organization of different field of inspection according to same and
standardized principles and rules.
Key words: inspections, administrative inspection, public inspection, civil
servants, public salaries system, public sector, public administration
1.
INTRODUCTION
All European (and not just EU) countries recognize that the building or
rebuilding of a professional, stable, and effective public administration is a vital
element in the creation of a modern, democratic society. The achievement of that
Bojan Tičar is an associate professor and doctor of legal sciences. He works at the University of
Maribor, Faculty of Criminal Justice and Security (FVV UM - as vice dean and assoc. professor),
at University of Primorska, Faculty of Management (FM UP- as assoc. professor and senior
researcher) and at College for Accountancy Ljubljana (VŠR - as assoc. professor). At these
institutions he researches and teaches Law, Financial Law, Public Law, Public Administration and
Legal Regulation of the Management.
1
65
objective depends fundamentally on having professional senior civil servants,
who will be political independent and highly professional.
A second aspect of the legal dimension of public administration supervision is
the relationship between the administrative authority on the one hand and the
citizen on the other. That relationship should not depend on the will or whim of
the authority but ought to be mediated by legal principles2.
Next aspect of the legal dimension of administrative supervision turns on the
idea that each administrative authority ought to be subject to supervision by
other authorities, of both; (1) judicial and (2) non-judicial kind.
Judicial supervision has a key role in ensuring that administration is conducted
within the terms of the law and according to established legal principles. But
other forms of supervision by non-judicial institutions, such as ombudsmen,
special inspectorates, and parliamentary committees, are also of great
importance in maintaining good quality decision-making, which is also open,
transparent, and fair.
Whether these legal dimensions are respected in practice is very much linked to
the quality and training of both those responsible for primary administration and
those charged with supervising it; but however imperfect the legal dimension
may be in practice, it is an essential component in creating a legitimate
administrative service3.
Beside this, each European country has created also an extensive network of
parliamentary committees, although in most cases the committees are only
beginning to function as effective forms of scrutiny of the administration.
While judicial supervision by independent courts is a central plank in the
reforms of all new EU member states, this is confined to matters of legality. The
most suitable forms of supervision of the content and merits of administrative
actions are more debatable and divergent views are expressed.
The ombudsman device for administrative supervision has been adopted in
Austria, Hungary and Poland and seems to be working well; it has not, however,
won support in some of the other countries.
Considerable weight is placed in each of the countries on the role of
inspectorates and special commissions, of which the Supreme Audit Institution
2
See: OECD (1997), “Administrative Procedures and the - Supervision of Administration in
Hungary, Poland, Bulgaria, Estonia and Albania”, Sigma Papers, No. 17, OECD, Publishing. p.
11-12
3
OECD (1997), ibidem, p. 12
66
is one of the most important, as forms of supervision, although a detailed study
of the many forms such bodies take is beyond the scope of this study.
2.
DIFFERENT FORMS OF SUPERVISION ON PUBLIC ADMINISTRATION
In discussing the different forms of supervision on public administration, the
following order is adopted:
1. judicial review,
2. prosecutor,
3. appeal on the merits,
4. ombudsmen,
5. internal complaints procedures,
6. administrative inspectorates and
7. parliament and the committees of parliament4.
Whether there is a best order in which to consider the list is bound to be a matter
of opinion. Some might prefer to take a different view and treat the forms of
supervision in the order of heaviest use, or perhaps according to the degree of
their likely impact on the administration5.
In the absence of any obvious or compelling order, we have chosen to take
judicial supervision first, not because it has the most impact on the
administration or because it is heavily used, but simply because a sound system
of judicial review is a fundamental requirement of constitutionalism and the rule
of law.6
Nevertheless, according to title topic, we will discuss in the next text about
inspectorial form of administrative supervision.
3.
LEGAL ANALYSIS OF INSPECTION
An inspection is, most generally, an organized examination or formal evaluation
exercise. In government and politics, an inspection is the act of a monitoring
authority administering an official review of various criteria such as:
1. documents and administrative procedures,
2. facilities,
4
Ibidem: OECD (1997), ibidem, p. 12
5
For full discussion of these issues, see D.J. Galligan, Discretionary Powers (Clarendon, Oxford,
1986).
6
OECD (1997), ibidem, p. 77-78
67
3. records,
4. employment and salaries of civil servants and
5. any other assets.
Inspections are used for the purpose of determining if administrative body is
complying with regulations. The inspector examines the criteria and talks with
involved individuals. A report and evaluation follows such visits.
The idea here is that an independent and specially constituted authority may be
created to monitor, scrutinize, and criticize the actions, or some particular part of
the actions, of a primary administrative authority.
The main object of this form of oversight is to improve the quality of decisionmaking through extensive monitoring. With a general commission to examine
administrative activity, inspectorates and the like complement the functions of
ombudsmen; for while the former may initiate general investigations itself, the
powers of the latter are normally triggered only by an individual complaint.
The division between the two should not be drawn too strictly, since each may to
a degree stray into the territory of the other; the division of functions is
nevertheless useful and practical.
The powers of inspectorates and similar bodies in different countries naturally
vary, but typically they include a general authority to inquire into some aspect of
administrative behavior. They may require the production of documents and the
disclosure of information by the department or agency.
In many cases, they may also question officials and require answers from them.
Where defects or shortcomings are detected, an inspectorate may have the power
to order their correction for the future.
In the countries, where the administrative supervision is under administrative
inspectorates, few stand out are especially important. One purpose is to assist
administrative institutions in carrying out the tasks set by government. The other
is to ensure that people who are affected by the actions and decisions of
administrative institutions should be treated properly and fairly.
The first purpose may be called effective administration, the second respect for
the rights and interests of persons. In some countries (i.e. Slovenia, Portugal)
administrative inspection supervises also:
1.
Employment system of public servants; and
2.
Salaries system of public servants.
Anyhow the principle of legality is the foundation stone of all administrative
inspections in all analyzed countries. Much of what has been said in this section
68
is related to the principle of legality, but a brief restatement of its main elements
may be useful. The principle means at its simplest that:
a)
All administrative and executive authorities are created by law and have
only such powers and duties as are conferred on them by law; and
b) In exercising their powers and duties such authorities should act within the
law, and any act or decision which goes beyond the scope of legal authority
or violates the law in a significant way should have no legal effect7..
Law on public inspections and organization of administrative inspection and
inspection for civil servants and salaries system should regulate the status of a
public inspector and the position of inspector as independent civil servant and
professional, authorized to run administrative supervision and control over the
respecting legal rules and regulations; in addition the above law should set up
unified organization of different field of inspection according to same and
standardized principles and rules.
In following comparative table we will compare different legal regulation of
administration inspection.
7
See: D.J. Galligan, Due Process and Fair Procedures (Clarendon, Oxford, 1996); J.Baldwin,
N.Wikeley, and Young, Judging Social Security (Clarendon, Oxford, 1994).
69
Table 1: Comparation of ADMINISTRATIVE SUPERVISiON8
MODEL OF ADMINISTRATIVE SUPERVISION
STATE
INTERNAL
1. AUSTRIA
2. CROATIA
3. FRANCE
4. FYRM
(MACEDONIA)
8
EXTERNAL
-
second authority,
-
ministries,
-
internal auditing
-
second authority,
-
ministries,
-
internal auditing
-
second authority,
-
ministries,
-
internal auditing
-
second authority,
Administrative inspectoral model
-
ministries,
-
-
internal auditing
Special ombudsman model
- “Volksanwaltschaft” independent institution
- board of mediators
Administrative inspectoral model
-
Central
State
Office
for
Public
Administration,
Department
of
Administrative Inspection supervise
Administrative inspectoral model
-
L'Inspection générale de l’administration
(IGA)
State Administrative Inspectorate
Sources for the table:
http://dec2010.wordpress.com/2010/03/29/public-administration-inspection-and-control-service-satisfactionsurvey/ (19.9.2012)
http://www.arhiv.mju.gov.si/en/areas_of_work/inspectorate_of_the_republic_of_slovenia_for_public_administ
ration/index.html (3.10.012)
http://www.arhiv.mju.gov.si/en/areas_of_work/management_and_personnel/index.html (3.10.2012)
http://www.dgap.gov.pt/eng/index.cfm?OBJID=888fc989-914e-43fb-a4ac-46e342db24de (2.10.2012)
http://www.interieur.gouv.fr/sections/a_l_interieur/le_ministere/organisation/inspection-generaleadministration (20.9.2012)
http://www.oecd.org/portugal/1910921.pdf (3.10.2012)
http://www.oecd.org/site/sigma/publicationsdocuments/43913104.pdf (23.9.2012)
http://www.portugal.gov.pt/pt.aspx and http://www.dgap.gov.pt/eng/index.cfm?OBJID=e146d378-589e-4a96ba6a-3f5160c11148 (3.10.2012)
http://www.publico.pt/sociedade/noticia/portugal-tem-92212-quilometros-quadrados-por-enquanto-1552831
(3.10.2012)
http://www.seedd.gr//tabid/131/Default.aspx (19.9.2012)
http://www.stat.gov.mk/pdf/kniga_13.pdf. (24.9.2012)
70
5. GREECE
6. PORTUGAL
-
second authority,
Administrative inspectoral model
-
ministries,
-
-
internal auditing
General
Inspector
Administration and
-
S.E.E.D.D. - The Inspectors-Controllers
Body for Public Administration
-
second authority,
-
ministries,
-
internal assessment
of
publicadministration
of
Public
Combined administrative-finance inspectoral
model
-
Public-financial inspection; and
Hetero-assessment of public administration
which may be carried out by administration's
internal entities, p.e. inspectorates-general.
Administrative tribunal model
7. UK
8. SLOVENIA
4.
-
First-tier tribunal
-
Upper tribunal
-
Administrative Justice
Council (AJTC).
and
-
second authority,
Administrative inspectoral model
-
ministries,
-
-
internal auditing
Tribunal
Ministry for Public Administration, State
Administrative Inspectorate
DISCUSSION AND CONCLUSIONS
According to legal analysis inspection should be performed by professional
inspectors organized in special independent administrative body and established
by special law. Such law should regulate the status and the position of inspector
as independent civil servant and professional, authorized to run administrative
supervision and control over the respecting legal rules and regulations.
Inspection should mean administrative control of the implementation of or
compliance with administrative procedures, civil servants regulation, salary
system and other administrative regulations. In order to perform their duties
inspectors should be trained. In performing inspection duties, inspectors should
conduct the procedure independently and issue decisions in administrative
procedure and offence proceedings9.
9
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200256&stevilka=2758 (10.12.2012)
71
An inspector should have the right to enter the premises, buildings, land and
access equipment and facilities without prior notification and without the
permission of the person liable or the responsible person acting on behalf of the
person liable and regardless of working hours10.
Where an inspector establishes that the person liable has gained financial benefit
by committing a criminal offence or a minor offence, the inspector shall propose
to the competent court that such proceeds be forfeited.
State should be liable for financial damage suffered by the person liable or other
person due to an inspector's unlawful action or omission during the performance
of inspection duties11.
State should have a recourse claim against the inspector if the damage was
inflicted deliberately or through gross negligence. The person liable or a third
person may claim compensation for damage directly from the administrative
inspector if the damage arose due to a criminal offence committed by the
administrative inspector.
Literature
D.J. Galligan (1986), Discretionary Powers , Clarendon, Oxford.
Ed. Julian Webb, Dictonary of Law (2009), Penguin Reference Library, Penguin books,
London p. 12-13
http://dec2010.wordpress.com/2010/03/29/public-administration-inspection-and-controlservice-satisfaction-survey/ (19.9.2012)
http://www.arhiv.mju.gov.si/en/areas_of_work/inspectorate_of_the_republic_of_sloveni
a_for_public_administration/index.html (3.10.012)
http://www.arhiv.mju.gov.si/en/areas_of_work/management_and_personnel/index.html
(3.10.2012)
http://www.dgap.gov.pt/eng/index.cfm?OBJID=888fc989-914e-43fb-a4ac46e342db24de (2.10.2012)
http://www.interieur.gouv.fr/sections/a_l_interieur/le_ministere/organisation/inspectiongenerale-administration (20.9.2012)
http://www.juradmin.eu/seminars/Trier2005/Autriche_en.pdf (26.9.2012)
http://www.oecd.org/portugal/1910921.pdf (3.10.2012)
http://www.oecd.org/site/sigma/publicationsdocuments/43913104.pdf
FORMER
YUGOSLAV REPUBLIC OF MACEDONIA
ADMINISTRATIVE LEGAL
10
Ibidem.
11
Ibidem.
72
FRAMEWORK ASSESSMENT MAY 2009; Sigma Assessment May 2009 former
Yugoslav Rep of Macedonia Administrative Legal Framework (23.9.2012)
http://www.portugal.gov.pt/pt.aspx
http://www.dgap.gov.pt/eng/index.cfm?OBJID=e146d378-589e-4a96-ba6a3f5160c11148 (3.10.2012)
and
http://www.publico.pt/sociedade/noticia/portugal-tem-92212-quilometros-quadradospor-enquanto-1552831 (3.10.2012)
http://www.seedd.gr//tabid/131/Default.aspx (19.9.2012)
http://www.stat.gov.mk/pdf/kniga_13.pdf. (24.9.2012)
J.Baldwin, N.Wikeley, and Young (1994), Judging Social Security, Clarendon, Oxford.
OECD (1997), “Administrative Procedures and the - Supervision of Administration in
Hungary, Poland, Bulgaria, Estonia and Albania”, Sigma Papers, No. 17, OECD,
Publishing. p. 11-12
Račel Lucija (2011), Analiza pristojnosti delovanja inšpektorata za javno upravo,
magistrsko delo, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani
Routledge Revision, Lawcards (2012), Constitutional and administrative law, Roudledge
Taylor and Francis Group, New York, London.
OGLAS
73
IZ PRAKSE ZA PRAKSO
Dr. Branko Mayr1
KNJIGOVODENJE POSLOVNIH DOGODKOV
UVOD
Pred vami je nastajajoči priročnik knjigovodenja. Število avtorjev ni omejeno.
Vsak prispevek na posamezno temo je dobrodošel. Zbirka vseh člankov bo po
vsebini knjigovodski priročnik, katerega okvir prikazujemo v tej številki. Ne
glede na avtorja bo vsak članek umeščen v vsebinsko primerno rubriko. Bralci
naše revije imate priložnost, da posamezne prispevke zbirate v posamezne
skupine, kadar koli pa vam bomo na vašo željo posredovali do takrat oblikovano
celoto. Celotna zbirka bo objavljena na naših spletnih straneh.
Zgradba priročnika bo skladna z veljavnim kontnim okvirom. Članki bodo
obravnavali posamezne poslovne vsebine in dogodke; v glavnem bodo temeljili
na listinah, ki jih sprožajo (listine nakupa, prodaje, proizvodnje itd.). Posamezne
dogodke bomo knjigovodsko obravnavali v skladu z veljavnimi Slovenskimi
računovodskimi standardi, in kjer je to smiselno, z Mednarodnimi standardi
računovodskega poročanja.
Za začetek pa nekaj o zgradbi knjigovodskega priročnika IPR.
1
Kontni okvir je oblikovan na podlagi 16. člena Zakona o revidiranju ZRev-2 (Uradni list RS, št.
65/08), 54. in 73. člena Zakona o gospodarskih družbah, ZGD-1 (Uradni list RS, št. 65/2009UPB3, 83/2009 Odl. US: U-I-165/08-10, Up-1772/08-14, Up-379/09-8, 33/2011, 91/2011,
100/2011 Skl. US: U-I-311/11-5, 32/2012, 57/2012), SRS 39.12 – Računovodske rešitve pri malih
samostojnih podjetnikih (2006) (Uradni list RS, št. 118/05, popr. 10/06, 1/10, popr. 90/10 in 2/12),
drugega odstavka prvega člena Pravilnika o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za
fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (Uradni list RS, št. 138/06 in 52/07), SRS 34.27 –
Računovodske rešitve v zadrugah(2008) (Uradni list RS, št. 12/08), tretjega odstavka 41.a člena
Zakona o zadrugah (Uradni list RS, št. 79/09), SRS 36.27 – Računovodske rešitve v nepridobitnih
organizacijah – pravnih osebah zasebnega prava (2006) (Uradni list RS, št. 118/05) in SRS 33.13 –
Računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah (2007) (Uradni list RS, št. 3/07 in
1710, popr. 90/10).
Sprejel ga je Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na 145. seji 29. avgusta 2012.
74
KNJIGOVODSKI PRIROČNIK IPR (OKVIR)
Vsebine posameznih kontov prikazujemo v vsebinah kontnega okvira in
priporočeno strukturo kontov v vsebinah priporočenega kontnega načrta, kot
veljata od 1. januarja 20132.
Veljavne konte razvrščamo glede na dejavnosti na: gospodarske družbe (D),
samostojne podjetnike posameznike (P), kmečka gospodinjstva (K), zadruge (Z),
nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava (N) in društva ter
invalidske organizacije (DI). Društva bomo obravnavali ločeno.
RAZRED 0 – DOLGOROČNA SREDSTVA
Klasifikat: 00 – NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROČNE
AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
V tej skupini se izkazujejo dobro ime, odloženi stroški razvijanja, premoženjske
in druge pravice, druga neopredmetena sredstva, popravek njihove vrednosti in
oslabitev njihove vrednosti ter dolgoročne aktivne časovne razmejitve.
Priporočeni konti
00 – Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne
razmejitve
000 – Dobro ime
002 – Odloženi stroški razvijanja
003 – Premoženjske in druge pravice
005 – Druga neopredmetena sredstva (tudi emisijski kuponi)
007 – Dolgoročne aktivne časovne razmejitve
008 – Popravek vrednosti neopredmetenih sredstev zaradi
amortiziranja
009 – Oslabitev vrednosti neopredmetenih sredstev
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Poslovni dogodki
V rubriki Poslovni dogodki obljavljamo tipične poslovne dogodke, povezane z
obravnavano kategorijo. Prikazali bomo mesto kategorije v poslovnem procesu
in jo vsebinsko umestili v poslovanje. Na enak način bomo obravnavali vse
klasifikate.
75
Knjiženje
V rubriki Knjiženje objavljamo tipične knjižbe.
Klasifikat: 01 – NALOŽBENE NEPREMIČNINE
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo naložbene nepremičnine, popravek njihove vrednosti
in oslabitev njihove vrednosti.
Priporočeni konti
01 – Naložbene nepremičnine
010 – Naložbene nepremičnine, vrednotene po modelu nabavne
vrednosti
011 – Naložbene nepremičnine, vrednotene po modelu poštene
vrednosti
015 – Popravek vrednosti naložbenih nepremičnin zaradi
amortiziranja
019 – Oslabitev vrednosti naložbenih nepremičnin
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 02 – NEPREMIČNINE
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo zemljišča, zgradbe in nepremičnine v gradnji oziroma
izdelavi, posebej glede na izbrani model vrednotenja.
Priporočeni konti
02 – Nepremičnine
020 – Zemljišča, vrednotena po modelu nabavne vrednosti
021 – Zgradbe, vrednotene po modelu nabavne vrednosti
022 – Zemljišča, vrednotena po modelu prevrednotenja
023 – Zgradbe, vrednotene po modelu prevrednotenja
027 – Nepremičnine v gradnji oziroma izdelavi
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije
Klasifikat: 03 – POPRAVEK IN OSLABITEV VREDNOSTI NEPREMIČNIN
Vsebina
76
Ta skupina je namenjena izkazovanju popravka vrednosti nepremičnin. Posebej
se izkazujeta popravek vrednosti zgradb zaradi amortiziranja in oslabitev
vrednosti zemljišč in zgradb.
Priporočeni konti
03 – Popravek in oslabitev vrednosti nepremičnin
031 – Oslabitev vrednosti zemljišč
032 – Popravek vrednosti zemljišč (kamnolomov, odlagališč
odpadkov)
zaradi amortiziranja
035 – Popravek vrednosti zgradb zaradi amortiziranja
039 – Oslabitev vrednosti zgradb
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 04 – OPREMA IN DRUGA OPREDMETENA OSNOVNA
SREDSTVA
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo oprema in nadomestni deli, drobni inventar, biološka
sredstva, druga opredmetena osnovna sredstva, oprema in druga opredmetena
osnovna sredstva v gradnji oziroma izdelavi. Opredmetena osnovna sredstva se
izkazujejo posebej glede na izbrani model vrednotenja.
Posebej se izkazujejo umetniška dela in drugi predmeti kulturne in/ali
zgodovinske vrednosti, ki se ne amortizirajo.
Priporočeni konti
04 – Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva
040 – Oprema in nadomestni deli, vrednoteni po modelu
nabavne
vrednosti
041
– Drobni
inventar
042 – Oprema in nadomestni deli, vrednoteni po modelu
prevrednotenja
043 – Biološka sredstva – večletni nasadi
044 – Biološka sredstva – osnovna čreda
045 – Druga opredmetena osnovna sredstva
046 – Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti
047 – Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva v gradnji
oziroma
izdelavi
048
– Umetniška
dela in drugi predmeti kulturne in/ali
zgodovinske vrednosti, ki se ne amortizirajo
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
77
Klasifikat: 05 – POPRAVEK IN OSLABITEV VREDNOSTI OPREME IN
DRUGIH OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV
Vsebina
V tej skupini se izkazuje popravek vrednosti opreme in nadomestnih delov,
drobnega inventarja, bioloških sredstev in drugih opredmetenih osnovnih
sredstev zaradi amortiziranja.
Posebej se izkazuje oslabitev vrednosti opreme in nadomestnih delov ter drugih
opredmetenih osnovnih sredstev.
Priporočeni konti
05 – Popravek in oslabitev vrednosti opreme in drugih
opredmetenih osnovnih sredstev
050 – Popravek vrednosti opreme in nadomestnih delov
zaradi
amortiziranja
051 – Popravek vrednosti drobnega inventarja zaradi amortiziranja
052 – Oslabitev vrednosti opreme in nadomestnih delov
053 – Popravek vrednosti bioloških sredstev – večletnih nasadov
zaradi amortiziranja
054 – Popravek vrednosti bioloških sredstev – osnovne črede
zaradi
amortiziranja
055 – Popravek vrednosti drugih opredmetenih osnovnih sredstev
zaradi amortiziranja
056 – Popravek vrednosti vlaganj v opredmetena osnovna sredstva v
tuji lasti
058 – Oslabitev vrednosti bioloških sredstev
059 – Oslabitev vrednosti drugih opredmetenih osnovnih sredstev
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 06 – DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE, RAZEN
POSOJIL
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo dolgoročne finančne naložbe v delnice in deleže ter
druge dolgoročne kapitalske naložbe, in sicer posebej razporejene in izmerjene
po nabavni vrednosti, posebej razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida ter posebej razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek
kapitala oziroma lastnega vira sredstev. Posebej se izkazuje oslabitev vrednosti
dolgoročnih finančnih naložb.
78
Priporočeni konti
06 – Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil
060 – Dolgoročne finančne naložbe v delnice in deleže družb v
skupini,
razporejene in izmerjene po nabavni vrednosti
061 – Dolgoročne finančne naložbe v delnice in deleže družb v
skupini,
razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
062 – Dolgoročne finančne naložbe v delnice in deleže družb v
skupini,
razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala
063 – Dolgoročne finančne naložbe v delnice in deleže pridruženih
družb
in skupaj obvladovanih družb, razporejene in izmerjene po
nabavni vrednosti
064 – Dolgoročne finančne naložbe v delnice in deleže pridruženih
družb in skupaj obvladovanih družb, razporejene in izmerjene po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida
065 – Dolgoročne finančne naložbe v delnice in deleže pridruženih
družb
in skupaj obvladovanih družb, razporejene in izmerjene po
pošteni
vrednosti prek kapitala
066 – Druge dolgoročne finančne naložbe, razporejene in
izmerjene
po nabavni vrednosti
067 – Druge dolgoročne finančne naložbe, razporejene in
izmerjene
po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
068 – Druge dolgoročne finančne naložbe, razporejene in
izmerjene
po pošteni vrednosti prek kapitala oziroma lastnega vira sredstev
069 – Oslabitev vrednosti dolgoročnih finančnih naložb
D
P
K
Z
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 07 – DANA DOLGOROČNA POSOJILA IN TERJATVE ZA
NEVPLAČANI VPOKLICANI KAPITAL
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo dolgoročna posojila, dana na podlagi posojilnih
pogodb in z odkupom obveznic, dolgoročne terjatve za nevplačani vpoklicani
kapital, dolgoročne terjatve iz finančnega najema ter dolgoročni depoziti. Dana
dolgoročna posojila se razčlenjujejo na posojila v državi in tujini. Dana
dolgoročna posojila, ki zapadejo v plačilo v letu dni po datumu bilance stanja, se
v bilanci stanja prenesejo med kratkoročne finančne naložbe. Posebej se izkazuje
oslabitev vrednosti danih dolgoročnih posojil.
79
Priporočeni konti
07 – Dana dolgoročna posojila in terjatve za nevplačani vpoklicani
kapital
070 – Dolgoročna posojila, dana na podlagi posojilnih pogodb
družbam v skupini, vključno z dolgoročnimi terjatvami iz finančnega
najema
071 – Dolgoročna posojila, dana na podlagi posojilnih
pogodb
pridruženim družbam in skupaj obvladovanim družbam,
vključno z dolgoročnimi terjatvami iz finančnega najema
072 – Dolgoročna posojila, dana drugim, vključno z
dolgoročnimi terjatvami iz finančnega najema
073 – Dolgoročna posojila, dana z odkupom obveznic od družb v
skupini
074 – Dolgoročna posojila, dana z odkupom obveznic od
pridruženih
družb in skupaj obvladovanih družb
075 – Dolgoročna posojila, dana z odkupom obveznic od drugih
076 – Dolgoročne terjatve za nevplačani vpoklicani kapital
077 – Druga dolgoročno vložena sredstva
078 – Dani dolgoročni depoziti
079 – Oslabitev vrednosti danih dolgoročnih posojil
D
P
K
Z
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 08 – DOLGOROČNE POSLOVNE TERJATVE
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo dolgoročni blagovni in potrošniški krediti, dani
dolgoročni predujmi in varščine ter druge dolgoročne poslovne terjatve.
Dolgoročne poslovne terjatve se razčlenjujejo na terjatve do strank v državi in
tujini. Dolgoročne poslovne terjatve, ki zapadejo v plačilo v letu dni po datumu
bilance stanja, se v bilanci stanja izkazujejo kot kratkoročne terjatve. Posebej se
izkazuje oslabitev vrednosti dolgoročnih poslovnih terjatev.
80
Priporočeni konti
08 – Dolgoročne poslovne terjatve
080 – Dolgoročni blagovni krediti, dani v državi
081 – Dolgoročni blagovni krediti, dani v tujini
082 – Dani dolgoročni potrošniški krediti
083 – Dani dolgoročni predujmi
084 – Dane dolgoročne varščine
086 – Druge dolgoročne poslovne terjatve
089 – Oslabitev vrednosti dolgoročnih poslovnih terjatev
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat : 09 – TERJATVE ZA ODLOŽENI DAVEK IN TERJATVE DO
SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV TER NOSILCEV
KMEČKIH GOSPODINJSTEV
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo terjatve za odloženi davek iz odbitnih začasnih razlik,
iz neizrabljenih davčnih izgub, prenesenih v naslednja davčna obdobja, in iz
davčnih dobropisov, prenesenih v naslednja davčna obdobja.
V tej skupini se izkazujejo tudi terjatve do samostojnih podjetnikov
posameznikov in nosilcev kmečkih gospodinjstev.
Priporočeni konti
09 – Terjatve za odloženi davek ter terjatve do
samostojnih podjetnikov posameznikov in do nosilcev kmečkih
gospodinjstev
090 – Terjatve za odloženi davek iz odbitnih začasnih razlik
091 – Terjatve za odloženi davek iz neizrabljenih davčnih
izgub,
prenesenih v naslednja davčna obdobja
092 – Terjatve za odloženi davek iz davčnih dobropisov,
prenesenih
v naslednja davčna obdobja
095 – Terjatve do samostojnih podjetnikov posameznikov
098 – Terjatve do nosilcev kmečkih gospodinjstev
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
81
RAZRED 1 – KRATKOROČNA SREDSTVA, RAZEN ZALOG, IN
KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
Klasifikat: 10 – DENARNA SREDSTVA V BLAGAJNI IN TAKOJ
UDENARLJIVI VREDNOSTNI PAPIRJI
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo denarna sredstva (bankovci in kovanci) v blagajni,
prejeti čeki, netvegani takoj udenarljivi dolžniški vrednostni papirji (skladno s
SRS 7) in denar na poti.
Domača in tuja denarna sredstva v blagajni se izkazujejo posebej. Izdani čeki se
izkazujejo kot odbitna postavka.
Priporočeni konti
10 – Denarna sredstva v blagajni in takoj udenarljivi
vrednostni papirji
100 – Denarna sredstva v blagajni, razen deviznih
101 – Devizna sredstva v blagajni
102 – Izdani čeki (odbitna postavka)
103 – Prejeti čeki
104 – Netvegani takoj udenarljivi dolžniški vrednostni papirji
109 – Denar na poti
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 11 – DOBROIMETJE PRI BANKAH IN DRUGIH FINANČNIH
INŠTITUCIJAH
V tej skupini se izkazuje dobroimetje na računih pri bankah in drugih finančnih
inštitucijah.
Vsebina
Dobroimetje na računih se razčlenjuje na takoj razpoložljiva denarna sredstva in
na tista, ki so vezana na odpoklic. Posebej se izkazuje dobroimetje v domači in
tuji valuti. Posebej se izkazujejo tudi denarna sredstva na posebnih računih
oziroma za posebne namene.
82
Priporočeni konti
11 – Dobroimetje pri bankah in drugih finančnih inštitucijah
110 – Denarna sredstva na računih, razen deviznih
111 – Kratkoročni depoziti oziroma depoziti na odpoklic, razen
deviznih
112 – Devizna sredstva na računih
113 – Kratkoročni devizni depoziti oziroma devizni depoziti na
odpoklic
114 – Denarna sredstva na posebnih računih oziroma za
posebne
namene
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 12 – KRATKOROČNE TERJATVE DO KUPCEV
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo kratkoročne terjatve do kupcev iz prodaje sredstev.
Posebej se izkazujejo kratkoročne terjatve do kupcev v državi in tujini. V njej se
izkazujejo tudi dani kratkoročni blagovni in potrošniški krediti. Posebej se
izkazuje oslabitev vrednosti kratkoročnih terjatev do kupcev.
Društva in invalidske organizacije ločeno izkazujejo vse kratkoročne terjatve do
članov iz naslova članarine, prodaje blaga in storitev ter iz drugih naslovov.
Priporočeni konti
12 – Kratkoročne terjatve do kupcev
120 – Kratkoročne terjatve do kupcev v državi
121 – Kratkoročne terjatve do kupcev v tujini
122 – Kratkoročni blagovni krediti, dani kupcem v državi
123 – Kratkoročni blagovni krediti, dani kupcem v tujini
124 – Kratkoročni potrošniški krediti, dani kupcem v državi
125 – Kratkoročne terjatve do članov
129 – Oslabitev vrednosti kratkoročnih terjatev do kupcev
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
83
Klasifikat: 13 – DANI KRATKOROČNI PREDUJMI IN VARŠČINE
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo kratkoročni predujmi, dani za opredmetena osnovna
sredstva, neopredmetena sredstva, zaloge in še ne opravljene storitve, drugi dani
kratkoročni predujmi, pa tudi dana preplačila in dane kratkoročne varščine.
Posebej se izkazuje oslabitev vrednosti danih kratkoročnih predujmov in varščin.
Dani kratkoročni predujmi se v bilanci stanja izkazujejo v zvezi s stvarmi, na
katere se nanašajo.
Priporočeni konti
13 – Dani kratkoročni predujmi in varščine
130 – Kratkoročni predujmi, dani za opredmetena osnovna sredstva
131 – Kratkoročni predujmi, dani za neopredmetena sredstva
132 – Kratkoročni predujmi, dani za zaloge materiala in blaga ter še
ne opravljene storitve
133 – Drugi dani kratkoročni predujmi in preplačila
134 – Dane kratkoročne varščine
139 – Oslabitev vrednosti danih kratkoročnih predujmov,
preplačil in varščin
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 14 – KRATKOROČNE TERJATVE IZ POSLOVANJA ZA TUJI
RAČUN
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo kratkoročne terjatve do izvoznikov, kratkoročne
terjatve iz uvoza za tuji račun, kratkoročne terjatve iz komisijske in
konsignacijske prodaje ter druge kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuji račun.
Posebej se izkazuje oslabitev vrednosti teh terjatev.
Priporočeni konti
14 – Kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun
140 – Kratkoročne terjatve do izvoznikov
141 – Kratkoročne terjatve iz uvoza za tuj račun
142 – Kratkoročne terjatve iz komisijske in konsignacijske prodaje
145 – Druge kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun
149 – Oslabitev vrednosti kratkoročnih terjatev iz poslovanja za tuj
račun
D
P
K
Z
N
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
84
Klasifikat: 15 – KRATKOROČNE TERJATVE, POVEZANE S FINANČNIMI
PRIHODKI
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo kratkoročne terjatve za obresti, kratkoročne terjatve
za dividende in druge deleže v dobičku ter druge kratkoročne terjatve, povezane
s finančnimi prihodki. Posebej se izkazuje oslabitev vrednosti teh terjatev.
Posebej se izkazujejo tudi kratkoročne terjatve do pravnih in fizičnih oseb v
državi in tujini.
Priporočeni konti
15 – Kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki
150 – Kratkoročne terjatve za obresti
151 – Kratkoročne terjatve za dividende
152 – Kratkoročne terjatve za druge deleže v dobičku
155 – Druge kratkoročne terjatve, povezane s finančnimi prihodki
159 – Oslabitev vrednosti kratkoročnih terjatev, povezanih s
finančnimi prihodki
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 16 – DRUGE KRATKOROČNE TERJATVE
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo kratkoročne terjatve za odbitni DDV, kratkoročne
terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb, vključno z davkom, plačanim v
tujini, druge kratkoročne terjatve do državnih in drugih inštitucij ter ostale
kratkoročne terjatve. Posebej se izkazuje oslabitev vrednosti teh terjatev.
V tej skupini samostojni podjetniki posamezniki in nosilci kmečkih
gospodinjstev ločeno izkazujejo kratkoročne terjatve za davek od dohodka iz
dejavnosti, vključno z davkom, plačanim v tujini.
85
Priporočeni konti
16 – Druge kratkoročne terjatve
160 – Kratkoročne terjatve za odbitni DDV
161 – Kratkoročne terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb,
vključno z davkom, plačanim v tujini
162 – Kratkoročne terjatve za davek od dohodkov iz
dejavnosti samostojnih podjetnikov posameznikov, vključno z
davkom, plačanim v tujini
163 – Kratkoročne terjatve za davek od dohodkov iz dejavnosti
kmečkih gospodinjstev, vključno z davkom, plačanim v tujini
164 – Druge kratkoročne terjatve do državnih in drugih inštitucij
165 – Ostale kratkoročne terjatve
166 – Kratkoročne terjatve za DDV, vrnjen tujcem
167 – Kratkoročne terjatve za DDV, plačan v tujini
169 – Oslabitev vrednosti drugih kratkoročnih terjatev
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 17 – KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE, RAZEN
POSOJIL
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo kratkoročne finančne naložbe v delnice in deleže ter
druge kratkoročne finančne naložbe, in sicer posebej razporejene in izmerjene po
nabavni vrednosti, posebej razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida ter posebej razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek
kapitala oziroma lastnega vira sredstev. Posebej se izkazuje oslabitev vrednosti
kratkoročnih finančnih naložb.
86
Priporočeni konti
17 – Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil
170 – Kratkoročne finančne naložbe v delnice in deleže družb v
skupini
razporejene
in izmerjene
po naložbe
nabavni vvrednosti
171
– Kratkoročne
finančne
delnice in deleže družb v
skupini, razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida
172 – Kratkoročne finančne naložbe v delnice in deleže družb v
skupini, razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala
173 – Kratkoročne finančne naložbe v delnice in deleže pridruženih
družb in skupaj obvladovanih družb, razporejene in izmerjene po
nabavni vrednosti
174 – Kratkoročne finančne naložbe v delnice in deleže pridruženih
družb in skupaj obvladovanih družb, razporejene in izmerjene po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida
175 – Kratkoročne finančne naložbe v delnice in deleže pridruženih
družb in skupaj obvladovanih družb, razporejene in izmerjene po
pošteni vrednosti prek kapitala
176 – Druge kratkoročne finančne naložbe, razporejene in
izmerjene po nabavni vrednosti
177 – Druge kratkoročne finančne naložbe, razporejene in
izmerjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
178 – Druge kratkoročne finančne naložbe, razporejene in
izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala oziroma lastnega vira
sredstev
179 – Oslabitev vrednosti kratkoročnih finančnih naložb
D
P
K
Z
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 18 – KRATKOROČNA POSOJILA IN KRATKOROČNE
TERJATVE ZA NEVPLAČANI KAPITAL
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo kratkoročna posojila, kratkoročni depoziti v bankah
in drugih finančnih organizacijah, prejete menice in kratkoročne terjatve do
financerjev za nevplačani vpoklicani kapital. Posebej se izkazuje oslabitev
vrednosti kratkoročnih posojil.
87
Priporočeni konti
18 – Kratkoročna posojila in kratkoročne terjatve za
nevplačani
kapital
180 – Kratkoročna posojila, dana na podlagi posojilnih pogodb
družbam
v skupini
181 – Kratkoročna posojila, dana na podlagi posojilnih
pogodb pridruženim družbam in skupaj obvladovanim družbam
182 – Kratkoročna posojila, dana drugim, vključno s
kratkoročnimi terjatvami iz finančnega najema
183 – Kratkoročni depoziti v bankah in drugih finančnih organizacijah
184 – Kratkoročno dana posojila z odkupom obveznic
185 – Prejete menice
186 – Kratkoročno dana posojila z odkupom drugih dolžniških
vrednostnih
papirjev
187 – Kratkoročno nevplačani vpoklicani kapital
189 – Oslabitev vrednosti kratkoročnih posojil
D
P
K
Z
DA
DA
DA
DA
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 19 – KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo za največ leto dni vnaprej plačani stroški in prihodki,
ki niso mogli biti zaračunani v obračunskem obdobju, na katero se nanašajo. V
tej skupini se izkazujejo tudi vrednotnice in DDV od dobljenih predujmov.
Priporočeni konti
19 – Kratkoročne aktivne časovne razmejitve
190 – Kratkoročno odloženi stroški oziroma odhodki
191 – Kratkoročno nezaračunani prihodki
192 – Vrednotnice
195 – DDV od prejetih predujmov
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z
= zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI =
društva in invalidske organizacije.
88
RAZRED 2 – KRATKOROČNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI) IN
KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
Klasifikat: 21 – OBVEZNOSTI, VKLJUČENE V SKUPINO ZA ODTUJITEV
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo obveznosti, vključene v skupino (skupine) za
odtujitev.
Priporočeni konti
21 – Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev
210 – Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 22 – KRATKOROČNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI) DO
DOBAVITELJEV
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi in
tujini ter kratkoročni blagovni krediti, prejeti v državi in tujini. Posebej se
izkazujejo tudi kratkoročne obveznosti za nezaračunane blago in storitve.
Priporočeni konti
22 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev
220 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v državi
221 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) do dobaviteljev v tujini
222 – Kratkoročni blagovni krediti, prejeti v državi
223 – Kratkoročni blagovni krediti, prejeti v tujini
224 – Kratkoročne obveznosti (dolgovi) za nezaračunane blago in
storitve
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 23 – PREJETI KRATKOROČNI PREDUJMI IN VARŠČINE
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo vnaprejšnja prejeta plačila in denarna zavarovanja
kupcev in drugih dolžnikov.
89
Priporočeni konti
23 – Prejeti kratkoročni predujmi in varščine
230 – Prejeti kratkoročni predujmi
231 – Prejete kratkoročne varščine
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 24 – KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA ZA
TUJI RAČUN
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo kratkoročne obveznosti iz izvoza za tuji račun,
kratkoročne obveznosti do uvoznikov, kratkoročne obveznosti iz komisijske in
konsignacijske prodaje ter druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja za tuji
račun.
Priporočeni konti
24 – Kratkoročne obveznosti iz poslovanja za tuj račun
240 – Kratkoročne obveznosti iz izvoza za tuj račun
241 – Kratkoročne obveznosti do uvoznikov
242 – Kratkoročne obveznosti iz komisijske in konsignacijske
prodaje
245 – Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja za tuj račun
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 25 – KRATKOROČNE OBVEZNOSTI ZA PLAČE
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo kratkoročne obveznosti za plače, nadomestila plač in
drugi prejemki iz delovnega razmerja ter z njimi povezani prispevki in davki.
90
Priporočeni konti
25 – Kratkoročne obveznosti za plače
250 – Kratkoročne obveznosti za vračunane in neobračunane plače
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
251 – Kratkoročne obveznosti za neto plače in nadomestila plač
DA DA DA DA DA DA
252 – Kratkoročne obveznosti za prispevke za socialno varnost po
DA DA DA DA DA DA
vrstah prispevkov
253 – Kratkoročne obveznosti za prispevke iz bruto plač in
DA DA DA DA DA DA
nadomestil plač
254 – Kratkoročne obveznosti za davke iz bruto plač in nadomestil
DA DA DA DA DA DA
plač
255 – Kratkoročne obveznosti za druge prejemke iz delovnega
DA DA DA DA DA DA
razmerja
256 – Kratkoročne obveznosti za prispevke iz drugih
prejemkov iz delovnega razmerja, ki se ne obračunavajo skupaj s
DA DA DA DA DA DA
plačami
257 – Kratkoročne obveznosti za davek iz drugih prejemkov iz
delovnega
DA DA DA DA DA DA
razmerja, ki se ne obračunavajo skupaj s plačami
258 – Obveznosti za prispevke izplačevalca
DA DA DA DA DA DA
V primeru, da se organizacija odloči spremljati obveznosti za prispevke skladno z vplačilnimi računi
(prispevke za zdravstveno zavarovanje, pokojninsko zavarovanje, starševsko varstvo in zaposlovanje),
predlagamo spremljanje v okviru konta 252, kjer jih organizacija spremlja ločeno po vrstah prispevkov.V
primeru, da uporablja način spremljanja glede na fazo obračuna plače (prispevki iz plač, prispevki na
plače), pa za ta namen uporablja konta 253 in 258.
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 26 – OBVEZNOSTI DO DRŽAVNIH IN DRUGIH INŠTITUCIJ
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo obveznosti za obračunani DDV, DDV od uvoženega
blaga, carino, davek od izplačanih plač in davek od dohodkov ter druge
kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij.
V tej skupini samostojni podjetniki posamezniki in nosilci kmečkih
gospodinjstev ločeno izkazujejo obveznosti za davek od dohodka iz dejavnosti.
Priporočeni konti
26 – Obveznosti do državnih in drugih inštitucij
260 – Obveznosti za obračunani DDV
261 – Obveznosti za DDV, carino in druge dajatve od uvoženega
blaga
263 – Obveznosti za davek od dohodkov iz dejavnosti
264 – Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb
265 – Obveznosti za davčni odtegljaj
266 – Druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij
91
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 27 – KRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo dobljena kratkoročna posojila in izdani kratkoročni
vrednostni papirji. Posebej se izkazujejo kratkoročne obveznosti do bank in
drugih pravnih in fizičnih oseb, posebej v državi in tujini, ter obveznosti iz
vplačila kapitala do vpisa v sodni register.
Priporočeni konti
27 – Kratkoročne finančne obveznosti
270 – Kratkoročna posojila, dobljena pri družbah v skupini
271 – Kratkoročna posojila, dobljena pri pridruženih družbah in
skupaj
obvladovanih družbah
272 – Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah in družbah v državi
273 – Kratkoročna posojila, dobljena pri bankah in družbah v tujini
274 – Kratkoročne finančne obveznosti v zvezi z obveznicami
275 – Kratkoročne obveznosti iz finančnega najema
276 – Kratkoročne finančne obveznosti do fizičnih oseb
277 – Kratkoročne obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida
278 – Obveznosti iz vplačila kapitala do vpisa v sodni register
279 – Druge kratkoročne finančne obveznosti
D
P
K
Z
DA
DA
DA
DA
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 28 – DRUGE KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo kratkoročne obveznosti za obresti, kratkoročne
menične obveznosti, obveznosti v zvezi z odtegljaji od plač in nadomestili plač
zaposlencem ter ostale kratkoročne poslovne obveznosti.
V tej skupini se izkazujejo tudi kratkoročne obveznosti za prispevke za socialno
varnost samostojnih podjetnikov posameznikov in nosilcev kmečkih
gospodinjstev.
92
Priporočeni konti
28 – Druge kratkoročne obveznosti
280 – Kratkoročne obveznosti za obresti
281 – Kratkoročne menične obveznosti
282 – Kratkoročne obveznosti v zvezi z odtegljaji od plač in
nadomestil plač zaposlencem
283 – Kratkoročne obveznosti za prispevke za socialno
varnost samostojnih podjetnikov posameznikov
284 – Kratkoročne obveznosti za prispevke za socialno varnost
nosilcev kmečkih gospodinjstev
285 – Ostale kratkoročne poslovne obveznosti
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 29 – KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo za največ leto dni vnaprej vračunani stroški oziroma
odhodki in plačani prihodki, ki se nanašajo na naslednje obračunsko obdobje.
Posebej se izkazuje DDV od danih predujmov.
Priporočeni konti
29 – Kratkoročne pasivne časovne razmejitve
290 – Vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki
291 – Kratkoročno odloženi prihodki
295 – DDV od danih predujmov
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
RAZRED 3 – ZALOGE SUROVIN IN MATERIALA
Klasifikat: 30 – OBRAČUN NABAVE SUROVIN IN MATERIALA (TUDI
DROBNEGA INVENTARJA IN EMBALAŽE)
Vsebina
V tej skupini se izkazuje oblikovanje nabavne vrednosti kupljenih surovin in
materiala. V njej se izkazujejo poleg obračunane vrednosti še odvisni nabavni
stroški, in sicer tako dajatve v okviru nabavne cene kot tudi neposredni izdatki
za nabavo. Ko se uporabljajo konti te skupine, se obračunana nabavna vrednost
prek posebnega konta obračuna nabave prenese v zaloge surovin in materiala.
93
Priporočeni konti
30 – Obračun nabave surovin in materiala (tudi drobnega
inventarja in embalaže)
300 – Vrednost surovin in materiala po obračunih dobaviteljev
301 – Odvisni stroški nabave surovin in materiala
302 – Carina in druge uvozne davščine od surovin in materiala
303 – DDV in druge davščine od surovin in materiala
309 – Obračun nabave surovin in materiala
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 31 – ZALOGE SUROVIN IN MATERIALA
Vsebina
Ta skupina se razčleni na konte surovin in materiala v skladišču, dodelavi in
predelavi ter na poti, nabavljenih polizdelkov in sestavnih delov, goriva in
maziva v zalogi ter režijskega materiala. Pri vodenju zalog surovin in materiala
po stalnih cenah se vodijo odmiki od stalnih cen na posebnem kontu odmikov.
Priporočeni konti
31 – Zaloge surovin in materiala
310 – Zaloge surovin in materiala v skladišču
311 – Zaloge surovin in materiala v tujem skladišču
312 – Zaloge surovin in materiala na poti
316 – Zaloge surovin in materiala v dodelavi in predelavi
319 – Odmiki od cen zalog surovin in materiala
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 32 – ZALOGE DROBNEGA INVENTARJA IN EMBALAŽE
Vsebina
V tej skupini se izkazujeta samo drobni inventar in embalaža. Razčlenjuje se na
konte drobnega inventarja in embalaže v skladišču in uporabi. Pri vodenju zalog
po stalnih cenah je potreben posebni konto odmikov od stalnih cen.
94
Priporočeni konti
32 – Zaloge drobnega inventarja in embalaže
320 – Zaloge drobnega inventarja in embalaže v skladišču
321 – Zaloge drobnega inventarja in embalaže, dane v uporabo
329 – Odmiki od cen drobnega inventarja in embalaže
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
RAZRED 4 – STROŠKI
Klasifikat: 40 – STROŠKI MATERIALA
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo stroški surovin, materiala, kupljenih polizdelkov in
vgradnih delov, pomožnega materiala, energije ter nadomestnih delov za
osnovna sredstva in material za vzdrževanje osnovnih sredstev, odpisi drobnega
inventarja in embalaže, uskladitev stroškov materiala in drobnega inventarja
zaradi ugotovljenih popisnih razlik, stroški pisarniškega materiala in strokovne
literature ter drugi stroški materiala.
Priporočeni konti
40 – Stroški materiala
400 – Stroški materiala
401 – Stroški pomožnega materiala
402 – Stroški energije
403 – Stroški nadomestnih delov za osnovna sredstva in
materiala za vzdrževanje osnovnih sredstev
404 – Odpis drobnega inventarja in embalaže
405 – Uskladitev stroškov materiala in drobnega
inventarja zaradi ugotovljenih popisnih razlik
406 – Stroški pisarniškega materiala in strokovne literature
407 – Drugi stroški materiala
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
95
Klasifikat: 41 – STROŠKI STORITEV
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov in
opravljanju storitev, stroški transportnih storitev in storitev v zvezi z
vzdrževanjem, najemnine, povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom,
stroški plačilnega prometa, bančnih storitev, stroški posla, zavarovalne premije,
stroški intelektualnih in osebnih storitev, stroški sejmov, reklame in
reprezentance, stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj z
dajatvami, ki bremenijo podjetje, ter stroški drugih storitev.
Priporočeni konti
41 – Stroški storitev
410 – Stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov in opravljanju storitev
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
411 – Stroški transportnih storitev
412 – Stroški storitev v zvezi z vzdrževanjem
413 – Najemnine
414 – Povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom
415 – Stroški plačilnega prometa, stroški bančnih storitev, stroški
poslov in zavarovalne premije
416 – Stroški intelektualnih in osebnih storitev
417 – Stroški sejmov, reklame in reprezentance
418 – Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj
z dajatvami, ki bremenijo podjetje (stroški po pogodbah o delu,
avtorskih pogodbah, sejnine zaposlencem in drugim osebam …)
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
419 – Stroški drugih storitev
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 43 – AMORTIZACIJA
Vsebina
V tej skupini se izkazuje amortizacija neopredmetenih sredstev, zgradb, opreme
in nadomestnih delov, drobnega inventarja in drugih opredmetenih osnovnih
sredstev. Ločeno se izkazuje amortizacija naložbenih nepremičnin, vrednotenih
po modelu nabavne vrednosti. Ločeno se izkazuje tudi amortizacija bioloških
sredstev.
96
Priporočeni konti
43 – Amortizacija
430 – Amortizacija neopredmetenih sredstev
431 – Amortizacija zgradb
432 – Amortizacija opreme in nadomestnih delov
433 – Amortizacija drobnega inventarja
434 – Amortizacija drugih opredmetenih osnovnih sredstev
435 – Amortizacija naložbenih nepremičnin
436 – Amortizacija bioloških sredstev
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 44 – REZERVACIJE
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo rezervacije za stroške reorganizacije podjetja, dana
jamstva, kočljive pogodbe in rezervacije za pokrivanje drugih obveznosti iz
preteklega poslovanja.
Priporočeni konti
44 – Rezervacije
440 – Rezervacije za stroške reorganizacije podjetja
441 – Rezervacije za dana jamstva
442 – Rezervacije za kočljive pogodbe
449 - Rezervacije za pokrivanje drugih obveznosti iz
preteklega poslovanja
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 45 – STROŠKI OBRESTI
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo stroški obresti.
97
Priporočeni konti
45 – Stroški obresti
450 – Stroški obresti
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 47 – STROŠKI DELA
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo plače zaposlencev, nadomestila plač zaposlencev,
stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlencev, regres za letni
dopust, povračila in drugi prejemki zaposlencev, delodajalčevi prispevki in
druge delodajalčeve dajatve od plač, nadomestil plač, bonitet, povračil in drugih
prejemkov zaposlencev ter nagrade vajencem skupaj z dajatvami, ki bremenijo
podjetje. Med stroški dela se izkazujejo tudi rezervacije za pokojnine, jubilejne
nagrade in odpravnine ob upokojitvi.
Priporočeni konti
47 – Stroški dela
470 – Plače zaposlencev
471 – Nadomestila plač zaposlencev
472 – Stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlencev
473 – Regres za letni dopust, bonitete, povračila (za prevoz na delo
in z njega, za prehrano, za ločeno življenje) in drugi prejemki
zaposlencev
474 – Delodajalčevi prispevki od plač, nadomestil plač, bonitet,
povračil in drugih prejemkov zaposlencev
475 – Druge delodajalčeve dajatve od plač, nadomestil plač,
bonitet, povračil in drugih prejemkov zaposlencev
476 – Nagrade vajencem skupaj z dajatvami, ki bremenijo podjetje
479 – Rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade in
odpravnine ob upokojitvi
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z
= zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI =
društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 48 – DRUGI STROŠKI
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela ali drugih
vrst stroškov, izdatki za varstvo okolja, nagrade dijakom in študentom na
98
delovnih praksah skupaj z dajatvami, štipendije dijakom in študentom ter ostali
podobni stroški.
V tej skupini samostojni podjetniki posamezniki in nosilci kmečkih
gospodinjstev ločeno izkazujejo stroške prispevkov za socialno varnost in
povračila stroškov samostojnim podjetnikom posameznikom oziroma nosilcem
kmečkih gospodinjstev.
Društva in invalidske organizacije v tej skupini izkazujejo tudi zneske dotacij, ki
jih skladno z nameni, za katere so ustanovljene, odstopijo drugim društvom in
drugim pravnim osebam.
Priporočeni konti
48 – Drugi stroški
480 – Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela ali drugih vrst
stroškov
481 – Izdatki za varstvo okolja
482 – Nagrade dijakom in študentom na delovni praksi skupaj z
dajatvami
483 – Štipendije dijakom in študentom
484 – Prispevki za socialno varnost samostojnih
podjetnikov posameznikov
485 – Prispevki za socialno varnost nosilcev in članov
kmečkih gospodinjstev
486 – Povračila stroškov samostojnim podjetnikom posameznikom
487 – Povračila stroškov nosilcem kmečkih gospodinjstev
488 – Dotacije drugim društvom in pravnim osebam
489 – Ostali stroški
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 49 – PRENOS STROŠKOV
Vsebina
Prek te skupine se prenašajo stroški iz razreda 4 v zaloge v razredu 6 oziroma
neposredno v odhodke.
Priporočeni konti
49 – Prenos stroškov
490 – Prenos stroškov v zaloge
491 – Prenos stroškov neposredno v odhodke
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z
99
= zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI =
društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: RAZRED 5
Vsebina
Uporaba tega razreda je prosta in jo bomo podrobneje obravnavali v naslednjih
številkah.
RAZRED 6 – ZALOGE PROIZVODOV, STORITEV, BLAGA IN
NEKRATKOROČNIH SREDSTEV (SKUPINE ZA ODTUJITEV) ZA
PRODAJO
Klasifikat: 60 – NEDOKONČANE PROIZVODNJA IN STORITVE
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo nedokončana proizvodnja in nedokončane storitve,
polizdelki, proizvodnja v dodelavi in predelavi ter odmiki od cen nedokončane
proizvodnje in storitev.
Priporočeni konti
60 – Nedokončane proizvodnja in storitve
600 – Nedokončana proizvodnja
601 – Nedokončane storitve
602 – Polizdelki
604 – Proizvodnja v dodelavi in predelavi
609 – Odmiki od cen nedokončanih proizvodnje in storitev
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 61 – ZALOGE PRIDELKOV (POSPRAVLJENIH) IZ BIOLOŠKIH
SREDSTEV PO POŠTENI VREDNOSTI, ZMANJŠANI ZA STROŠKE
PRODAJE
Vsebina
V tej skupini kontov se izkazujejo vse zaloge vseh vrst pospravljenih pridelkov
iz bioloških sredstev, izmerjenih po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške
prodaje.
100
Priporočeni konti
61 – Zaloge pridelkov (pospravljenih) iz bioloških sredstev po
pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje
610 – Pospravljeno žito
611 – Pospravljene poljščine
612 – Pospravljena zelenjava
613 – Zaklane živali (meso in drugi deli)
614 – Namolženo mleko
615 – Pospravljeno sadje
616 – Pospravljene oljke
617 – Pospravljeni hlodi in drva
618 – Pospravljeno seno, travna silaža
619 – Drugi pospravljeni pridelki po pošteni vrednosti
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 62 – ZALOGE PRIDELKOV (POSPRAVLJENIH) IZ BIOLOŠKIH
SREDSTEV PO NABAVNI VREDNOSTI
Vsebina
V tej skupini kontov se izkazujejo zaloge tistih (izredno redkih) pospravljenih
pridelkov iz bioloških sredstev, katerih poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo
izmeriti.
Priporočeni konti
62 – Zaloge pridelkov (pospravljenih) iz bioloških sredstev po
nabavni vrednosti
620 – Pospravljeni pridelki po nabavni vrednosti
629 – Odmiki od cen pridelkov
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 63 – PROIZVODI
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo proizvodi v lastnem skladišču, tujem skladišču, na
poti in v lastni prodajalni, vračunani DDV proizvodov v prodajalni, proizvodi v
dodelavi in predelavi ter odmiki od cen proizvodov. Ločeno se izkazujejo
biološka sredstva za zakol in druga biološka sredstva, ki so zaloge.
101
Priporočeni konti
63 – Proizvodi
630 – Proizvodi v lastnem skladišču
631 – Proizvodi v tujem skladišču
632 – Proizvodi na poti
633 – Proizvodi v lastni prodajalni
634 – Vračunani DDV od proizvodov v prodajalni
635 – Proizvodi v dodelavi in predelavi
636 – Pitana živina (za zakol)
637 – Perutnina (za zakol)
638 – Druga biološka sredstva, ki so zaloge
639 – Odmiki od cen proizvodov
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 65 – OBRAČUN NABAVE BLAGA
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo vrednost blaga po obračunih dobaviteljev, odvisni
stroški nabave blaga in obračun nabave blaga.
Priporočeni konti
65 – Obračun nabave blaga
650 – Vrednost blaga po obračunih dobaviteljev
651 – Odvisni stroški nabave blaga
652 – Carina in druge uvozne davščine od blaga
653 – DDV in druge davščine od blaga
659 – Obračun nabave blaga
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 66 – ZALOGE BLAGA
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo blago v lastnem skladišču, tujem skladišču, na poti in
v lastni prodajalni, DDV, vračunan v zalogah blaga, in vračunana razlika v
cenah zalog blaga.
102
Priporočeni konti
66 – Zaloge blaga
660 – Blago v lastnem skladišču
661 – Blago v tujem skladišču
662 – Blago na poti
663 – Blago v lastni prodajalni
664 – DDV, vračunan v zalogah blaga
669 – Vračunana razlika v cenah zalog blaga
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z
= zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI =
društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 67 – NEKRATKOROČNA
ODTUJITEV) ZA PRODAJO
SREDSTVA
(SKUPINE
ZA
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo opredmetena osnovna sredstva, namenjena prodaji,
naložbene nepremičnine, vrednotene po modelu nabavne vrednosti in namenjene
prodaji, druga nekratkoročna sredstva, namenjena prodaji, ter sredstva denar
ustvarjajočih enot ali njihovih delov, namenjena prodaji.
Priporočeni konti
67 – Nekratkoročna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
670 – Opredmetena osnovna sredstva, namenjena prodaji
671 – Naložbene nepremičnine, vrednotene po modelu nabavne
vrednosti, namenjene prodaji
672 – Druga nekratkoročna sredstva, namenjena prodaji
673 – Sredstva dela denar ustvarjajoče enote, namenjena prodaji
674 – Sredstva denar ustvarjajoče enote, namenjena prodaji
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
103
RAZRED 7 – ODHODKI IN PRIHODKI
ODHODKI
Klasifikat: 70 – POSLOVNI ODHODKI (I. različica izkaza poslovnega izida)
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo vrednost prodanih poslovnih učinkov, vrednost
usredstvenih lastnih proizvodov in storitev, nabavna vrednost prodanih materiala
in blaga ter drugi poslovni odhodki.
Priporočeni konti
70 – Poslovni odhodki (I. različica izkaza poslovnega izida)
700 – Vrednost prodanih poslovnih učinkov
701 – Vrednost usredstvenih lastnih proizvodov in storitev
702 – Nabavna vrednost prodanih materiala in blaga
703 – Drugi poslovni odhodki
704 – Odhodki iz vrednotenja bioloških sredstev in pospravitve
kmetijskih pridelkov
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 71 – POSLOVNI ODHODKI (II. različica izkaza poslovnega izida)
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo vrednost prodanih poslovnih učinkov, nabavna
vrednost prodanih materiala in blaga, stroški prodajanja, stroški splošnih
dejavnosti (nabave in uprave) ter drugi stroški, ki se ne zadržujejo v zalogah.
Priporočeni konti
71 – Poslovni odhodki (II. Različica izkaza poslovnega izida)
710 – Vrednost prodanih poslovnih učinkov
711 – Nabavna vrednost prodanih materiala in blaga
712 – Stroški prodajanja
713 – Stroški splošnih dejavnosti (nabave in uprave)
714 – Drugi stroški, ki se ne zadržujejo v zalogah
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
104
Klasifikat: 72 – PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z
neopredmetenimi sredstvi, opredmetenimi osnovnimi sredstvi in naložbenimi
nepremičninami, prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z zalogami, s
terjatvami in z drugimi kratkoročnimi sredstvi, razen finančnih naložb, in
prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s stroški dela.
Priporočeni konti
72 – Prevrednotovalni poslovni odhodki
720 – Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z
neopredmetenimi sredstvi, opredmetenimi osnovnimi sredstvi in
naložbenimi nepremičninami
721 – Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z zalogami
722 – Prevrednotovalni poslovni odhodki kot posledica
prevrednotenja zaradi oslabitve v zvezi s poslovnimi terjatvami
723 – Prevrednotovalni poslovni odhodki kot posledica odpisov v
zvezi s poslovnimi terjatvami
724 – Drugi prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s
kratkoročnimi
sredstvi, razen s finančnimi naložbami
725 – Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s stroški dela
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 74 – FINANČNI ODHODKI IZ FINANČNIH NALOŽB
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo finančni odhodki tako iz posojil, izdanih obveznic in
drugih finančnih obveznosti kot tudi iz poslovnih obveznosti in odprave
pripoznanja finančnih naložb. Posebej se izkazujejo odhodki iz sredstev,
razporejenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Med finančnimi
odhodki se izkazujejo tudi negativne tečajne razlike, tako v zvezi s sredstvi kot z
obveznostmi.
105
Priporočeni konti
74 – Finančni odhodki iz finančnih naložb
740 – Odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini
741 – Odhodki iz posojil, prejetih od bank
742 – Odhodki iz izdanih obveznic
743 – Odhodki iz drugih finančnih obveznosti
744 – Odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini
745 – Odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti
746 – Odhodki iz sredstev,
drugih poslovnih
obveznosti
747
razporejenih
po pošteni vrednosti prek
poslovnega izida
748 – Odhodki iz oslabitve finančnih naložb
749 – Odhodki iz odprave pripoznanja finančnih naložb
Odhodki na kontih od 740 do 746 vključujejo zlasti obresti in
negativne tečajne razlike (tudi če se pojavijo v zvezi s terjatvami).
D
P
DA
DA
DA
DA
DA
K
Z
DA
DA
DA
DA
DA
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 75 – DRUGI FINANČNI ODHODKI IN OSTALI ODHODKI
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo odhodki iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po
modelu poštene vrednosti. V tej skupini se izkazujejo tudi denarne kazni in
odškodnine ter ostali odhodki, ki niso povezani s poslovnim izidom.
Priporočeni konti
75 – Drugi finančni odhodki in ostali odhodki
750 – Odhodki iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po modelu
poštene vrednosti
751 – Odhodki iz odtujitve naložbenih nepremičnin, izmerjenih po
pošteni vrednosti
752 – Denarne kazni, ki niso povezane s poslovnimi učinki
753 – Odškodnine, ki niso povezane s poslovnimi učinki
754 – Donacije
755 – Subvencije, dotacije in podobni odhodki, ki niso povezani
s poslovnimi učinki
758 – Negativne evrske izravnave
759 – Ostali odhodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
106
PRIHODKI
Klasifikat: 76 – POSLOVNI PRIHODKI
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo prihodki od prodaje proizvodov in storitev na
domačem in tujem trgu, prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na
domačem in tujem trgu, prihodki od odprave rezervacij, prihodki od poslovnih
združitev (presežek iz prevrednotenja − slabo ime), drugi prihodki, povezani s
poslovnimi učinki (subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije ipd.), ter
prevrednotovalni poslovni prihodki. Prihodki iz najemnin vključno z
najemninami od naložbenih nepremičnin se izkazujejo ločeno. Ločeno se
izkazujejo tudi prihodki iz vrednotenja bioloških sredstev in pospravitve
kmetijskih pridelkov.
Nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ločeno izkazujejo
poslovne prihodke iz lastne dejavnosti in poslovne prihodke od opravljanja
dejavnosti negospodarskih javnih služb. Slednje izkazujejo ločeno po vrstah in
namenih, in sicer posebej prihodke iz proračunskih in drugih javnih sredstev ter
posebej druge. Prav tako posebej izkazujejo prihodke, prejete za določen namen.
Društva in nepridobitne organizacije v tej skupini ločeno izkazujejo dotacije
(dotacije iz proračunskih in drugih javnih sredstev, dotacije fundacij, skladov in
ustanov), donacije pravnih in fizičnih oseb, članarine in prispevke članov.
Posebej se izkazujejo tudi prispevki uporabnikov posebnih socialnih programov,
ki jih izvajajo invalidske organizacije.
107
Priporočeni konti
76 – Poslovni prihodki
D
P
K
Z
N
DI
760 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na domačem trgu
DA DA DA DA DA DA
761 – Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu
DA DA DA DA DA DA
762 – Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na
DA DA DA DA DA DA
domačem trgu
763 – Prihodki od prodaje trgovskega blaga in materiala na tujem
DA DA DA DA DA DA
trgu
764 – Prihodki iz vrednotenja bioloških sredstev in pospravitve
DA DA DA DA DA DA
kmetijskih
pridelkov
765 – Prihodki
od najemnin
DA DA DA DA DA DA
766 – Prihodki od odprave rezervacij
DA DA DA DA DA DA
767 – Prihodki od poslovnih združitev (presežek iz prevrednotenja –
DA
DA DA DA
slabo ime)
768 – Drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki (subvencije,
DA DA DA DA DA DA
dotacije, regresi, kompenzacije, premije ...)
769 – Prevrednotovalni poslovni prihodki
DA DA DA DA DA DA
Nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ločeno izkazujejo poslovne prihodke iz lastne
dejavnosti in poslovne prihodke od opravljanja dejavnosti negospodarskih javnih služb. Slednje
izkazujejo ločeno po vrstah in namenih, in sicer posebej prihodke iz proračunskih in drugih javnih
sredstev ter posebej druge. Prav tako posebej izkazujejo prihodke, prejete za določen namen.
Društva in invalidske organizacije ločeno izkazujejo dotacije (dotacije iz proračunskih in drugih javnih
sredstev, dotacije fundacij, skladov in ustanov), donacije pravnih in fizičnih oseb, članarine in prispevke
članov. Posebej izkazujejo tudi prispevke uporabnikov posebnih socialnih programov, ki jih izvajajo
invalidske organizacije.
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z
= zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, DI =
društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 77 – FINANČNI PRIHODKI IZ FINANČNIH NALOŽB
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo finančni prihodki iz deležev in drugih naložb, posojil
in poslovnih terjatev. Med finančnimi prihodki se izkazujejo tudi pozitivne
tečajne razlike, tako v zvezi s sredstvi kot z obveznostmi.
108
Priporočeni konti
77 – Finančni prihodki iz finančnih naložb
770 – Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini
771 – Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah in
skupaj obvladovanih družbah
772 – Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah
773 – Finančni prihodki iz drugih naložb
774 – Finančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini
775 – Finančni prihodki iz posojil, danih drugim (tudi od depozitov)
776 – Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini
777 – Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih
778 – Finančni prihodki iz finančnih sredstev, razporejenih po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida
Prihodki na kontih od 774 do 777 vključujejo zlasti obresti in pozitivne
tečajne razlike (tudi če se pojavijo v zvezi z obveznostmi) pa tudi
odpise finančnih obveznosti.
D
P
K
Z
DA
DA
DA
DA
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 78 – DRUGI FINANČNI PRIHODKI IN OSTALI PRIHODKI
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo prihodki iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po
pošteni vrednosti in iz odtujitve naložbenih nepremičnin. Ločeno se izkazujejo
tudi prihodki od subvencij, dotacij, odškodnin in kazni ter tudi vsi ostali
prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki
Priporočeni konti
78 – Drugi finančni prihodki in ostali prihodki
780 – Prihodki iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po pošteni
vrednosti
781 – Prihodki iz odtujitve naložbenih nepremičnin, izmerjenihpo
pošteni
vrednosti
784 – Subvencije,
Donacije dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s
785
poslovnimi učinki
786 – Odškodnine, ki niso povezane s poslovnimi učinki
787 – Kazni, ki niso povezane s poslovnimi učinki
788 – Pozitivne evrske izravnave
789 – Ostali prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Klasifikat: 79 – USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN LASTNE
STORITVE
109
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve.
Priporočeni konti
79 – Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
RAZRED 8 – POSLOVNI IZID
Klasifikat: 80 – POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO
Vsebina
V tej skupini se izkazuje dobiček kot pozitivni poslovni izid ali izguba kot
negativni poslovni izid.
V tej skupini kontov samostojni podjetniki posamezniki in nosilci kmečkih
gospodinjstev izkazujejo dohodke samostojnih podjetnikov posameznikov
oziroma dohodke nosilcev kmečkih gospodinjstev ali negativni poslovni izid.
Nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, društva in invalidske
organizacije v tej skupini izkazujejo presežek prihodkov nad odhodki ali
presežek odhodkov nad prihodki. V tej skupini izkazujejo tudi namensko
razporejeni presežek prihodkov iz prejšnjih let, namenjen pokritju presežka
odhodkov v tem obračunskem obdobju, in presežek odhodkov iz prejšnjih let, ki
se pokriva iz presežka prihodkov obračunskega obdobja.
Priporočeni konti
80 – Poslovni izid pred obdavčitvijo
800 – Dobiček ali izguba pred obdavčitvijo oziroma presežek
prihodkov ali presežek odhodkov
801 – Ugotovitev in prenos dohodkov samostojnih
podjetnikov posameznikov
802 – Ugotovitev in prenos dohodkov nosilcev kmečkih
gospodinjstev
803 – Ugotovitev in prenos negativnega poslovnega izida
804 – Presežek prihodkov iz prejšnjih let, namenjen pokritju
presežka odhodkov obračunskega obdobja
805 – Presežek odhodkov iz prejšnjih let, ki se pokriva iz
presežka prihodkov obračunskega obdobja
806 – Celotni presežek prihodkov ali celotni presežek odhodkov
110
D
P
K
DA
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 81 – RAZPOREDITEV DOBIČKA OZIROMA DOHODKA IN
CELOTNEGA PRESEŽKA PRIHODKOV
Vsebina
V tej skupini se izkazujeta razporeditev dobička oziroma celotnega presežka
prihodkov za davek od dohodka, za druge davke, ki niso izkazani v drugih
postavkah, za prihodke (odhodke) iz naslova odloženega davka in za čisti
dobiček poslovnega leta oziroma čisti presežek prihodkov.
V tej skupini kontov samostojni podjetniki posamezniki in nosilci kmečkih
gospodinjstev izkazujejo davek od dohodka iz dejavnosti.
Priporočeni konti
81 – Razporeditev dobička oziroma dohodka in celotnega
presežka prihodkov
810 – Davek od dohodkov pravnih oseb
811 – Davek od dohodka iz dejavnosti
812 – Drugi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah
813 – Prihodki (odhodki) iz naslova odloženega davka
815 – Čisti dobiček poslovnega leta oziroma čisti presežek
prihodkov
816 – Prenos čistega dohodka
D
P
K
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 82 – RAZPOREDITEV ČISTEGA DOBIČKA POSLOVNEGA
LETA OZIROMA ČISTEGA PRESEŽKA PRIHODKOV
Vsebina
V tej skupini se izkazujeta razporeditev čistega dobička oziroma čistega
presežka prihodkov za kritje prenesenih izgub, za oblikovanje zakonskih rezerv,
za oblikovanje rezerv za lastne delnice oziroma deleže, za oblikovanje
statutarnih rezerv in za druge rezerve iz dobička ter neuporabljeni del čistega
dobička poslovnega leta oziroma čistega presežka prihodkov.
111
Priporočeni konti
82 – Razporeditev čistega dobička poslovnega leta oziroma
čistega presežka prihodkov
820 – Čisti dobiček za kritje prenesenih izgub
821 – Čisti dobiček za oblikovanje zakonskih rezerv
822 – Čisti dobiček za oblikovanje rezerv za lastne delnice oziroma
deleže
823 – Čisti dobiček za oblikovanje statutarnih rezerv
824 – Čisti dobiček za druge rezerve iz dobička
825 – Čisti presežek prihodkov za določen namen (sklad)
829 – Prenos neuporabljenega dela čistega dobička oziroma
čistega presežka prihodkov poslovnega leta
D
P
K
Z
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
N
DI
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat 89 – ČISTA IZGUBA OZIROMA ČISTI PRESEŽEK ODHODKOV
IN PRENOS ČISTE IZGUBE OZIROMA ČISTEGA PRESEŽKA
ODHODKOV
Vsebina
V tej skupini se izkazujeta čista izguba tekočega leta oziroma presežek
odhodkov in njun prenos.
Priporočeni konti
89 – Čista izguba oziroma čisti presežek odhodkov in prenos
čiste izgube oziroma čistega presežka odhodkov
890 – Izguba tekočega leta oziroma čisti presežek odhodkov
899 – Prenos izgube tekočega leta oziroma prenos čistega
presežka
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
RAZRED 9 – KAPITAL, DOLGOROČNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI) IN
DOLGOROČNE REZERVACIJE
Klasifikat: 90 – VPOKLICANI
USTANOVITVENE VLOGE
IN
ZAČETNI
KAPITAL
TER
Vsebina
V tej skupini se izkazuje osnovni kapital družbe, ki je lahko delniški kapital,
kapitalski deleži ali kapitalska vloga. Osnovni delniški kapital se izkazuje po
112
vrstah delnic (prednostne, navadne). Posebej se izkazuje nevpoklicani kapital kot
odbitna postavka.
V tej skupini kontov samostojni podjetniki posamezniki izkazujejo začetni
kapital samostojnih podjetnikov posameznikov, nosilci kmečkih gospodinjstev
pa začetni kapital nosilcev kmečkih gospodinjstev.
V tej skupini kontov zadruge izkazujejo nerazdeljivi zadružni kapital in deleže
članov zadruge.
Nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, društva in invalidske
organizacije v tej skupini kontov izkazujejo ustanovitveno in kasnejše vloge ter
učinke prevrednotenja sredstev.
Društva in invalidske organizacije v bilanci stanja izkazujejo društveni sklad, ki
zajema znesek ustanovitvene in kasnejših vlog iz te skupine kontov, razporejeni
čisti presežek prihodkov za določen namen (sklad) iz skupine kontov 92 in čisti
nerazporejeni presežek prihodkov ali presežek odhodkov iz skupine kontov 93.
Priporočeni konti
90 – Vpoklicani in začetni kapital ter ustanovitvene vloge
900 – Osnovni delniški kapital – delnice
901 – Osnovni kapital – kapitalski deleži ali kapitalska vloga
902 – Začetni kapital samostojnih podjetnikov posameznikov
903 – Začetni kapital kmečkih gospodinjstev
905 – Nerazdružljivi zadružni kapital
906 – Deleži članov zadruge
907 – Ustanovitvena in kasnejše vloge
908 – Presežek iz prevrednotenja sredstev
909 – Nevpoklicani kapital (odbitna postavka)
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 91 – KAPITALSKE REZERVE IN PRENOSI SREDSTEV
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo vplačila, ki presegajo najmanjše emisijske zneske
delnic oziroma deležev, vplačila, ki presegajo knjigovodsko vrednost pri
odtujitvi začasno odkupljenih lastnih delnic oziroma deležev, vplačila nad
najmanjšim emisijskim zneskom, pridobljena z izdajo zamenljivih obveznic ali
obveznic z delniško nakupno opcijo, vplačila družbenikov za pridobitev
dodatnih pravic iz delnic oziroma deležev, druga vplačila družbenikov na
podlagi statuta, zneski iz poenostavljenega manjšanja osnovnega kapitala in
zneski zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic oziroma deležev, splošni
113
prevrednotovalni popravek kapitala ter zneski učinkov iz potrjene prisilne
poravnave.
V tej skupini kontov samostojni podjetniki posamezniki in nosilci kmečkih
gospodinjstev izkazujejo prenose stvarnega premoženja med opravljanjem
dejavnosti ter pritoke in odtoke denarnih sredstev.
Priporočeni konti
91 – Kapitalske rezerve in prenosi sredstev
910 – Vplačila nad najmanjšimi emisijskimi zneski delnic oziroma
deležev (vplačani presežek kapitala)
911 – Vplačila nad knjigovodsko vrednostjo pri odtujitvi
začasno odkupljenih lastnih delnic oziroma deležev
912 – Vplačila nad najmanjšim emisijskim zneskom kapitala,
pridobljena z izdajo zamenljivih obveznic in obveznic z delniško
nakupno opcijo
913 – Vplačila za pridobitev dodatnih pravic iz delnic oziroma deležev
914 – Druga vplačila kapitala na podlagi statuta
915 – Zneski iz poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala
in zneski zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic oziroma
deležev
916 – Splošni prevrednotovalni popravek kapitala
917 – Zneski iz učinkov potrjene prisilne poravnave
918 – Prenosi stvarnega premoženja med opravljanjem dejavnosti
919 – Pritoki in odtoki denarnih sredstev
D
P
K
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 92 – REZERVE IZ DOBIČKA OZIROMA RAZPOREJENI ČISTI
PRESEŽEK PRIHODKOV
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo zakonske rezerve, rezerve za lastne delnice oziroma
lastne poslovne deleže, statutarne rezerve in druge rezerve iz dobička. Posebej se
izkazujejo pridobljene lastne delnice oziroma lastni poslovni deleži kot odbitna
postavka.
Zadruge v tej skupini ločeno izkazujejo prostovoljne zadružne rezerve in
prostovoljne zadružne sklade.
Nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, društva in invalidske
organizacije v tej skupini kontov izkazujejo tudi razporejeni čisti presežek
prihodkov za določen namen (sklad).
114
Priporočeni konti
92 – Rezerve iz dobička oziroma razporejeni čisti presežek
prihodkov
920 – Zakonske rezerve
921 – Rezerve za lastne delnice oziroma lastne poslovne deleže
922 – Statutarne rezerve
923 – Druge rezerve iz dobička
924 – Prostovoljne zadružne rezerve
925 – Prostovoljni zadružni skladi
926 – Del čistega presežka prihodkov za določen namen (sklad A)
927 – Del čistega presežka prihodkov za določen namen (sklad B)
929 – Pridobljene lastne delnice oziroma lastni poslovni deleži
(odbitna postavka)
D
DA
DA
DA
DA
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 93 – ČISTI DOBIČEK ALI ČISTA IZGUBA OZIROMA
NERAZPOREJENI ČISTI PRESEŽEK PRIHODKOV ALI ČISTI PRESEŽEK
ODHODKOV
Vsebina
V tej skupini se izkazujeta preneseni čisti dobiček oziroma prenesena čista
izguba iz prejšnjih let in neuporabljeni del čistega dobička poslovnega leta
oziroma čista izguba poslovnega leta ter njuno povečanje zaradi prenosa iz
presežka iz prevrednotenja.
V tej skupini kontov se izkazujejo dohodki samostojnih podjetnikov
posameznikov in dohodki nosilcev kmečkih gospodinjstev oziroma negativni
poslovni izid samostojnih podjetnikov posameznikov in nosilcev kmečkih
gospodinjstev.
Nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava, društva in invalidske
organizacije v tej skupini kontov izkazujejo tudi čisti nerazporejeni presežek
prihodkov ali čisti presežek odhodkov.
115
Priporočeni konti
93 – Čisti dobiček ali čista izguba oziroma nerazporejeni čisti
presežek prihodkov ali čisti presežek odhodkov
930 – Preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let
931 – Prenesena čista izguba iz prejšnjih let
932 – Neuporabljeni del čistega dobička poslovnega leta
oziroma nerazporejeni čisti presežek prihodkov
933 – Čista izguba poslovnega leta oziroma čisti presežek odhodkov
D
934 – Prenos iz presežka iz prevrednotenja
935 – Dohodki samostojnih podjetnikov posameznikov
936 – Dohodki nosilcev kmečkih gospodinjstev
937 – Negativni poslovni izid samostojnih podjetnikov posameznikov
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
938 – Negativni poslovni izid nosilcev kmečkih gospodinjstev
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 95 – PRESEŽEK IZ PREVREDNOTENJA
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo presežki iz prevrednotenja zemljišč, zgradb, opreme,
neopredmetenih sredstev, dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb. Posebej
se izkazuje popravek vrednosti presežkov iz prevrednotenja za odloženi davek.
Priporočeni konti
95 – Presežek iz prevrednotenja
950 – Presežek iz prevrednotenja zemljišč
951 – Presežek iz prevrednotenja zgradb
952 – Presežek iz prevrednotenja opreme
953 – Presežek iz prevrednotenja neopredmetenih sredstev
954 – Presežek iz prevrednotenja dolgoročnih finančnih naložb
955 – Presežek iz prevrednotenja kratkoročnih finančnih naložb
956 – Prenos presežkov iz prevrednotenja na ustanovitveno vlogo
959 – Popravek vrednosti presežkov iz prevrednotenja za odloženi
davek
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
116
Klasifikat: 96 – REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE
RAZMEJITVE
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo rezervacije za stroške reorganizacije podjetja, za
pokrivanje prihodnjih stroškov oziroma odhodkov zaradi razgradnje in/ali
ponovne vzpostavitve prvotnega stanja ter druge podobne rezervacije,
rezervacije za kočljive pogodbe, pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob
upokojitvi, za dana jamstva ter druge rezervacije iz naslova dolgoročno vnaprej
vračunanih stroškov. Posebej se izkazujejo prejete državne podpore, prejete
donacije in druge dolgoročne pasivne časovne razmejitve.
Priporočeni konti
96 – Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
960 – Rezervacije za stroške reorganizacije podjetja
961 – Rezervacije za pokrivanje prihodnjih stroškov oziroma
odhodkov zaradi razgradnje in ponovne vzpostavitve prvotnega stanja
ter druge podobne rezervacije
962 – Rezervacije za kočljive pogodbe
963 – Rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade in
odpravnine ob upokojitvi
964 – Rezervacije za dana jamstva
965 – Druge rezervacije iz naslova dolgoročno vnaprej
vračunanih stroškov
966 – Prejete državne podpore
967 – Prejete donacije
968 – Druge dolgoročne pasivne časovne razmejitve
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 97 – DOLGOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo dolgoročna posojila, dobljena pri bankah, družbah in
fizičnih osebah, ter dolgoročna posojila, dobljena na podlagi obveznic in menic,
dolgoročni dolgovi iz finančnega najema ter druge dolgoročne finančne
obveznosti. Posebej se izkazujejo dolgoročne finančne obveznosti pri bankah in
družbah v državi in tujini. Iz dolgoročnih finančnih obveznosti se izključujejo
zneski obveznosti, ki zapadejo v plačilo najkasneje v enem letu po datumu
bilance stanja, in se izkazujejo med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi.
117
Priporočeni konti
97 – Dolgoročne finančne obveznosti
970 – Dolgoročna posojila, dobljena pri družbah v skupini
971 – Dolgoročna posojila, dobljena pri pridruženih družbah
972 – Dolgoročna posojila, dobljena pri bankah in družbah v državi
973 – Dolgoročna posojila, dobljena pri bankah in družbah v tujini
974 – Dolgoročne finančne obveznosti v zvezi z obveznicami in
menicami
975 –Dolgoročni dolgovi iz finančnega najema
976 – Dolgoročne finančne obveznosti do fizičnih oseb
979 – Druge dolgoročne finančne obveznosti
D
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
P
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: 98 – DOLGOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo dolgoročni krediti, dobljeni na podlagi kreditnih
pogodb, obveznosti iz dolgoročnih kreditov dobaviteljev v zvezi s kupljenimi
blagom in storitvami, dobljenih v državi in tujini, obveznosti za odloženi davek
pa tudi dobljeni dolgoročni predujmi in varščine ter druge dolgoročne
obveznosti. Iz dolgoročnih poslovnih obveznosti se izključujejo zneski
obveznosti, ki zapadejo v plačilo najkasneje v letu dni po datumu bilance stanja,
in se izkazujejo med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi.
Priporočeni konti
98 – Dolgoročne poslovne obveznosti
980 – Dolgoročni krediti, dobljeni na podlagi kreditnih pogodb od
družb
v skupini
981 – Dolgoročni krediti, dobljeni na podlagi kreditnih
pogodb
od pridruženih družb in skupaj obvladovanih družb
982 – Dolgoročni krediti, dobljeni od drugih domačih dobaviteljev
983 – Dolgoročni krediti, dobljeni od drugih tujih dobaviteljev
985 – Dolgoročne menične obveznosti
986 – Dolgoročni dobljeni predujmi in varščine
988 – Obveznosti za odloženi davek
989 – Druge dolgoročne poslovne obveznosti
D
P
K
Z
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
118
Klasifikat: 99 – ZUNAJBILANČNI KONTI
Vsebina
V tej skupini se izkazujejo postavke, ki nimajo neposrednega učinka na velikost
in sestavo sredstev in obveznosti do njihovih virov, prav tako pa tudi ne na
prihodke, stroške ali odhodke, vendar so pomembne za predstavitev finančnega
položaja.
Razčlenitev ni predpisana, niti dvomestni konti ne. Vedno je potreben par
zunajbilančnih kontov.
Priporočeni konti
99 – Zunajbilančni konti
Naš predlog zunajbilančnih kontov je samo eden izmed možnih.
Vedno pa je potreben par zunajbilančnih kontov.
Aktivni zunajbilančni konti
990 – Najeta, izposojena in zakupljena (tuja) sredstva
991 – Menice in drugi vrednostni papirji, prejeti za zavarovanje plačil
992 – Blago, prejeto v komisijsko in konsignacijsko prodajo
993 – Vrednotnice, izdane za obračunavanje znotraj pravne osebe
994 – Drugi aktivni zunajbilančni konti
Pasivni zunajbilančni konti
995 – Lastniki najetih, izposojenih in zakupljenih sredstev
996 – Dolžniki, ki so zavarovali plačila z menicami in drugimi
vrednostnimi papirji
997 – Obveznosti iz blaga, prejetega v komisijsko in
konsignacijsko prodajo
998 – Nominalna vrednost vrednotnic, izdanih za obračunavanje
znotraj pravne osebe
999 – Drugi pasivni zunajbilančni konti
D
P
K
Z
N
DI
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
DA
Legenda: D = gospodarske družbe, P = samostojni podjetniki posamezniki, K =
kmečka gospodinjstva, Z = zadruge, N = nepridobitne organizacije – pravne
osebe zasebnega prava, DI = društva in invalidske organizacije.
Klasifikat: USKUPINJEVANJE
Vsebina
Družbe in zadruge, katerih izkazi se vključujejo v skupinske računovodske
izkaze, v posameznih skupinah kontov izkazujejo posebej razmerja do družb v
skupini ter posebej do drugih pridruženih in skupaj obvladovanih družb v skladu
z računovodskimi standardi.
119
OGLAS
120
TERMINOLOŠKI KOTIČEK
Dr. Živko Bergant1
PRIMERJAVA NEKATERIH VRST POSLOVNIH IN
DENARNIH IZIDOV
1.
UVOD
Računovodski standard (SRS 19) obravnava različne vrste poslovnih in denarnih
izidov. Vsaka vrsta ima svojo izrazno moč in svoj namen uporabe. Izidi so si po
vsebini razmeroma podobni, kar poraja nevarnost njihovega neustreznega
pojasnjevanja.2
Naslov prispevka najprej vzbuja vprašanje, v čem je vsebinska razlika med
poslovnim izidom iz celotnega poslovanja in denarnim izidom iz poslovanja in
kakšno je njuno medsebojno razmerje. Naslednje vprašanje je razlika med
poslovnim izidom pri financiranju in denarnim izidom iz financiranja Njune
izrazne moči (koristnosti informacije) ne moremo primerjati preprosto zato, ker
sta namenjena drugačnim odločitvam. To bomo pokazali v nadaljevanju.
2.
POSLOVNI IZID IZ CELOTNEGA POSLOVANJA
Poslovni izid iz celotnega poslovanja je (SRS 19.7, drugi odstavek) razlika med
poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki. Od poslovnega izida iz prodaje se
razlikuje, ker le-ta ne vsebuje drugih poslovnih prihodkov in poslovnih
odhodkov, med katerimi so tudi prevrednotovalni poslovni prihodki in
prevrednotovalni poslovni odhodki (istotam, 1. odstavek). Zato je poslovni izid
iz prodaje običajno čista oblika teoretične kategorije EBIT (angl. earnings before
interest and taxes).3 Poslovni izid iz celotnega poslovanja moramo razlikovati
tudi od celotnega poslovnega izida, ki je razlika med vsemi prihodki in vsemi
odhodki (istotam, 4. odstavek). Poslovni izid iz celotnega poslovanja (krajše
1
Dr. Živko Bergant, doktor poslovno organizacijskih znanosti, pooblaščeni revizor, preizkušeni
finančnik, certificirani poslovodni računovodja, veščak Zveze ekonomistov Slovenije, docent na
Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani.
2
Umeščenost obravnavanih tokov v okvir pomembnejših poslovnih tokov in njihove osnovne
značilnosti lahko razberemo iz tipologije poslovnih tokov (Bergant, 2011, 8−24).
3
EBIT smo podrobneje obravnavali v: Poslovodno računovodstvo (št. 4/2011, 23).
121
poslovni izid iz poslovanja − PIP) je torej sestavni del računovodskega izkaza
poslovnega izida (IPI).
PIP moramo razumeti kot razliko med povečanjem gospodarskih koristi iz
poslovanja (poslovni prihodki) in zmanjšanjem gospodarskih koristi iz
poslovanja (poslovni odhodki). Označuje torej čisto povečanje gospodarskih
koristi iz (osnovnega) poslovanja. Pozitivni izid (dobiček) iz poslovanja je
običajno pomemben pogoj za pozitivni celotni dobiček.
PIP je očitno odvisen predvsem od odločitev v zvezi s prihodki in z odhodki v
okviru osnovne dejavnosti podjetja. To pomeni, da izraža računovodsko
informacijo o temeljnem učinku (izložku) posameznega podjetja z vidika
povečanja ali zmanjšanja vrednosti enote njegovega navadnega lastniškega
kapitala.
Kategoriji PIP kot pomembnemu kazalcu pripadajo tudi kazalniki, ki v časovni
in prostorski primerjavi dodatno ponazarjajo njegovo izrazno moč in vlogo te
informacije pri odločanju v poslovanju. To so zlasti kazalniki poslovnega
vzvoda (Bergant, 2011), finančnega vzvoda (Bergant, 2012a) in celotnega
vzvoda (Bergant, 2012b), ki so povezani s kazalniki dobičkonosnosti kapitala,
dobičkonosnosti vseh sredstev in dobičkovnosti prodaje (Bergant, istotam).4
3.
DENARNI IZID IZ POSLOVANJA
Denarni izid iz poslovanja (SRS 19.9) je razlika med prejemki in izdatki pri
poslovanju. Celotni denarni izid vsebuje še denarni izid iz naložbenja in denarni
izid iz financiranja.5
Denarni izid iz poslovanja je sestavni del računovodskega izkaza denarnega
izida (IDI), ki vsebuje vse prejemke in izdatke podjetja.
Denarni izid iz poslovanja (DIP) moramo razumeti kot razliko med povečanjem
denarnih sredstev iz poslovanja in zmanjšanjem denarnih sredstev iz poslovanja.
Izraža torej čisto povečanje denarnih sredstev podjetja iz (osnovnega)
poslovanja. Pozitivni denarni izid iz poslovanja je običajno pomemben pogoj za
pozitivni celotni denarni izid.
DIP je očitno odvisen predvsem od odločitev v zvezi s prejemki in izdatki v
okviru osnovne dejavnosti podjetja. To pomeni, da izraža računovodsko
informacijo o temeljnem učinku (izložku) posameznega podjetja z vidika
povečanja ali zmanjšanja njegovih denarnih sredstev.
4
Več o dobičkonosnosti vseh sredstev v Bergant (2012b, 102−108).
5
Podrobneje o strukturi denarnega izida in vrstah denarnega toka v Bergant (2012, 181).
122
Kategoriji DIP kot pomembnemu kazalcu pripadajo tudi kazalniki, ki dodatno
ponazarjajo njegovo izrazno moč in vlogo te informacije pri odločanju v
poslovanju. To so zlasti kazalniki razmerij DIP z nekaterimi kategorijami
bilance stanja (Bergant, 2002, 124), razmerij z nekaterimi kategorijami
poslovnega izida (istotam, 125) in razmerij z drugimi vrstami denarnega izida in
denarnih tokov (istotam, 126).
4.
PRIMERJAVA POSLOVNEGA IZIDA IZ POSLOVANJA IN
DENARNEGA IZIDA IZ POSLOVANJA
Če primerjamo obe vrsti izida, lahko ugotovimo njuno temeljno podobnost v
dejstvu, da oba ponazarjata osnovni, najpomembnejši del poslovanja podjetja.
Razlikujeta se predvsem v zornem kotu proučevanja tega poslovanja. Medtem
ko je poslovni izid iz poslovanja usmerjen v gibanje gospodarske koristi podjetja
in s tem v kapital na pasivni strani bilance stanja, je denarni izid iz poslovanja
usmerjen v denarna sredstva in s tem na aktivno stran bilance stanja.
Na prvi pogled torej nimata ničesar skupnega, saj imata vsak svoj namen in
svojo izrazno moč. Natančnejši pogled pa izhaja iz dejstva, da povečanje
gospodarske koristi podjetja iz poslovanja prej ali slej vpliva tudi na njegova
denarna sredstva. Prihodki od prodaje se na primer prej ali slej spremenijo v
denarno obliko.
Zato je smotrno proučiti razmerje med denarnim tokom iz poslovanja in
poslovnim izidom iz poslovanja kot kazalec (razlika) ali kazalnik (ulomek), ki
nam na skupen način kažeta razmerje med denarnim in gospodarskim
(ekonomskim) učinkom poslovanja.
Tako denarni izid iz poslovanja kaže, kolikšen delež poslovnega izida iz
poslovanja je denarno razpoložljiv.
5.
POSLOVNI IZID IZ FINANCIRANJA
Poslovni izid iz financiranja je razlika med poslovnim izidom iz rednega
delovanja (SRS 19.7, 3. odstavek) in poslovnim izidom iz poslovanja. Ta razlika
pomeni rezultat finančnih prihodkov in finančnih odhodkov. Je torej sestavina
izkaza poslovnega izida podjetja.
Pri tem naj posebej poudarimo, da finančni prihodki in odhodki vsebujejo tudi
tečajne razlike, ki so posledica preračuna terjatev ali obveznosti, izraženih v
tujih valutah (SRS 5.30).
Če torej želimo ugotoviti pravi izid iz financiranja, moramo računovodsko
izkazani poslovni izid iz financiranja zmanjšati za vpliv pozitivnih in negativnih
tečajnih razlik pri poslovnih terjatvah in obveznostih.
123
Poslovni izid iz financiranja lahko za namene analiziranja učinkovitosti finančne
funkcije vsebuje namreč samo prihodke in odhodke, ki so neposredno povezani
z dejavnostjo finančne funkcije (npr. obresti, stroški garancij, blagajniški popusti
(kasaskonto), okrepitve in slabitve finančnih naložb in obveznosti ter v tem
okviru tudi njihove tečajne razlike).
Pogosto se pozitivni izid iz financiranja pojasnjuje kot pozitivno stanje oziroma
gibanje. Resnica pa je nasprotna. Pozitiven poslovni izid lahko podjetje
praviloma doseže samo s plasiranjem lastnega kapitala,6 za katerega pa lastniki
pričakujejo več, kot je tržna obrestna mera.7 To pomeni, da podjetje zmanjšuje
ekonomski dobiček oziroma povečuje ekonomsko izgubo.8 Tako lahko zunanji
analitik ugotavlja, da poslovodstvo podjetja nima ali pa ne vidi razvojnih
možnosti. Podjetje je zato tipična tarča prevzemov, saj se mu tržna vrednost
znižuje, prevzemnik pa si lahko z zmanjšanjem (odvečnega) kapitala poplača
dober del kupnine.
Običajno stanje je torej negativni poslovni izid iz financiranja, saj podjetje
izkorišča finančni vzvod (Bergant, 2012a). S tem kazalcem v zvezi je lahko
koristen kazalnik:
Negativni poslovni izid iz financiranja
-------------------------------------------------.
Neto dolg9
Kazalnik kaže povprečno obrestno mero na zadolženost podjetja. Le-ta naj ne bi
bila višja od tržne obrestne mere.
6.
DENARNI IZID IZ FINANCIRANJA
Denarni izid iz financiranja je izkazan v posebnem računovodskem izkazu
(Izkaz denarnih tokov, SRS 26). Načeloma je namenjen pregledu povečanj in
zmanjšanj denarnih sredstev zaradi povečanja ali zmanjšanja virov financiranja
podjetja.
6
V razvitem trgu denarja je redko, da ima podjetje cenejša posojila in jih drugim naprej posoja
dražje(brez povečanega tveganja).
7
Lastniki zahtevajo vsaj premijo za tveganje.
8
Več o ekonomskem dobičku (angl. economic value added ‒ EVA) v Bergant (2011, 99).
9
V imenovalcu upoštevamo le terjatve in dolgove, ki se obrestujejo.
124
Zato lahko Slovenskim računovodskim standardom očitamo pomembno
vsebinsko nedoslednost v tem, da med izdatke pri financiranju vštevajo tudi
izdane obresti (26.4 in 26.9), čeprav je v uvodu SRS 26 trditev, da sledijo
finančnemu načinu razmišljanja.
Vsebinska nedoslednost SRS 26 se kaže zlasti v naslednjem:
 v denarne izdatke pri financiranju se štejejo »izdatki za dane obresti, ki se
nanašajo na financiranje«, obenem pa so prejemki od obresti všteti v
prejemke pri naložbenju. Taka ureditev pomembno zmanjšuje izrazno
moč tako denarnemu toku pri naložbenju kot tudi denarnemu toku pri
financiranju. Ne kažeta namreč pravega vpliva na denarna sredstva niti pri
naložbenju niti pri financiranju;
 s finančnega vidika bi morale biti obresti zajete v prejemkih in izdatkih iz
poslovanja. Podjetje namreč vsebinsko pokriva dane obresti s prihodki iz
poslovanja (zato se zadolžuje), ne pa s prihodki od obresti, kot to delajo
banke. Prav tako pa s prejemki obresti iz naložbenja podjetje ne
poravnava izdatkov pri naložbenju, saj mora za naložbe zagotoviti
ustrezne vire.
Povedano v celoti velja za prejete in dane dividende, ki jih SRS 26 obravnava
enako kot obresti. Dividende so po svoji finančni vsebini namreč prav tako samo
nadomestilo za uporabo sredstev kot obresti.
Navedeno je lep primer, v katerem so računovodski standardi (tudi mednarodni)
samo "računovodski" in ne upoštevajo finančne logike.
Vidimo, da bi moral biti denarni izid iz financiranja samo rezultat prejemkov in
izdatkov pri financiranju (tokov financiranja in tokov definanciranja), ki niso
poslovnoizidni tokovi ali pa dividende in nastajajo na pasivni strani bilance
stanja. S takim popravkom bistveno izboljšamo izrazno moč denarnega izida iz
financiranja.
Skladno z zgornjo opredelitvijo ostane denarni izid iz naložbenja kot rezultat
prejemkov in izdatkov naložbenja (investiranja in dezinvestiranja), ki prav tako
niso poslovnoizidni tokovi in nastajajo na aktivni strani bilance stanja.
Kazalnik, ki bi pojasnjeval težo denarnega izida iz financiranja kot kazalca,
lahko oblikujemo na naslednji način:
Denarni izid iz financiranja
------------------------------------.
Celotni denarni izid
Kazalnik kaže del strukture denarnega izida podjetja v nekem obdobju. Druga
dva dela te strukture sta še denarni izid iz poslovanja in denarni izid iz
125
naložbenja. Kazalnik torej kaže vpliv povečanja ali zmanjšanja virov
financiranja poslovanja na spremembo denarnih sredstev podjetja.
Če kazalniku v števec vnesemo denarni izid iz naložbenja, pojasnimo vpliv
povečanja ali zmanjšanja naložb podjetja na spremembo denarnih sredstev.
7.
PRIMERJAVA POSLOVNEGA IZIDA IZ FINANCIRANJA IN
DENARNEGA IZIDA IZ FINANCIRANJA
S primerjavo obeh vrst izidov lahko ugotovimo njuno temeljno podobnost v tem,
da oba ponazarjata drugi najpomembnejši del poslovanja podjetja, to je
financiranje poslovanja. Razlikujeta se predvsem v zornem kotu proučevanja
financiranja. Medtem ko je poslovni izid iz financiranja usmerjen v neposredne
poslovnoizidne učinke financiranja podjetja, je denarni izid iz financiranja
usmerjen v učinke financiranja na denarna sredstva podjetja.
Za doseganje take izrazne moči je treba samo nekoliko popraviti računovodski
izkaz denarnih tokov (za obresti in dividende).
Oba kazalca torej nimata neposredne povezave, razen tega, da imata razmeroma
podoben naziv, kar lahko povzroča težave pri njunem pojasnjevanju.
LITERATURA IN VIRI
Bergant, Živko (2011): Osnove analize poslovanja. Druga, dopolnjena izdaja. Ljubljana:
Inštitut za poslovodno računovodstvo.
Bergant, Živko (2002): Kritična presoja tradicionalnega analiziranja računovodskih
podatkov v zvezi s plačilno sposobnostjo podjetja. Doktorska disertacija. Ljubljana:
Ekonomska fakulteta.
Bergant, Živko (2012): Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost podjetja. Ljubljana:
Inštitut za poslovodno računovodstvo.
Bergant, Živko (2012a): Finančni vzvod. Poslovodno računovodstvo, št. 1/2012, str.
9−26. Ljubljana: Visoka šola za računovodstvo.
Bergant, Živko (2012b): Celotni vzvod. Poslovodno računovodstvo, št. 3/2012, str.
54−71. Ljubljana: Visoka šola za računovodstvo.
SRS 19−Slovenski računovodski standard. Neuradno prečiščeno besedilo SRS 2006,
avgust 2012. (Pridobljeno: 8. 9. 2012).
http://www.si-revizija.si/publikacije/index.php
126
PREDSTAVITVE
VISOKA ŠOLA ZA RAČUNOVODSTVO
Naše temeljno poslanstvo je podajati profesionalna znanja in prakse, ki gradijo
računovodske in finančne strokovnjake, delujoče znotraj informacijske in
finančne funkcije poslovnega sistema. Želimo postati ena vodilnih
računovodsko-finančnih šol ameriško-evropskega tipa v centralni in vzhodni
Evropi. Prispevati želimo k višji ravni računovodskega in finančnega znanja ter
praktičnih izkušenj med različnimi ciljnimi skupinami že uveljavljenih in
prihodnjih podjetnikov, direktorjev, finančnikov, računovodij ter drugih, ki se
neposredno ali posredno vključujejo tako na domače kot tudi na mednarodne
trge. Prepričani smo, da je to prava pot za še večjo uporabnost in prispevek
računovodstva v procesu poslovnega odločanja.
Namen visokošolskega programa računovodstvo
Po svoji vsebini je program računovodstva zelo širok in zajema celotno
poslovanje. V relativno širokem naboru pridobljenih znanj je posebej poudarjeno
poslovodno računovodstvo in finance (poslovne finance in davki).
Namen visokošolskega programa računovodstvo je študentom omogočiti
pridobitev strokovnega znanja in usposobljenost za reševanje zahtevnih
strokovnih in delovnih problemov, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v
stroki in med strokami, strokovne kritičnosti in odgovornosti, iniciativnosti in
samostojnosti pri odločanju in vodenju. Študenti bodo svoja znanja nadgradili s
praktičnim izobraževanjem v delovnem okolju.
Diplomanti bodo torej:

usposobljeni s poslovodstvom sodelovati in mu z zanesljivimi in
pravočasnimi informacijami pomagati pri sprejemanju čim boljših
poslovnih odločitev;

usposobljeni poročati o poslovanju poslovnega sistema na način, da
bodo prikazana računovodska poročila izražala resnično in pošteno sliko
poslovanja poslovnega sistema;

znali organizirati in voditi računovodstvo kot osrednjo informacijsko
dejavnost v poslovnem sistemu.
127
Način dela in cilji študija
V ustvarjalnem okolju kolegialnega odnosa med profesorji in študenti boste
pridobljena teoretična znanja prenašali v prakso. Posebno smo ponosni na
neposreden odnos in dialog med profesorji in študenti, ki je usmerjen v reševanje
konkretnih problemskih situacij. V takem ustvarjalnem okolju bodo učitelji
poleg znanj posredovali tudi svoje praktične izkušnje. Cilj dialoga je, da študente
naučimo reševati probleme in jih tako oborožimo z vsemi potrebnimi znanji za
učinkovito delovanje v poslovnem okolju.
Delamo v številčno omejenih skupinah. Posamezna učna enota je sestavljena iz
nujnega teoretičnega dela in pretežnega praktičnega dela, kjer teoretična znanja
prenesemo v prakso. Poudarek je na praktičnem delu, vajah.
Vpis in strokovni naziv
Izvajamo
dodiplomski
visokošolski
strokovni
študijski
program
računovodstva. Program je prilagojen
pogojem Bolonjske deklaracije in s tem
enakovreden podobnim programom širom
Evrope in ZDA. Diplomantkam in diplomantom, ki pridobijo naslov diplomirani
ekonomist/ekonomistka (VS) omogoča priznanje njihove izobrazbe, znanja in
kompetenc ter statusa po svetu. Pridobljena izobrazba je dobra podlaga za
nadaljevanje študija (II. Bolonjska stopnja, strokovni magisterij in pridobitev
različnih strokovnih nazivov).
Izvajanje študija
Študij se izvaja kot:

redni študij na sedežu šole Stegne 21/c v Ljubljani (pogoj izvedbe je 30
vpisanih študentov);

izredni študij, ki se izvaja na sedežu šole Stegne 21/c Ljubljana in v
dislocirani enoti Dunajska 101 Ljubljana.
Pogoji za vpis
V 1. letnik se lahko vpišete, če ste opravili:

zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu,

poklicno maturo ali

maturo.
128
V 2. letnik se lahko vpišete, če ste diplomirali na katerem od višješolskih
študijskih programov (Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju) in če
izpolnjujete pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program prve
stopnje. Glede na smer študija morate:

diplomanti sorodnih študijskih področij (poslovni sekretar, komercialist,
računovodja, turizem, gostinstvo, poštni promet) med študijem opraviti
diferencialna izpita iz predmetov Ekonomika podjetja in Uvod v
računovodstvo – skupaj 18 ECTS, ki ju opravite pred vpisom v 3. letnik.

diplomanti nesorodnih študijskih področij med študijem opraviti
diferencialne izpite
iz predmetov Ekonomika Podjetja, Uvod v
računovodstvo in Upravljalno računovodstvo I – skupaj 27 ECTS, ki jih
opravite pred vpisom v 3. letnik.

V 3. letnik se lahko vpišete, če ste diplomirali na višješolskem programu,
sprejetem pred letom 1994. Glede na smer študija morate opraviti izpite, s
katerimi pridobite manjkajoča znanja, in sicer:

diplomanti sorodnih študijskih področij (družbene vede (ekonomija),
poslovne in upravne vede (poslovanje, podjetništvo, management, trženje,
finance, bančništvo, računovodstvo) med študijem opravite diferencialna
izpita iz predmetov Stroškovno računovodstvo in Finančno računovodstvo –
skupaj 12 ECTS;

diplomanti višješolskih programov drugih strokovnih področij med študijem
opravite še diferencialne izpite iz predmetov Ekonomika podjetja, Uvod v
računovodstvo in Upravljalno računovodstvo I, skupaj 27 ECTS.
Podrobnosti: www.vsr.si ali po telefonu 059 090 960
129
INŠTITUT ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO PRI
VŠR
VIZIJA: Postati osrednja strokovna specializirana institucija v Republiki
Sloveniji za področje poslovodnega računovodstva.
Na spletni strani www.poslovodnoracunovodstvo.si lahko spremljate:

objave brezplačnih e-knjig

najave seminarjev

knjižnico strokovne literature

strokovne članke

in druge zanimive vsebine
130
ABECEDA SVETOVANJE
Verjamemo, da je izbira našega podjetja prava odločitev za vas in vaše podjetje:




predani smo vašim željam in zahtevam,
vsebino vaših podatkov štejemo kot strogo poslovno skrivnost,
zagotavljamo vam popolno paleto storitev (od davčnega, poslovnega in
finančnega svetovanja ter ocenjevanja vrednosti do izobraževanja),
nudimo vam oseben pristop.
Poslanstvo
Želimo se uveljaviti kot eno izmed najkakovostnejših slovenskih podjetij na
področju davčnega, poslovnega in finančnega svetovanja. Pridobljeno znanje,
dolgoletne izkušnje in povratne informacije naših strank nam omogočajo
pripravo kvalitetnih seminarjev in strokovnih delavnic. Znanje, ki ga boste
pridobili na naših izobraževanjih, boste lahko že naslednji dan uporabili pri
svojem delu. Trudili se bomo razumeti želje in potrebe stranke, se učiti in graditi
na dobrem medosebnem zaupanju.
Vizija Naša vizija je preprosta: Biti v svojem delu najboljši in prvi v vrsti.
Največje zadovoljstvo nam prinašajo uspehi naših strank. Z nami boste lažje:
obvladovali davčna tveganja, sprejemali pravilne poslovne odločitve, pridobili
nova znanja.
DEJAVNOST DRUŽBE
DAVČNO SVETOVANJE
svetovanje v davčnem postopku, preventivni davčni pregledi, izbira optimalnih
davčnih rešitev, davčna pojasnila strankam, izdelava pravilnika o transfernih
cenah, davčno svetovanje pri pripravi internih aktov, drugo.
POSLOVNO IN FINANČNO SVETOVANJE
izdelava skrbnega finančnega in pravnega pregleda podjetja, priprava
ekonomskega dela pripojitvenega ali združitvenega elaborata, sanacijski
programi, izdelava dolgoročnega strateškega načrta podjetja, izdelava letnega
poslovnega načrta podjetja, priprava investicijskih programov, podrobna analiza
računovodskih izkazov podjetja, izdelava delitvenega načrta, načrt finančne
reorganizacije, uvajanje računovodskih sistemov oziroma podsistemov, izdelava
pravilnika o računovodenju, ocenjevanje vrednosti sredstev pri uporabi, izdelava
izvedenskih mnenj.
131
OCENJEVANJE VREDNOSTI
ocenjevanje vrednosti podjetij, ocenjevanje vrednosti nepremičnin, ocenjevanje
vrednosti strojev in opreme, ocenjevanje vrednosti intelektualne lastnine
(blagovnih znamk, patentov in podobnega).
MNENJE
POOBLAŠČENEGA
OCENJEVALCA
PODJETIJ V ZVEZI S 146. ČLENOM ZFPPIPP
VREDNOSTI
V mnenju mora biti jasno navedeno: ali je dolžnik insolventen, ali bo izvedba
načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje
dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in ali bodo
upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni
ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet
stečajni postopek.
IZOBRAŽEVANJE
Aktualnost in praktična uporabnost so vodila pri organiziranju naših seminarjev
in delavnic, ki jih izvajajo poleg naših tudi zunanji predavatelji. Naš
izobraževalni program je usmerjen v praktične rešitve, ki jih iščejo računovodje
in knjigovodje. Paleta vsebine predavanj se razteza od zakonodajnih do
strokovnih področij.
Poleg tega omogočamo neposreden kontakt in komunikacijo med udeleženci
delavnic in predavateljem po predavanjih ali v vmesnem času med izvedbo
posamezne delavnice. Področja, ki jih obravnavamo, so: davki, finance,
računovodstvo in gospodarjenje.
Kontaktni podatki:
ABECEDA SVETOVANJE d.o.o.
Stegne 21c
1000 LJUBLJANA
Telefon: 00386 (0)59 090 960
Fax: 0386 (0)59 090 962
e-mail: [email protected]
spletna stran: http://www.abecedasvetovanje.si
132
ABC REVIZIJA
Smo revizijska družba, ki deluje na različnih področjih revidiranja. V register revizijskih
družb smo vpisani vse od začetka delovanja revizijske stroke v Sloveniji. ABC
revizija je svoje poslovanje začela leta 1989 kot revizijska družba Abeceda Ptuj.
Kasneje se je prek združevanj z revizijskimi družbami ITEO revizija, Valuta in
Simam revizija preoblikovala v zdajšnjo revizijsko družbo ABC revizija.
Že od leta 2000 smo člani enega najuglednejših svetovnih združenj
računovodskih in revizijskih družb JPA International, s čemer smo razširili
prepoznavnost na vse celine sveta razen Avstralije. V letu 2006 smo poglobili
svoje sodelovanje z JPA (Jacques Potdevin &Associés). Dogovorili smo se, da
predstavljamo interese JPA tudi na drugih trgih nekdanje Jugoslavije. Tako
imamo v Beogradu lastno družbo, prek katere opravljamo enake storitve kot v
Sloveniji (revizija, ocenjevanje vrednosti, davčno svetovanje, računovodenje in
druga svetovanja).
JPA International predstavlja mrežo (pretežno) srednje velikih neodvisnih
revizijskih in svetovalnih družb. Sedež ima v Parizu in je nastala leta 1988, ko se
je vanjo včlanilo sedem družb iz štirih držav. Do danes je število članic mreže
naraslo na sto trideset družb, ki delujejo v štiridesetih državah. Predsednik in
'gonilna sila' JPA International je g. Jacques Potdevin, ki je izredno aktiven v
francoskih in svetovnih strokovnih združenjih ter organih; tako je bil v letu 2008
predsednik v Zvezi evropskih revizorjev in računovodij (Fédération des Experts
Comptable Européens – FEE10) s sedežem v Bruslju, največjem združenju
predstavnikov nacionalnih računovodskih in revizijskih strokovnjakov (skupno
okrog 500.000 članov), trenutno pa je član predsedstva IFAC11.
Razvejanost mreže JPA International je zelo velika, saj najdemo njene članice –
poleg Evrope – na vseh celinah (razen v Avstraliji). JPA International je
polnopravna članica najuglednejšega FORUM OF FIRMS pri IFAC12. Člani JPA
10
FEE je zlasti na računovodskem, revizijskem in davčnem področju svetovalka
Evropske komisije.
11
IFAC je globalna računovodska organizacija. Ima 159 članov iz 124 držav, ki združujejo
interese 2.5 milijona računovodij.
12
Polnopravni člani so: Baker Tilly International Limited, BDO International,
Constantin Associates Network, Crowe Horwath International, Deloitte Touche
Tohmatsu, Ernst & Young Global Limited, Grant Thornton International Ltd, HLB
International, IEC, INPACT Audit Limited, JHI, JPA International, KPMG
International, Mazars, Moore Stephens International , Limited, PKF International
133
International mreže se redno dobivamo na strokovnih srečanjih, ki jih
organiziramo v različnih državah članicah. Bilo nam je v veliko čast, da smo od
11. do 14. junija 2009 takšno srečanje organizirali tudi v Sloveniji.
Naše storitve so najrazličnejše oblike REVIDIRANJA in vse, kar je
povezano z revidiranjem.
Kot smo zapisali v uvodu, dajemo strokovnosti velik poudarek. Naše vodilo so
najvišji standardi kvalitete opravljanja revizijskih storitev. Pri svojem delu
spoštujemo smernice kvalitete, ki jih določa Certifikat AFAQ Service Covenant
audit statutaire Premium, ki predstavlja standard najvišje kvalitete opravljanja
revizijskih storitev. Te smernice so:

zagotavljanje strokovne podpore zunanjih specialistov za specifična
področja;

ponujanje storitev na mednarodni ravni; zagotavljanje neodvisnosti
delovnih timov brez konflikta interesov;

ponujanje visoko kvalificiranih delovnih timov/kadrov;

razvijanje utečenih skupin/timov, ki so prilagojene strankam;

ponujanje optimalne odzivnosti na vaša vprašanja, želje in potrebe;

metodika dela, prilagojena vašemu načinu dela;

angažiranje (zavzemanje) za dodano vrednost sorevizijskih storitev s
pomočjo zunanjih strokovnjakov;

ponujanje kvalitetne revizijske ali druge podpore strankam;

utrjevanje obstoječih odnosov in vezi s starimi strankami;

ponujanje, zagotavljanje kakovostnega revizijskega pregleda pred izdajo
poročila;

spremljanje zadovoljstva in spoštevanje predlogov strank.
Zelo radi se pohvalimo tudi s ključnimi kadri v podjetju, ki predstavljajo gonilno
silo naše družbe in so naša glavna konkurenčna prednost. Ti so:
Limited, PricewaterhouseCoopers International, RSM International Limited, Russell
Bedford International, SMS Latinoamérica, Talal Abu Ghazaleh & Co. International,
UHY International Limited.
134
Pooblaščeni revizorji v delovnem razmerju:
Mag. Darinka Kamenšek, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka,
certificirana poslovodna računovodkinja, visokošolska učiteljica;
Dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti
podjetij, certificirani poslovodni računovodja, državni notranji revizor,
pridruženi član ameriškega združenja forenzičnih računovodij, stalni sodni
izvedenec, visokošolski učitelj izvoljen v naziv docent;
Katarina Kolarič, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka,
visokošolska učiteljica;
Natalija Pestiček Bohorc, pooblaščena revizorka, državna notranja revizorka,
visokošolska učiteljica;
in
revizorji v delovnem razmerju: Albina Hojski Ilijevec, Simona Valenko,
Darinka Meško in Vid Plohl.
Vabimo vas, da nas podrobneje spoznate na naših spletnih straneh www.abcrevizija.si ali nam pišete na e-mail: [email protected] Veseli bomo, če nas
boste povabili k sodelovanju, in vas pričakujemo na sedežu družbe, ki je v
Ljubljani, Dunajska 101, 1113 Ljubljana (Tel: +386 1 59 091 400, Fax: +386 1
59 091 401). Dejavnost opravljamo po vsej Sloveniji, zato smo oblikovali
poslovno enoto v MARIBOR-u in na PTUJ-u.
135
136
RAČUNOVODSKA HIŠA CONTALL
Računovodstvo
Celovite računovodske storitve za vse statusne oblike
gospodarskih subjektov, kakovostna računovodska
poročila za zunanje deležnike in poslovodstva - krojene
po potrebi naročnika.
Ocena finančne stabilnosti podjetja, spremljanje in
Finančno svetovanje in analiza finančnih kazalnikov, izdelava finančnih načrtov,
kontroling
nadzor in analiza finančnega in nefinančnega
poslovanja, skrbni finančni pregledi.
Davčno svetovanje
Celovito davčno svetovanje, načrtovanje, spremljanje in
obveščanje, priprava elaboratov o uporabi transfernih
cen, davčna optimizacija, preventivni davčni pregledi,
zastopanje v davčnih postopkih.
Pravno svetovanje
Svetovanje na področju civilnega oz. obligacijskega,
gospodarskega, korporacijskega in delovnega prava,
sestava različnih vrst pogodb, izvršb, poizvedb, internih
aktov, sklepov direktorjev in družbenikov, aktov o
ustanovitvi, družbenih pogodb in drugih dokumentov.
Razpisi
načrti
Priprava razpisne dokumentacije, pomoč pri izbiri
ustreznega sklada EU in drugih virov financiranja,
priprava vlog in poslovnih načrtov.
in
poslovni
Krizno upravljanje in Preventivni pregledi in analiza in ocena finančnega
sodelovanje v stečajnih stanja, predlogi za finančno reorganizacijo ter
postopkih
sodelovanje v postopkih prisilne poravnave in stečajev.
Izobraževanje in
usposabljanje
Organizacija seminarjev, predavanj in delavnic s
področja računovodstva, davkov in financ.
137
IPR Ljubljana,
PE Nova Gorica
Erjavčeva 2,
5000 Nova Gorica
Contall svetovanje
d.o.o.
PE Nova Gorica
Ul. Jožeta Jame 14,
Šentvid
1210 Ljubljana
Contall svetovanje
d.o.o.
Erjavčeva 2
5000 Nova Gorica
Družba Contall je pristopila med ustanovitelje Inštituta
za poslovodno računovodstvo in na svojem sedežu
registrirala tudi njegovo poslovno enoto. Vizija inštituta
je postati osrednja strokovna specializirana institucija v
Republiki Sloveniji, za področje poslovodnega
računovodstva.
Vljudno vas vabimo na seminarje Inštituta, ki jih bomo v
večini organizirali tudi na PE Nova Gorica.
V sodelovanju s partnersko družbo Datarevi s.r.l.,
priznano računovodsko hišo iz Italije, svetujemo na vseh
področjih poslovanja družbe v Sloveniji, predvsem
nerezidentom. Družba ima odslej svojo podružnico tudi
v Ljubljani.
138
ABECEDA RAČUNOVODSTVO
Poslanstvo družbe je pomagati tistim, ki računovodijo ali po SRS ali po MSRP.
Prizadevamo si biti koristni. Naš slogan je:
Računovodenje ni strošek, je prispevek k uspešnosti poslovanja.
Svoje poslanstvo in vizijo uresničujemo z naslednjimi storitvami:













Vodenje poslovnih knjig.
Vodenje posameznih analitičnih evidenc.
Pomoč tistim, ki sami knjižijo, potrebujejo pa pomoč pri sestavi
posameznih poročil (letna poročila, obdobna poročila, enkratna poročila
itd.).
Oblikovanje poslovodnih informacij in sodelovanje z upravami pri
oblikovanju poslovnih odločitev.
Izdelava najrazličnejših vlog, elaboratov itd.
Davčno svetovanje.
Notranje revizije.
Pregledi računovodstva in ocena njegovega delovanja.
Vzpostavitev sistema notranjih kontrol.
Preveritev delovanja notranjih kontrol.
Izvedba preiskovalnih revizij (forenzične revizije).
Uvedba celovitega kontrolinga ali področnih kontrolingov.
In še veliko drugega.
Pri izvajanju storitev sodelujejo učitelji Visoke šole za računovodstvo, delavci
revizijske družbe ABC revizija, d.o.o. in člani Inštituta za poslovodno
računovodstvo pri VŠR.




Informacije: 059 091 400 ali 031 338 149. ali
na sedežu VŠR,
v družbi ABC REVIZIJA, D.O.O.,
na INŠTITUTU ZA POSLOVODNO RAČUNOVODSTVO
139
CERIFICIRANO ZNANJE
Certificirani poslovodni računovodja CPR
Poslovodenje, uspešnost poslovanja, poslovanje v pogojih krize, potrebe po
kriznem vodenju in tako naprej narekujejo znanja, ki jih nudi tudi CIMA. Za
tiste, ki ne potrebujejo mednarodno uveljavljenega certifikata, smo pripravili
izobraževanje za pridobitev naziva Certificirani poslovni računovodja.
Znanja, ki jih daje CPR: CPR zagotavlja poslovna znanja, ki so potrebna za
oblikovanje predlogov poslovnih odločitev, in znanja, potrebna za oblikovanje
najrazličnejših finančnih analiz. Izobraževanje je usmerjeno v prakso, kar
pomeni, da se znanja pridobivajo z obravnavo praktičnih primerov in njihove
povezave s teorijo. Uspeh je zagotovljen z izborom predavateljev, ki so praktiki
z ustreznimi strokovnimi in teoretičnimi znanji. Veliko od njih je nosilcev
najrazličnejših strokovnih certifikatov (pooblaščeni revizor, pooblaščeni
ocenjevalec vrednosti podjetij, preizkušeni davčnik, certificirani poslovodni
računovodja itd.).
Poklici, kjer potrebujete znanja, ki jih daje CPR. Poklicna pričakovanja
nosilcev certifikata CPR so bogata. Izpostavljamo le najrazličnejše vodstvene
položaje v financah, računovodstvu in poslovodstvu poslovnih subjektov.
Kaj in zakaj? Certificiranje poslovnih znanj je po svetu že uveljavljeno.
Certifikati so jamstvo, da zna nosilec certifikata v praksi uresničiti pridobljena
znanja. Prav zaradi tega je poudarek izobraževanja na praksi. To izobraževanje
se izrazito razlikuje od izobraževanja na fakultetah, kjer je poudarek na
teoretičnem usposabljanju.
Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo je začel
jeseni 2010 usposabljanje za pridobitev Certifikata poslovodnega računovodje CPR.
Pridobljene sposobnosti: Nosilci certifikata CPR so usposobljeni za praktično
uporabo znanj s področja:



poznavanja in razumevanja podjetja,
poznavanja in razumevanja poslovnega procesa,
poznavanja in razumevanja poslovanja;
140





razumevanje profesionalnih dolžnosti izvajanja različnih nalog na
področju računovodstva in poslovnih financ;
sposobnost reševanja najzahtevnejših problemov na področju
poslovodnega računovodstva, poslovnih financ in poročanja;
sposobnost oblikovanja predlogov poslovnih odločitev;
sposobnost oblikovanja najrazličnejših poslovnih poročil;
sposobnost komuniciranja z odločevalnimi ravnmi v podjetju.
Kako poteka študij? Študij je kombinacija individualnega dela in pogovora o
obravnavanih vsebinah (kontaktne ure po programu). Vsebina predmetov je na
razpolago na Visoki šoli za računovodstvo. Celotna obremenitev slušatelja je
450 ur, od tega 125 kontaktnih ur (ostalo je individualno delo slušatelja).
Na prvem srečanju se oblikuje podroben program študija. Nadaljnja kontaktna
srečanja so namenjena razpravi v zvezi s študijem, obravnavi praktičnih nalog in
reševanju problemov.
Kje in kdaj? Program se izvaja v prostorih Visoke šole za računovodstvo v
Stegnah 21 c, Ljubljana. Program se izvaja od novembra do junija. Seveda se
lahko priključite le pri posameznih predmetih (pridobite delne certifikate). Delni
certifikat predstavlja potrdilo o znanju vsebine predmeta, na katerega se nanaša.
Pogoj za pridobitev certifikata CPR so pridobljeni delni certifikati iz vseh
predmetov programa CPR.
Certifikat CPR podeljuje Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za
računovodstvo iz Ljubljane.
Več informacij o vsebinah, poteku študija, pogoji pa je na razpolago na:
www.poslovodno-racunovodstvo.si, www.vsr.si
Vsebine izvaja:
141
REGISTER
CERTIFICIRANIH POSLOVODNIH RAČUNOVODIJ
(CPR)
V register certificiranih poslovodnih računovodij pri Inštitutu za poslovodno
računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo so bili ob izdaji te revije
vpisani:
Št.vpisa
naziv, priimek in ime
1
doc.dr. Živko Bergant
2
doc.dr. Branko Mayr
3
mag. Darinka Kamenšek
4
mag. Dejan Petkovič
5
mag. Nataša Pustotnik
6.
mag. Vladimir Bukvič
7.
prof.dr. Marko Hočevar
8.
prof.dr. Gordana Ivankovič
9.
prof.dr. Franko Milost
10
Vili Perner
11
Gregor Jus
12
Mag. Bernarda Grahek Ličer
13
Terezija Kvas
14
prof.dr. Bojan Tičar
142
OGLAS
143
CERTIFICIRAN POSLOVODNI RAČINOVODJA (CIMA)
Skupaj z londonskim inštitutom za poslovodno računovodstvo (CIMA)
omogočamo pridobitev svetovno enega najuglednejših certifikatov, to je
certifikat certificiranega poslovodnega računovodje (CIMA). Izobraževanje
poteka v angleškem jeziku. Omogočeno je tudi individualno usposabljanje za
izpit.
Gonilna sila pridobitve CIMA v Sloveniji je Ben Marr, MBA (Edin), (CIMA
trained). Benovo predstavitev CIMA prikazujemo v izvirniku.
Njegove besede so:
ESSENTIAL COMPANY FINANCE: A
WORLD IN EVOLUTION
The need for “finance transformation”
within companies has been recognized for
over a decade. This is a journey toward a situation where the efficiency of
finance operations has been maximized, management information is insightful
and actionable and finance is seen less as a necessary overhead and more as an
important management discipline that enables value creation.
The recession has intensified companies’ critical examination of their finance
functions in recent years to determine how best to align them with changing
business needs. Technological improvements in communications means that
commodity finance transactions, such as invoicing, payroll, historical reporting,
can be outsourced to specialist service providers, whether in Iceland or India.
For those who want to remain pivotal within their company’s finance function in
this global finance evolution, a classic finance qualification may no longer be
enough.
When everyday accountancy queries can now be effectively outsourced and are
increasingly, globally, becoming so, finance positions are increasingly reserved
for finance staff who provide a great deal more than in a traditional finance
function.
Finance departments must increasingly operate as “business partners”, adding
significant value by improving the quality of decisions and ensuring that the
chosen business option delivers the highest financial value at an acceptable level
of risk. This is not about delivering highly technical or complicated analysis but
144
more a matter of supporting business decisions with the right analysis, insights
and judgements so that better decisions are made.
Driving the evolution of the finance business partner is the global phenomenon
of management accounting. For those outside the accounting profession, it is
common to refer to finance staff as if they were all one type. A distinction has to
be made here between the classic model of financial accounting and the
evolutionary animal, the management accountant.
Louise Ross, former Senior Auditor at the National Audit Office UK and CIMA
technical specialist, explains: “The difference between them is one of emphasis.
Financial accountants prepare information ultimately for external reporting
purposes, to record transactions which have taken place and report the financial
performance of the organisation. Consistency of the financial statements is
vitally important, so there is a regime of standards which govern how
transactions are recorded and financial reports are produced. Financial
accountants are expected to master these standards and justify occasional
deviations from a reporting standard in order to present a truer and fairer
account.
“Management accountants, on the other hand, prepare information to support
management decisions. They have to be skilled in understanding manager’s
needs and providing data on which managers can make decisions. Management
accountants have to be future orientated: which means that they have to be
comfortable handling uncertain, qualitative or probabilistic information, not
merely historic numerical data.
Overall, the top tools most likely to be introduced were:
Balanced scorecard
Customer profitability analysis
Rolling forecasts
Activity based management
Environmental management
accounting
Product/service profitability analysis
Activity based costing
Post-completion audits
Business process re-engineering
CIMA strategic scorecard
They have to use their professional judgment about which measurement or
evaluation techniques to use according to the decision being made. The
responsibility for the best possible management information available to the
company becomes exactly the responsibility of the management accountant.”
Speaking in the Slovenian context, Dr. Branko Mayr, senior Slovenian auditor at
ABC Revizija and Dean of the Visoka Sola za Racunovodstvo in Ljubljana,
145
explains: “In Slovenia to date, the focus has been for preparing students
interested in finance for the profession of financial accountant. The highly
regarded Slovenian xxx syllabus mirrors the American CPA in many respects
and is an excellent grounding for financial reporting. What we are seeing,
however, is an extraordinary demand from leading Slovenian and international
companies for a new type of finance animal within the finance department, one
who is expected to master financial reporting but additionally to move far
beyond the scope of the financial accountant’s role.
“The term commonly used in industry is “business partner” – a finance person
who provides the necessary financial analysis which allows management to
accurately predict the company’s future. The finance business partner is by no
means a financial astrologer. She is the equivalent of a trusted and innovative
scientist, predicting outcomes based on sound testing of empirical financial
data.”
In teaching the traditional Slovenian accounting syllabus, the focus is heavily on
financial reporting standards. What governs the syllabus for management
accounting in the absence of management accounting standards? The answer is
best practice. In addition to understanding standards, the management
accountant acquires a variety of tools and techniques which they learn about
during their professional qualification and subsequent continuing professional
development.
Mayr & Marr, d.o.o. is actively pioneering the qualification offered by the
Chartered Institute of Management Accountants. Said Managing Director of
Mayr & Marr Ben Marr, “We found that study after study on management
practices and organisational performance show that companies which used
widely accepted management techniques that feature on the CIMA syllabus and
in part in the curricula of the good business schools do consistently outperform
their competitors. These studies invariably conclude that better management
practices (the right techniques, properly implemented) were significantly
associated with higher productivity, profitability, rate of sales growth and
survival rates. Rather than just studying how an organization has performed in
the past, students of the CIMA management accountancy programme are geared
to analyzing performance, assessing business possibilities, grasping
opportunities and shaping the future.
“Staff qualified as management accountants, with their business focused skills,
have much to offer a company. Besides adding value to the business finance
146
staff will also benefit from performing broader roles that offer them more
professional satisfaction and an opportunity to apply their skills on a wider
business canvas. Shell, CISCO, Tesco, BPO, Deloitte Consulting form just a few
examples of global companies currently partnered with CIMA to train their
staff.”
Mayr & Marr expect a healthy interest in this new offering on the Slovenian
scene. “Slovenian finance is quick to adapt to global business demands. There
has been a global explosion of interest in CIMA from persons already in industry
finance positions, who may already hold other accounting qualifications or
MBAs. There is also strong demand worldwide from high achieving finance or
business students interested in a career in business finance or management. We
expect this trend to continue in Slovenia.”
INFORMACIJE O IZOBRAŽEVANJU ZA NAZIV CIMA
Za podrobnejše informacije kontaktirajte z referatom VŠR – www.vsr.si ali
pokličite na telefonsko številko 05 90 90 960.
147
CERTIFIKATI IN DIPLOME IAB
Vodilna svetovna izobraževalna organizacija na različnih strokovnih področjih
računovodenja je našemu Inštitutu podelila akreditacijo za usposabljanje za
pridobitev certifikata IAB:
Informacije o vpisu www.vsr.si ali pokličite na telefonsko številko 05 90 90 960.
INFORMACIJE O IZOBRAŽEVANJU ZA NAZIVE IAB
Za podrobnejše informacije kontaktirajte z referatom VŠR – www.vsr.si ali
pokličite na telefonsko številko 05 90 90 960.
148
Certifikati in diplome IAB, ki jih lahko pridobite v Sloveniji
IAB Level 1 CERTIFIKAT
Certifikat 1. Stopnje iz knjigovodstva (Certificate Boook-keeping)
IAB Level 2 – CERTIFIKAT
certifikat 2. stopnje iz knjigovodstva (Certificate in Book – keeping)
IAB Level 3 DIPLOMA
diploma 3. stopnje iz zahtevnih področij finančnega računovodstva in
knjigovodstva (Diploma in Acc. & Adv. Book – keeping )
IAB Level 4 - DIPLOMA
diploma 4. stopnje iz računovodenja v skladu z Mednarodnimi
računovodskimi standardi (Diploma in Accounting to International
Standards )
IAB Level 3 – DIPLOMA
diploma 3. stopnje iz stroškovnega in poslovodnega računovodstva
(Diploma in Cost & Management Accounting )
IAB Level 3 - CERTIFIKAT
certifikat 3. stopnje iz financ za nefinančnike (Certificate in Finance for
non-Financial Managers)
IAB JE MEDNARODNO PRIZNAN CERTIFIKAT!
149
STROKOVNI SEMINARJI
Na Inštitutu za poslovodno računovodstvo pripravljamo različne strokovne
seminarje, krajše strokovne šole in delavnice s področja računovodstva, davkov,
financ in aktualnih vsebin. Vrhunsko kakovost izvedbe in predavateljev
dokazujejo izvedbe naših seminarjev pri različnih izvajalcih izobraževalne
dejavnosti (Contall Nova Gorica, GV Planet, Združenje delodajalcev Slovenije,
Educa Nova Gorica, Nebra Ljubljana, Ambicij in drugi).
Koledar strokovnih seminarjev je objavljen na spletni strani www.poslovodnoracunovodstvo.si Po vaši želji izvedemo dogovorjene oblike izobraževanja v
vašem podjetju. Vsebina teh srečanj je prilagojena vašim potrebam.
Vsebine programov, ki jih izvajamo, so povzete iz programov CIMA, CPR, AIB
in VŠR.
Popusti na kotizacijo:

za člane Inštituta za poslovodno računovodstvo: 30 % popusta,

za študente Visoke šole za računovodstvo: 30 % popusta,

člani Zbornice računovodskih servisov: 10 % popusta.
(Popusti se ne seštevajo.)
Nekaj pomembnejših seminarskih vsebin, ki jih izvajamo.
1. Branje in analiza bilanc za direktorje (delavnica)
2. Branje in analiza bilanc za pravnike
3. Kako organizirati in voditi učinkovito računovodstvo?
150
Kratka predstavitev seminarjev :
1. Branje in analiza bilanc za direktorje (delavnica)
Predavatelja:: dr. Branko Mayr, mag. Darinka Kamenšek
Cilj seminarja: Sprejemati boljše odločitve na podlagi dostopnih računovodskih
informacij.
Vsebina delavnice:


Katero so ključne informacije bilance stanja in izkaza poslovnega izida?
Kako razumeti postavke bilance stanja in izkaza poslovnega izida in
vrednotenje kategorij?
 Ali je varno poslovanje z izbranim podjetjem?
 Ugotovite, kakšna je verjetnost, da izterjate svoje terjatve?
 Kako posluje konkurenca in zakaj?
 Ali bi bilo vlaganje v izbrano podjetje dobra poslovna odločitev?
 Kakšne novosti in spremembe lahko pričakujemo?
Praktične primere bomo opravljali na zbirki iBON.
(seminar prinaša 5 CPR-CT pri predmetu: Proces oblikovanja odločitev)
2. Branje in analiza bilanc za pravnike
I.
del (delavnica):
Predavatelja dr. Branko Mayr, mag. Darinka Kamenšek
Cilj delavnice: Na konkretnih primerih spoznati osnove branja bilanc.
Vsebina:

podjetje kot poslovni sistem, poslovanje (potrebne prvine za poslovanje,
njihova priskrba, potrošek, poslovni tok, računovodska poročila);

bilanca stanja: osnovni pojmi, vsebina bilance stanja; aktiva (kaj prikazuje
aktiva), pasiva (kapital in njegove vsebine, povezava med opredelitvami
sestavin kapitala v zakonu o gospodarskih družbah in sestavinami kapitala),
obveznosti (dolgoročne, kratkoročne);
151

izkaz poslovnega izida: osnovni pojmi, vsebina izkaza uspeha, poslovni izid
in njegove vrste (med drugimi tudi EBITDA, EBIT, EBT, E), bilančni
dobiček, stroški, prihodki, odhodki, izdatki, prejemki itd.
 Tipične slike v bilancah, ki lahko pomenijo, da podjetju grozi stečaj ali
prisilna poravnava, da je podjetje kapitalsko neustrezno (povezava z
opredelitvami zakona o finančnem poslovanju;
 kako na podlagi javno objavljenih računovodskih poročil ugotoviti
prezadolženost, plačilno nesposobnost itd.
 poenostavljeni primeri branja bilanc: podlaga so javno objavljene bilance;
cilj branja je v bilanci poiskati informacije, ki nakazujejo na npr. nevarnost
stečaja, prisilne poravnave, kapitalske neustreznosti, prezadolženosti,
plačilne nesposobnosti itd.
(Seminar prinaša 8 CPR-CT pri predmetu Proces oblikovanja odločitev.)
II.
del (delavnica)
Pridobljena znanja iz delavnice Branje bilanc za pravnike I so podlaga za
spremljanje delavnice Branje bilanc za pravnike II, na kateri spoznamo
zahtevnejše primere branja bilanc (delavnica traja 6 ur), s poudarkih na
vprašanjih, ki so povezana z določili ZGD-ja in ZFPPIPP-ja.
3.
Kako organizirati in voditi učinkovito računovodstvo?
(celodnevni seminar)
Predavatelj: dr. Živko Bergant
Cilj seminarja: Pridobiti ključne računovodske informacije, pravočasno, v pravi
obliki in na pravi način za boljše strateško odločanje.
Temeljna vprašanja učinkovite organiziranosti računovodstva:
 Kaj obsega računovodstvo in kakšna je pri tem vloga računovodske službe
 Kakšna je vloga računovodstva in kakšna so razmerja do poslovnih funkcij,
zlasti do finančne funkcije?
 Kakšne so odgovornosti in pristojnosti v računovodstvu?
 Katere so računovodske naloge in katere neračunovodske naloge opravlja
računovodska služba?
152







Kakšno je mesto računovodske službe v malem, srednjem in velikem
podjetju?
Kako se organizirati v primeru prenosa del na računovodski servis?
Katere računovodske naloge se opravlja zunaj računovodske službe, kje in
zakaj ter kdo za to odgovarja?
Ali je sistematizacija delovnih mest v računovodski službi ustrezna?
Ali razlikujemo računovodske od neračunovodskih podatkov?
Kako (re)organiziramo računovodstvo v organizaciji?
Kako organiziramo računovodstvo v neurejenih razmerah?
(seminar prinaša 5 CPR-CT pri predmetu Podjetje in poslovanje.)
več seminarjev na
WWW.POSLOVODNO-RACUNOVODSTVO.SI
153
SVETOVANJA
Inštitut za poslovodno računovodstvo izvaja s svojimi sodelavci različna
strokovna svetovanja. Cena svetovanja je odvisna od zahtevnosti in ocene
potrebnega časa. Na podlagi vaših potreb oblikujemo ponudbo, v kateri
določimo predmet, roke, izvajalce in ceno storitve.
Svetovalna področja in nosilci svetovalne dejavnosti znotraj njih so:
Svetovalno
področje:
kontroling,
analiza,
vrednotenje,
organizacija
poslovanja
Nosilec svetovalne dejavnosti:
Dr. Branko Mayr, pooblaščeni revizor, pooblaščeni
ocenjevalec vrednosti podjetij, državni notranji revizor,
certificiran poslovodni računovodja, stalni sodni izvedenec za
ekonomska področja, docent na VŠR;
Dr. Živko Bergant, pooblaščeni revizor, preizkušeni
poslovni finančnik, veščak Zveze ekonomistov Slovenije,
certificirani poslovodni računovodja, docent na VŠR;
Irena Viher, univ.dipl.oec., pooblaščena ocenjevalka
vrednosti podjetij, predavateljica na VŠR.
knjigovodstvo in
revizija
Mag. Darinka Kamenšek, pooblaščena revizorka, državna
notranja revizorka, certificirana poslovodna računovodkinja,
višja predavateljica na VŠR;
Katarina Kolarič, univ.dipl.oec., pooblaščena revizorka,
državna notranja revizorka, predavateljica na VŠR.
gospodarsko
pravo
Dr. Vida Mayr, odvetnica specialistka gospodarskega prava,
višja predavateljica na VŠR.
davki
Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec, certificirani
poslovodni računovodja, višji predavatelj na VŠR.
delovno pravo
Zdenka Pavlovič, odvetnica
Poleg navedenega svetovanja partnerska podjetja za IPR nudijo posamezne
storitve, razvidne iz splenih strani družb.
154
ZALOŽBA IPR
Založniška dejavnost IPR je usmerjena v strokovno literaturo s področja
delovanja Inštituta. Kakovost edicij Inštituta zagotavlja založniška politika, ki jo
vodi ureniški svet. Vse izdaje so strokovno recenzirane. S tem je zagotovljena
visoka kakovost edicij IPR.
Izdane edicije so najboljša podlaga za osvojitev znanj, ki jih nudijo diplome
VŠR in ceritfikati IPR-ja.
Novo na spletni strani www.poslovodno-racunovodstvo.si:
Brezplačne objave on-line knjige.
Trenutno sta na voljo:

Stroškovno računovodstvo s temelji oblikovanja odločitev, Dr. Branko
Mayr

Finančno računovodstvo I, Dr. Branko Mayr
Knjigi sta na spletu na voljo brezplačno, v kolikor pa jih želite imeti knjigi na
elektronsem mediju pripravljeni za tiskanje pa ju lahko naročite preko na emaila [email protected]

Finančno računovodstvo: cena na e-mediju 20 eur (+DDV)

Stroškovno računovodstvo: cena na e-mediju 15 eur (+DDV)
155
UVOD V RAČUNOVODSTVO (2011) 5 ponatis
AVTOR: DR. BRANKO MAYR
Računovodstvo je informacijska dejavnost podjetja, ki se
pojavlja skupaj z začetki podjetniških aktivnosti in ostaja do
danes kot ena najpomembnejših informacijskih dejavnosti
podjetja. Prav enostavno je povedati, da bo tudi v prihodnje
tako. V knjigi so predstavljena potrebna znanja, ki jih
računovodja
potrebuje za
obvladovanje osnovnih
knjigovodskih tehnik, knjigovodski račun, osnovna pravila
evidentiranja na kontih, knjigovodske listine in poslovne
listine. Spoznali boste vsebino nadzora, funkcijo nadzora in
njegove vrste, ter razumeli vsebine poročil, ki so namenjene
zunanjim in notranjim uporabnikom. Razumeli boste vsebino poročila in jo znali
suvereno predstavljati. Avtor v knjigi natančno predstavi vse ključne sestavine
računovodstva – obvezno branje za začetnike v računovodski dejavnosti, kot
osvežitev ter nadgradnja znanje za vse, ki v stroki delujejo že vrsto let.
O AVTORJU: Dr. Branko Mayr: Diplomiral je na VEKŠ Maribor, magistriral je s
področja ustanavljanja, poslovodenja in svetovanja manjšim podjetjem. Doktor znanosti
je postal s področja poslovno organizacijskih ved. Je pooblaščeni revizor, pooblaščeni
ocenjevalec vrednosti podjetij, davčni svetovalec in stalni sodni izvedenec in certificirani
poslovodni računovodja.
Dr. Branko Mayr je avtor oziroma soavtor več kot 250 bibliografskih enot s strokovnega
področja, ki ga pokriva (sanacija, poslovni načrti, ocenjevanje vrednosti, davki, revizija,
računovodstvo itd.). Branko Mayr je dekan Visoke šole za podjetništvo in nosilec ter
predavatelj pri več predmetih na Visoki šoli za računovodstvo, Fakulteti za podjetništvo
in drugje. V vlogi pooblaščenega revizorja, ocenjevalca vrednosti podjeti, davčnega
svetovalca, stalnega sodnega izvedenca in certificiranega poslovodnega računovodje je
sodeloval pri veliko slovenskih in tujih podjetjih (podrobnosti so v referenčni listi).
OSNOVNE ANALIZE POSLOVANJA (2007)
AVTOR: DR. ŽIVKO BERGANT
Temeljno
poslanstvo
računovodstva,
kot
najpomembnejšega
dela
informacijskega sistema podjetja je oblikovanje informacij za poslovno
odločanje poslovodstva.
156
V knjigi je posebej izpostavljen vidik računovodskih informacij, ki so po eni
strani najštevilčnejše v podjetju, po drugi strani pa tudi med
najzahtevnejšimi, saj jih je možno pojasnjevati na
najrazličnejše načine, pogosto pa nekatere v podjetju sploh
niso pojasnjene ali pa so neustrezno pojasnjene. V knjigi je
pojasnjeno, kaj je analiza poslovanja, njen namen in cilj;
avtor opredeli analizo skozi tehnični in vsebinski vidik,
razloži pomen računovodske analize ter njene vsebine ter se
posveti analizi učinkovitosti, uspešnosti poslovanja ter
analizi finančnega položaja podjetja. Delo je namenjeno
tako študentom kot tudi računovodjem in praktikom v
podjetju, ki se vsakodnevno soočajo s problematiko analiziranja.
O AVTORJU: Dr. Živko Bergant: Je nosilec dveh certifikatov Slovenskega inštituta
za revizijo: pooblaščeni revizor od leta 1993 in preizkušeni poslovni finančnik od leta
1997. Deluje kot veščak Zveze ekonomistov Slovenije, registrirani raziskovalec pri
Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Je član komisije Zveze
ekonomistov Slovenije za pridobitev naziva veščak, član izpitne komisije za opravljanje
strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave,
stečaja in likvidacije pri Ministrstvu za pravosodje ter predsednik nadzornega odbora
Zveze ekonomistov Slovenije. Bil je presojevalec poslovne odličnosti in član odbora
razsodnikov za nagrado Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost in različnih
nadzornih svetov v slovenskih podjetjih. Deloval je na različnih delovnih mestih: vodja
računovodstva, finančni direktor, pomočnik direktorja, član uprave, nazadnje kot
svetovalec v družbi ITEO Svetovanje d.o.o. Ljubljana. Je avtor šestih knjig in številnih
strokovnih člankov, referent na simpozijih in posvetovanjih, pisec strokovnih gradiv za
seminarje s področja računovodstva, ekonomike in financ. Je glavni oblikovalec besedila
Kodeksa poslovnofinančnih načel ter Kodeksa poklicne etike finančnika znotraj delovne
skupine pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Trenutno predava na Visoki šoli za
računovodstvo v Ljubljani in je predsednik sveta Inštituta za poslovodno računovodstvo
pri Visoki šoli za računovodstvo. Je pogost predavatelj na različnih izobraževalnih
institucijah in seminarjih.
ORGANIZIRANJE RAČUNOVODSTVA (2010)
AVTOR: DR. ŽIVKO BERGANT
Kaj obsega računovodstvo in kakšna je pri tem vloga računovodske službe?
 Kaj obsega računovodstvo in kakšna je pri tem vloga računovodske službe?
 Kakšna je vloga računovodstva in kakšna so razmerja do poslovnih funkcij,
zlasti do finančne funkcije?
157
 Kaj zajema izvajalni, informacijski in poslovodni vidik računovodstva?
 Kakšne so odgovornosti in pristojnosti v
računovodstvu?
 Katere računovodske naloge in katere
neračunovodske naloge opravlja računovodska
služba?
 Kakšno je mesto računovodske službe v malem,
srednjem in velikem podjetju?
 Kako se organizirati v primeru prenosa del na
računovodski servis?
 Katere računovodske naloge se opravlja zunaj
računovodske službe, kje in zakaj ter kdo za to
odgovarja?
 Ali je sistematizacija delovnih mest v računovodski službi ustrezna?
 Kaj zajema načrtovanje v računovodstvu?
 Katere so naloge vodje računovodstva kot poslovodnega delavca?
 Katere so naloge vodje računovodstva kot strokovnega delavca?
 Kako upoštevamo posebnosti računovodstva pri njegovem vodenju?
 Katere so temeljna področja etičnih dilem v računovodstvu?
 Ali razlikujemo računovodske od neračunovodskih podatkov?
 Kako (re)organiziramo računovodstvo v organizaciji?
 Kako organiziramo računovodstvo v neurejenih razmerah?
PLAČILNA
SPOSOBNOST
IN
KAPITALSKA
PODJETJA (računovodska analiza) (2011)
USTREZNOST
AVTOR: DR. ŽIVKO BERGANT

Plačilna sposobnost podjetja (opredelitev, Kodeks PFN, insolvenčna
zakonodaja, etika, optimalna struktura financiranja)

Kapitalska ustreznost (zasnova modela)

Obratni kapital podjetja (računovodska analiza obratnega kapitala)

Potrebni obratni kapital podjetja (opredelitev, obseg, informacije in
analiziranje)

Informacije o kapitalski ustreznosti podjetja (osnovne in analitične
informacije, vrste kapitalske ustreznosti, povezava z denarnim tokom,
kratkoročno zadolženostjo, dolgoročno zadolženostjo)
158

Analiziranje kapitalske ustreznosti podjetja (analiza strukture in kakovosti
kapitalske ustreznosti, odmikov in sprememb, analiziranje ustreznih
kazalnikov)

Upravljanje kapitalske ustreznosti podjetja (model upravljanja kapitalske
ustreznosti, načrtovanje, tveganje in cilji poslovanja v povezavi s kapitalsko
ustreznostjo)

Zasnova modela celovite finančne politike podjetja (dopolnitev "trade-off"
teorije z informacijsko podporo)

Analiziranje kapitalske ustreznosti podjetja z vidika zunanjih uporabnikov
(zasnova modela in ustreznih kazalnikov, testiranje njihove izrazne moči,
analiziranje kazalnikov, kritična presoja modela)
OBDAVČITEV PODJETIJ (2009)
AVTOR: Mag. DEJAN PETKOVIČ
Namen knjige oziroma priročnika OBDAVČITEV
PODJETIJ je opozoriti na osnove obdavčitve v
gospodarskih družbah, pri samostojnih podjetnikih in
seveda tudi pri fizičnih osebah.
Knjiga obravnava
najpomembnejše podjetniške davčne oblike v Republiki
Sloveniji: davek na dodano vrednost, dohodnino in davek
od dohodkov pravnih oseb. Navedena so le tista osnovna
zakonska določila, za katera avtor meni, da so tudi del
evropske davčne harmonizacije (najlažje je to pri davku na
dodano vrednost) in torej ne bodo podvržena velikim
spremembam.
V knjigi se torej ne navajajo gola zakonska dejstva, temveč je obdavčitev
predstavljena na bolj poljuden način skozi kar nekaj primerov in praktičnih
spoznanj avtorja. Delo je primerno tako za tiste, ki se prvič srečujejo z davčnim
področjem, kot tudi za tiste, ki bi želeli poglobiti svoja znanja. Seveda je treba
računati z dejstvom, da se bo davčna zakonodaja tudi v prihodnje spreminjala, s
poznavanjem osnov obdavčitve pa je seveda lažje slediti spremembam.
O AVTORJU: mag. Dejan Petkovič: Mag. Dejan Petkovič je diplomiral na
Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Zaključil je tudi podiplomski specialistični
študij javne finance in davčno svetovanje, kasneje pa še znanstveni magistrski študij
ekonomija in poslovne vede.
159
Poklicno pot je začel kot pripravnik za področja analize in nadzora poslovanja, po
opravljenem pripravništvu pa dobil redno zaposlitev v finančno računovodskem sektorju
- analize in nadzor. Strokovnost in vestnost sta botrovala novi zaposlitvi v podjetju
Koloniale Veletrgovina d.d. kot direktor računovodskega sektorja. Nove izzive je našel v
podjetju Abeceda Svetovanje d.o.o. (in njeni predhodniki) kot Davčni in podjetniški
svetovalec. Mag. Dejan Petkovič je višji predavatelj na Visoki šoli za računovodstvo v
Ljubljani. Mag. Dejan Petkovič je avtor približno 100 bibliografskih enot, od tega dveh
visokošolskih učbenikov (Obdavčitev podjetij ter Upravljalno računovodstvo). Je tudi
mentor večjemu številu diplomantov
RAČUNOVODSTVO (Predviden izid: kmalu)
Avtorja: DR. BRANKO MAYR, MAG. DARINKA KAMENŠEK
Celovit prikaz računovodskih vsebin s področja finančnega računovodstva,
stroškovnega računovodstva in poslovodnega računovodstva.
V knjigi bo zajeto:
-
Podjetje in njegov pojem
Ekonomske kategorije, kot jih obravnava finančno računovodstvo
(opredelitev iz Slovenskih računovodskih standardov in Mednarodnih
standardov računovodskega poročanja)
Stroški, odhodki, prihodki itd. kot podlaga stroškovnega računovodstva
Oblikovanje poslovnih odločitev (metode in tehnike kot jih obravnava
poslovodno računovodstvo)
Osnovna pravila financiranja poslovanja (statični in dinamični princip)
Koliko je vredno podjetje (metode in tehnike)
Analitična orodja in njihova uporaba pri odločanju (temeljna in tehnična
analiza)
Knjiženje in tehnike knjigovodenja
Računovodska poročila za zunanje in notranje uporabnike
Sestavina prikazov je strokovna obravnava in praktični primeri.Priloga knjige je
CD, na katerem so vaje in njihove rešitve ter pripomočki s pomočjo katerih se
izračunavajo (različne metode amortiziranja osnovnih sredstev, vrednotenja
zalog, analitični pripomočki za izračunavanje najrazličnejših kazalnikov, orodje
za analiziranje poslovanja podjetja, orodje za oceno bonitetnega položaja
podjetja, orodja za izračunavanje podlag za oblikovanje poslovnih odločitev
itd.Predviden obseg knjige je okoli 1000 strani.
160
BILANCA KOT PODLAGA OBLIKOVANJA POSLOVNIH ODLOČITEV
(BRANJE BILANCE ZA NEEKONOMISTE). Predviden izid: kmalu
AVTORJA: DR. BRANKO MAYR, MAG. DARINKA KAMENŠEK
Knjiga je namenjena tistim, ki se ne srečujejo vsak dan z bilancami in
računovodskimi vsebinami. V knjigi avtorja, ki imata bogate izkušnje pri
prenosu znanj računovodstva in poslovnih financ na neračunovodje, obravnavata
najpomembnejše ekonomske kategorije računovodskih poročil (bilanc). Prikaz je
poenostavljen, prilagojen pravnikom, tehničnim kadrom, zdravnikom,
direktorjem in drugim, ki se pri svojem delu srečujejo z bilancami. Izhaja iz
Mayrjeve opredelitve bilance, ki je »laž, velika laž, bilanca«. V knjigi so
utemeljene te trditve in tveganja, ki jim je izpostavljen uporabnik bilance.
Odločevalci v podjetjih sprejemajo vrsto poslovnih odločitev, ki temeljijo na
bilancah. Odločajo ali lahko nekemu podjetju prodajo na odloženo plačilo
(tveganje je, da ne dobijo plačano), ali smejo pri nekom naročiti blago, material
ali storitev z rokom dobave v prihodnosti (tveganje je, da naročenega ne bodo
prejeli) ali odločitev o nakupu nekega podjetja, delnice (pomembna je
donosnost). V knjigi bo bralec našel pripomočke, ki mu pomagajo oblikovati
odgovore na postavljena vprašanja. Priložen je CD, na katerem so uporabni
pripomočki za branje bilanc, ocenjevanje bonitete podjetja, obrestni izračuni,
finančno načrtovanje in podobno
Postanite člani IPR!




Prejemali boste izvod revije Poslovno računovodstvo.
Ugodnosti pri nakupu strokovnih publikacij IPR-ja.
Ugodnosti pri obisku predavanj, šol in delavnic, ki jih organizira
Inštitut.
Ugodnosti pri šolnini VŠR za člane Inštituta.
Prijavnica na www.poslovodno-racunovodstvo.si
161
Cenik nakupa knjig
šifra
Cena z
DDV v €
Uvod v računovodstvo
R1
40
Osnovno analize poslovanja
R2
35
Obdavčitev podjetij
R3
40
Organiziranje računovodstva
R4
50
Plačilna sposobnost in kapitalska ustreznost
podjetja (računovodska analiza)
R7
45
Računovodstvo (izide 2012)
R5
50
Bilanca kot podlaga za oblikovanje poslovnih
odločitev (izide 2012)
R6
35
Naslov dela
POPUSTI:
Cena z DDV v €
Člani IPR
20 %
Člani Zbornice računovodskih servisov
10 %
Študenti visoke šole za računovodstvo
20 %
KNJIGE V PREDPRODAJI
Za prednaročila za člane IPR in študente
25 %
Za vse druge
15 %
Knjige lahko naročite preko elekronskega obrazca na spletni strani
www.poslovodno-racunovodstvo.si.
162
Pridobite si naziv:
Diplomirani ekonomist/ekonomistka (VS)
smer: RAČUNOVODSTVO
Temeljni cilj je izobraziti študenta v lik, ki bo znal organizirati, voditi in izvajati različne
naloge s področja računovodstva v gospodarskih družbah, javnih podjetjih, zavodih,
državnih organih in pri drugih zavezancih za vodenje računovodstva.
Kontakt:
Visoka šola za računovodstvo, Stegne 21c, II/nadstropje, Ljubljana
Telefon: 00386 (0) 59 090 960
Faks: 00386 (0) 059 090 962
Elektronska pošta: [email protected]