1. No category

27.8.2013
Zavod Republike Slovenije za šolstvo
Razvoj predmetnih področij
Program izobraževanj za gimnazijske učitelje splošnih predmetov
Celje, avgust 2013
Preučevanje hidrogeografskih
značilnosti na primeru visokih
voda
dr. Peter Frantar
[email protected]
Komisija za hidrogeografijo,
hidrogeografijo, Zveza geografov Slovenije
Agencija Republike Slovenije za okolje, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
1
Hidrogeografija
Hidrologija
Od
podatkov prek analiz do ukrepanja
Ukrepi Republike Slovenije
Visoke vode
2
1
27.8.2013
Voda
Kaj je voda
Kje je voda
Kdo potrebuje vodo
Naravni vodni krog
Umetni vodni krog
Hidrologija in druge stroke
Kje si danes pil vodo?
3
Hidrogeografija - UN za dijake
hidrogeografski inventar: reke, jezera, morja, mokrišča, hidrološki
pojavi
ključne kemijski in fizikalne lastnosti voda
hidrosfera, kroženje vode
valovanje in plimovanje
spoznajo porečje in njegove elemente, jih vrednotijo z okoljskega
vidika in pomena za človeka
ugotavljajo odnose med pojavi
oskrbovanja z vodo v različnih pokrajinah, celinah
podtalnica, vodna zajetja
voda v industriji, hidroelektrarne
turizem, kopalne vode kakovost tekočih voda
dodati: KEMIJSKO IN EKOLOŠKO STANJE REK, EKSTREMNI
HIDROLOŠKI POJAVI, KLIMATSKE SPREMEMBE
4
2
27.8.2013
Hidrologija
Hidrološki monitoring in merilna mreža
Meritve
Analize
Napovedi
Obveščanje
mano - špansko: roka
Mano – reka v zahodni Afriki
5
Najstarejše vodomerne postaje na Slovenskem
Hasberg na Unici
(podatki od 1926)
Litija na Savi
(podatki od 1895)
Nazarje na Savinji
(podatki od 1926)
Vrhnika na Ljubljanici
(podatki od 1926)
6
3
27.8.2013
Arhivsko gradivo
7
Sodobne vodomerne postaje
8
4
27.8.2013
Hidrološki monitoring površinskih voda
187 merilnih mest na rekah, jezerih in morju
9
Odnos vodostaj - pretok
Q = f (H)
Q = aH3 + bH2 + cH + d
V.P. Litija
700
650
600
ekstrapolacija
zgornjega dela
krivulje
550
Vodostaj (cm)
500
450
400
Pretočna krivulja
350
meritve - klasično hidrometrično krilo
300
meritve - ADMP
Segmenti PK št. 47:
250
Zacetni H
86
160
300
200
150
100
a
-0.00012102
2.0499E-05
5.0591E-06
50
b
0.0539845
-0.008348
-0.0018502
c
-6.16816
3.09559
3.48105
d
242.295
-223.923
-507.7
Veljavnost:
0
01.01.2006-07.01.2009
0
500
1000
1500
2000
2500
3000
Pretok (m3 /s)
10
5
27.8.2013
Spremljanje in napovedovanje parametrov morja
- mareografska postaja Koper
- boja Vida v Piranskem zalivu
- analitična in prognostična modelska orodja
(tokovanje morja, valovanje,..)
Vzpostavitev onon-line
monitoringa površinskih
tokov v Tržaškem zalivu,
v skupnem sistemu HF
anten z OGS v Italiji
http://poseidon.ogs.trieste.it/codar/RTTosca.html
11
Hidrološki monitoring podzemnih voda
138 merilnih mest
na aluvialnih
vodonosnikih
16 vodomernih
postaj na izvirih
12
6
27.8.2013
Kakovost podzemnih voda
13
Od podatkov do analiz
• izračun osnovnih hidroloških karakteristik - obdobne statistike,
povratne dobe,..,
• vodna bilanca, ocene količinskega stanja,
• analize trendov in sprememb hidroloških režimov,
• hidrološke študije,
• analize ekstremnih dogodkov,
• podpora upravljanju z vodami
• podpora prostorskemu načrtovanju:
direktive, uredbe in pravilniki s področja
voda - uredba o Qes, ….
14
7
27.8.2013
Karta odtoka (1971-2000)
V Sloveniji se količine
površinskih voda
zmanjšujejo.
15
Podnebne spremembe
Statistično značilni trendi v letni
količini padavin (obdobje 1971-2000)
Sprememba temperature zraka na desetletje (°C/10 let) v obdobju 1950-2010)
zima
pomlad
poletje
jesen
leto
LJUBLJANA
0,4
0,4
0,5
0,2
0,4
CELJE
0,4
0,4
0,5
0,2
0,4
MURSKA SOBOTA
0,3
0,3
0,4
0,1
0,3
NOVO MESTO
0,4
0,4
0,5
0,2
0,4
POSTOJNA
0,2
0,3
0,4
0,1
0,2
BILJE
-
0,3
0,5
0,3
0,3
RATEČE
0,2
0,3
0,4
-
0,2
100
Zmanjševanje števila
dni s pojavom ledu na
Bohinjskem jezeru kot
posledica podnebnih
sprememb.
80
60
40
20
Št.dni z ledom / N of days w ith ice
5 letna drseča sredina / 5 year mov. average
15 letna drseča sredina / 15 year moving average
Linearni trend / Linear trendline
2008/09
2006/07
2004/05
2002/03
2000/01
1998/99
1996/97
1994/95
1992/93
1990/91
1988/89
1986/87
1984/85
1982/83
1980/81
1978/79
1976/77
1974/75
1972/73
1970/71
1968/69
1966/67
1964/65
1962/63
1960/61
1958/59
1956/57
1954/55
1952/53
1950/51
1948/49
1946/47
1944/45
1942/43
1940/41
1938/39
1936/37
1934/35
1932/33
1930/31
1928/29
1926/27
1924/25
1922/23
1920/21
1918/19
0
16
8
27.8.2013
Vpliv podnebnih sprememb na vodne količine
Sava, v.p. Litija: srednji in mali letni pretoki
60
20
Upadanje vodnih količin
2010
2005
2000
1995
1990
1985
1980
1975
1970
1965
1960
1955
1950
1945
1940
1935
1930
1925
1920
1915
1910
1905
1900
0
1895
- ni povsod enako!
-20
-40
-60
odst. Qnp
10-letno drseče popvprečje (odst. Qs)
10-letno drseče popvprečje (odst. Qnp)
Sava, v.p. Litija: letni visokovodne konice
100
80
60
40
20
2010
2005
2000
1995
1990
1985
1980
1975
1970
1965
1960
1955
1950
1945
1940
1935
1930
1925
1920
1915
1910
1905
1900
0
-20
1895
odst. Qs
Odstopanje pretoka (%)
Odstopanje pretoka (%)
40
-40
-60
-80
odst. Qvk
10-letno drseče popvprečje (odst. Qvk)
17
Vpliv podnebnih sprememb na vodni režim
Zmanjševanje števila pretočnih režimov
8
pretočni režimi 1961–
1961–1990
5
pretočni režimi 1971–
1971–2000
alpski snežni režim
alpski visokogorski snežnosnežno-dežni
režim
alpski sredogorski snežnosnežno-dežni
režim
alpski snežnosnežno-dežni režim
alpski dežnodežno-snežni režim
alpski dežnodežno-snežni režim
dinarsko--alpski dežnodinarsko
dežno-snežni režim
dinarski dežnodežno-snežni režim
dinarski dežnodežno-snežni režim
panonski dežnodežno-snežni režim
panonski dežnodežno-snežni režim
sredozemski dežni režim
sredozemski dežni režim
18
9
27.8.2013
Savinja - Laško
2,00
1,80
1,60
1,40
pk7100
1,20
pk7180
1,00
pk8190
0,80
pk9100
0,60
0,40
0,20
0,00
JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
Pretočni režimi 2001-2010
20
10
27.8.2013
Pretočni režimi rek
Savinja, Voglajna, Hudinja
21
Temperaturni režimi – spremembe v prostoru
1975-1990
1991-2005
22
11
27.8.2013
Temperaturni režimi
Sprememba temperature rek v posameznem režimu v
obdobju 1991–2005 v primerjavi z obdobjem 1976–1990.
alpski
predalpski
sredozemski
panonski
povprečna
letna
letno
nihanje
minimalno maksimalno
povprečje povprečje
+0,9
+0,7
+1,1
+1,3
+0,2
+0,5
+0,3
+1,0
+1,7
+0,5
+0,7
+0,7
+1,2
+0,9
+1,9
+1,7
23
Načrt upravljanja voda
Kaj je načrt upravljanja voda?
Načrt upravljanja voda je nacionalni dokument, ki opredeljuje
mehanizme za vodenje politike na področju voda in s katerim bomo
dosegli, da bodo vode do opredeljenega leta v Republiki Sloveniji v
dobrem stanju. Načrti se sprejemajo za šestletna obdobja. V
Sloveniji smo s prvim načrtom začeli za obdobje 2009 do 2015.
Načrt upravljanja voda povezuje okoljske cilje, družbena vprašanja
in gospodarske dejavnike z vsemi vrstami vodnih teles, rek in jezer,
rečnih ustij in drugih somornic, obalnih morij in podzemnih voda.
MKO http://www.skrbimozavode.si/
Načrt upravljanja voda 2009 - 2015
Zakoni:
Zakon o vodah
Zakon o varstvu okolja
Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja, poglavje 4.3.1.
Nacionalni program upravljanja z vodami
24
12
27.8.2013
NUV
Temeljni ukrepi urejanja
Ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda (U4) Ocena in
zmanjšanje poplavne ogroženosti
Opozorilna karta poplav v NUV:
http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocj
a/okolje/pdf/vode/nuv/54_poplavna_obmocja_opozorilna_karta_popl
av.jpg
Upoštevanje in izvajanje NUV – zakonodaja in načrtovanje,
DPN in OPN
http://www.arhiv.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/nacrt_upravljanj
a_voda_za_vodni_obmocji_donave_in_jadranskega_morja_2009_2
015/nuv_besedilni_in_kartografski_del/
seznam
http://www.izvrs.si/pregledovalnik_vtpv/pregled_ukrepov.php?sklop=vtp
v&ukrep=temeljni
25
Prostorsko načrtovanje
Prostorsko načrtovanje je sestavni del urejanja prostora. Omogoča
skladen prostorski razvoj z obravnavo in usklajevanjem različnih potreb
in interesov razvoja z javnimi koristmi na področjih varstva okolja,
ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov,
obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Država je na področju prostorskega načrtovanja pristojna za določanje
ciljev prostorskega razvoja države, določanje izhodišč in usmeritev za
načrtovanje prostorskih ureditev na vseh ravneh, načrtovanje
prostorskih ureditev državnega pomena in za izvajanje nadzora nad
zakonitostjo prostorskega načrtovanja na ravni občin.
Občina je na področju prostorskega načrtovanja pristojna za določanje
ciljev in izhodišč prostorskega razvoja občine, določanje rabe prostora
in pogojev za umeščanje posegov v prostor in načrtovanje prostorskih
ureditev lokalnega pomena.
http://www.arhiv.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/prostorski_nacrti/
26
13
27.8.2013
VVO
poplave
pristanišča
in plovne
poti
zavarovana obm.
27
ekološko stanje
28
14
27.8.2013
prihodnji infra. objekti
29
Vodna oskrba v Sloveniji
Vodarna Kleče v Ljubljani
2% 4%
površinske vode
bogatenje podtalnice
podzemne vode
Skupaj letno načrpamo 870 milijonov m3
vode za javni vodo oskrbni sistem.
94%
30
15
27.8.2013
MKO
Eionet
EIONET-SI je informacijsko in komunikacijsko omrežje za poročanje
EIONETo okolju, vzpostavljeno po zgledu Evropske agencije za okolje in je
del omrežja EIONET. Omogoča zbiranje podatkov o okolju na ravni
države in posredovanje le teh v podporo političnim odločitvam ter
slovenski in evropski javnosti.
EIONET (European Environment Information and Observation
Network) je vzpostavila Evropska agencija za okolje (EEA) z
namenom zagotavljanja primerljivih okoljskih podatkov in informacij
Evropski komisiji in javnosti.
http://nfp
http://nfp--si.eionet.europa.eu/Eionetsi.eionet.europa.eu/Eionet-SI/HTML_Page1084790938
Viri podatkov o vodah
http://nfp--si.eionet.europa.eu:8980/Public/irc/eionethttp://nfp
si.eionet.europa.eu:8980/Public/irc/eionetcircle/javna/library?l=/sodelovanje_organizacija/viri_podatkov_voda
h&vm=detailed&sb=Title
31
Vodni datumi
2. februar: Svetovni dan mokrišč
22. marec: Svetovni dan voda
23. marec: Svetovni meteorološki dan
22. april: Dan zemlje
22. maj: Dan biotske raznovrstnosti
24. maj: Evropski dan parkov
1. junij: Dan Save
5. junij: Svetovni dan okolja
29. junij: Dan Donave
Zadnja nedelja v juliju: Mednarodni dan barij
25. september: Dan sredozemske obale
4. oktober: Svetovni dan varstva živali
15. oktober: Dan Soče
32
16
27.8.2013
Poplava – visoka voda
Poplave so naravni pojav in človek bi moral svoje življenje
prilagajati temu pojavu.
Poplave lahko predvidimo in se nanje pripravimo, ne
moremo pa jih preprečiti.
Storiti moramo vse, da se izognemo še hujšemu
poplavljanju zaradi človekovih posegov v prostor in da
zmanjšamo ogroženost ljudi in premoženja.
33
Poplava
Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z
vodo.
Poplave so ene izmed prevladujočih naravnogeografskih
preoblikovalcev pokrajine v ravninskoravninsko-nižinskih predelih in neposredno
vplivajo na namembnost prostora in rabo tal.
Vzroki poplav: močne padavine, taljenje snega in ledu, dvig podtalnice,
plimovanje, nevihte, orkani, monsun, cunami; zajezitve in porušitve
Glede na območja pojavljanja
v Sloveniji ločimo:
hudourniške poplave,
nižinske poplave,
poplave na kraških poljih,
morske poplave.
Ljubljana Vič, 2010
34
17
27.8.2013
Ukrepi za varstvo pred poplavami
- posredni ali neposredni ukrepi:
- pogozdovanje
- obalni zidovi ali nasipi
- zadrževalniki
- poplavne zapornice
- upravljanje z vodami in prostorom
http://wodumedia.com/venice-underwater/a-man-walks-on-a-flooded-quay-of-venice-on-december-1-2008-andrea-pattaroafp-photoafpgetty-images/
http://www.i-italy.org/node/11150
35
Oosterscheldekering, največji jez
v okviru sistema Delta Works
na Nizozemskem
Kanaliziran vodotok
36
18
27.8.2013
Poplave ob monsunskem deževju
August 3, 2013 Afghanistan —
Heavy rains swept across eastern
Afghanistan, leveling homes and killing
at least 58 people in five provinces,
while an estimated 30 others remain
missing. People were killed in a remote
and mountainous area.
Flash floods are common in those
provinces and all are fed by rivers that
eventually intersect in Nangarhar
Rains quickly can weaken the
structures of the mud-walled homes
that dot the countryside in Afghanistan,
causing the buildings to collapse during
heavy downpours.
In neighboring Pakistan on Saturday,
the same storm system brought heavy
rains that caused more than 100
homes to collapse and killing at least
14 people.
China Flood Update: More than 200
Dead or Missing (20/8/2013)
…
37
Poplave - Svet
Evropa: največja: Srednja in V Evropa 1985, 700.000 km2
bližnja katastrofalna Longarone 1963, 1450 žrtev, preliv na jezu
-geološke mega-poplave so praviloma posledica nemeteoroloških
dejavnikov
lokacija
Altaj, Rusija
Missoula, SZ ZDA
Jökulsa, Islandija
reka Ind, Pakistan
reka Amazonka, Brazilija
reka Lena, Rusija
reka Jangce, Kitajska
Russlov fjord
čas
pozni pleistocen
pozni pleistocen
zgodnji holocen
1841
1953
1967
1870
1986
Qvk v m3/s
18.000.000
17.000.000
700,000
540,000
370,000
190,000
110,000
105,000
vzrok
porušitev ledenega jezu
porušitev ledenega jezu
podledeniški izbruh vulkana
porušitev zemelj jezu (Qs: 2.500)
dež (Qs: 176.000)
iceice-jam,
jam, taljenje snega (Qs: 16.700)
dež (Qs: 28.500)
porušitev ledenega jezu
-eno poplavno najbolj ogroženih območij je JV Azija
Geografski obzornik 2008: Frantar, Poplave…
http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_obzornik/go_2008_3.pdf
http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_obzornik/go_2008_4.pdf
UJMA – vsakoletni članek o poplavah
38
19
27.8.2013
Svetovne katastrofalne poplave
Smrtne žrtve
Vzrok
Območje
Datum
več kot 100.000
poplava na dan sv. Feliksa, plimni val
Nizozemska
1530
900.000–
2.000.000
poplava Rumene reke (Huang He)
Kitajska
1887
100.000
poplava reke Jangce (Chang Jiang)
Kitajska
1911
2.500.000–
3.700.000[31]
poplave reke Jangce (Chang Jiang) v
osrednji Kitajski
Kitajska
1931
145.000
poplava reke Jangce (Chang Jiang)
Kitajska
1935
500.000–700.000
poplava reke Rumene reke (Huang He)
Kitajska
1938
100.000
poplava v delti Rdeče reke
Severni Vietnam
1971
231.000
zrušitev dveh jezov hidroelektrarn
Banqiao in Shimantan, posledica
tajfuna Nina, je povzročilo približno
86.000 smrtnih žrtev zaradi poplav
in še 145.000 umrlih zaradi
posledic bolezni
Kitajska
1975
230.000
cunami v Indijskem oceanu
Indonezija
2004
39
Poplave zaradi podnebnih sprememb ?
izpostavljeno: dvig morske gladine
Najbolj ogrožena mesta in stroški na leto do 2050 (dvig 20-50 cm):
- Guangzhou (13 mrd. €) http://goo.gl/maps/0bJkI
- Mumbai
- Miami, NY, Boston
http://www.nature.com/nclimate/journal/vaop/ncurrent/full/nclimate1979.html
http://www.dradio.de/aktuell/2220923/
40
20
27.8.2013
Poplave Donave in Labe junij 2013
Konec maja in v začetku junija je po dolgotrajnem ciklonalnem vremenu fronta na
severno stran Alp prinesla obilo dežja. Marsikje je padla dvomesečna količina padavin.
Prizadete so bile vse države od Švice, Nemčije, Avstrije do Češke in Poljske.
Izpostavljeno:
Donava
Mesto Passau na sotočju Inn/Donava/Ilz. Največ je prispeval Inn - Inna je bilo okrog
7000 m3/s, Donave okrog 2500 m3/s, 4.6. je bil presežen zgodovinski vodostaj iz leta
1501. Dolvodne poplave – Dunaj, Slovaška, Madžarska, Srbija,... Vrh poplavnega vala
doseže delto 29/6, vendar je v Romuniji val že popolnoma „zravnan”...
Laba
Poplavljena je bila Praga, Dresden je dosegel višek 6.6. Sledile so poplave dolvodno v
mestih Magdeburg, kjer je bil rekordni vodostaj presežen za 80 cm! Poplavni val je v
Magdeburgu dolg 40 km. Vrh poplavnega vala doseže Hamburg 12. junija.
Poleg omenjenih rek so poplavljali tudi pritoki!
41
Poplave Donave in Labe junij 2013
42
21
27.8.2013
Poplave Donave in Labe junij 2013
3 dan
43
Poplave Slovenija
leto
glavne poplavne reke, poplavljena območja in poplavljena mesta
1550, 1672
Celje in okolica
1851
Drava v Dravski dolini ter na Dravskem polju, Notranjska, Maribor, Ptuj
nov. 1901
Idrijca, Sava Bohinjka, Krka in Savinja s pritoki, Ljubljanica na Barju,Celje
maj 1910
Štajerska
nov. 1923
Soča, Sava, Savinja, Krka
nov. 1925
Voglajna, Savinja, Drava, Mura, Celje, Maribor, M. Sobota, Ljutomer
avg. 1926
Voglajna in Savinja, Drava, Mislinja, potoki s Pohorja in Kozjanskega, Gradaščica, Sora, Idrijsko, Celje,
Ljubljana
avg. 1933
Spodnja Krka, spodnja Sava, Ljubljansko Barje, Notranjska,,Celjska kotlina
jun. 1954
Krško, Celje
jul. 1972
Ledava, Ščavnica, Pomurje, Murska Sobota
nov. 1990
Sora, Kamniška Bistrica, Savinja s pritoki, srednja in spodnja Sava s pritoki, Celje
nov. 1998
Soča, Sora, pritoki Kamniške Bistrice, Savinja, Krka, Dravinja, Drava, ves zahodni in severni del Slovenije,
Železniki, Celje, Laško
nov. 2000
dolgotrajne visoke vode v vsej Sloveniji
avg. 2005
Mura, Sava, jugovzhodna in vzhodna Slovenija, Posavje
sep. 2007
Selška Sora, Pšata in Savinja s pritoki, Spodnja Savinjska dolina, Železniki,
sep. 2010
Ljubljanica, Krka, Savinja, Sora, Dragonja, Kolpa
nov. 2012
Drava
Geografski obzornik 2008: Frantar, Poplave…
http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_obzornik/go_2008_3.pdf
http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_obzornik/go_2008_4.pdf
http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/NNS2008-zbornik.pdf - str. 54
44
22
27.8.2013
Savinja 2007
Savinja v. p. Laško
0
1600
1400
5
pretok [m3/s]
10
1000
15
800
600
padavine [mm]
1200
20
400
25
200
0
18.9.2007
19.9.2007
Celje-padavine
30
21.9.2007
20.9.2007
hidrogram
vQvk
sQs
45
Ozaveščanje javnosti o sobivanju s poplavami
46
23
27.8.2013
Od analiz do napovedovanja
Kolpa Radenci
1200
V = 13.696x
V
IV = 5E-05x3 + 0.0219x2 + 7.678x - 29.504
1000
III = 0.0001x3 - 0.0014x2 + 6.5357x - 68.851
3
IV
c=1
2
II = 0.0003x - 0.0329x + 6.1372x - 120.87
III
I = 0.0003x3 - 0.0425x2 + 4.9128x - 159.34
800
II
3
∆Q [m /s]
• regresijski modeli
• propagacija
• konceptualni modeli (HEC-1,HBV, MIKE11)
• EFAS (European Flood Forecast System)
http://www.efas.eu/
600
I
400
200
0
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
110
120
130
140
150
Bruto padavine [mm]
Pneto (Q0<17m3/s)
Pneto (17m3/<Q0<53m3/s)
Pneto (53m3/s<Q0<160m3/s)
Pneto (160m3/s<Q0)
stanje
prognoza
47
Sistem za napovedovanje hidroloških razmer
48
24
27.8.2013
Opozarjanje in obveščanje v času izrednih dogodkov
Stopnja vremenske
ogroženosti po
kriterijih
Meteoalarm
HIDROALARM
49
Pomembno je ozaveščanje o nevarnosti poplav
Akcija “Moč voda” – nameščanje opozorilnih tablic
50
25
27.8.2013
Poplavna direktiva
Določitev območij pomembnega vpliva poplav
V letu 2007 na EU nivoju usklajena in sprejeta poplavna direktiva, ki
predstavlja dokument, s katerim se znotraj Evropske skupnosti postavlja
skupen okvir za oceno in obvladovanje poplavne ogroženosti s ciljem
zmanjševanja škodljivih posledic poplav na zdravje ljudi, okolje, kulturno
dediščino in gospodarske dejavnosti.
Poplavna direktiva je že prenesena v slovenski pravni red z naslednjimi
predpisi:
- Zakon o vodah iz leta 2008 (Uradni list RS, št. 57/08),
- Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z
njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja
zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07),
- Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na
območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih
voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 – v nadaljevanju: poplavna uredba)
- Uredba o vsebini in načinu priprave podrobnejšega načrta zmanjševanja
ogroženosti pred poplavami (Uradni list RS, št. 07/10).
RS je določila območja pomembnega vpliva poplav. Za ta območja
pomembnega vpliva poplav bodo do konca leta 2013 pripravljene karte
poplavne nevarnosti in ogroženosti, s katerimi bomo podrobneje analizirali
in ovrednotili dejansko poplavno nevarnost in ogroženost na teh območjih.
Do konca leta 2015 pa bodo za reševanje poplavne ogroženosti na teh
51
območjih pripravljeni načrti za zmanjševanje poplavne ogroženosti.
Izvajanje poplavne direktive
Poplavna direktiva od vseh držav članic na območju EU zahteva, da se
razmišljanje v smislu ukrepanja na tem področju premakne od
zagotavljanja poplavne varnosti v smer proti zavedanju, da poplave so
in bodo naravni pojav, ki se ga ne da preprečiti, da pa jih je do
določene mere možno obvladati in se nanje tudi čim bolj učinkovito
pripraviti.
Uspešno delovanje v tej smeri ne vključuje samo izvajanja gradbenih
ukrepov kot so gradnja protipoplavnih ureditev oz. objektov, temveč
tam, kjer je to mogoče, tudi izvajanje predvsem ti. negradbenih
ukrepov, med katere sodi aktivno spodbujanje ogroženih, da svoje
premoženje individualno zavarujejo tudi za te primere nevarnosti ali pa
tudi bolj aktivno varovanje razlivnih površin voda in omejevanje vnosa
dodatnega škodnega potenciala na poplavna območja v procesih
prostorskega načrtovanja, umeščanja objektov v prostor in graditve
objektov.
Na območjih pomembnega vpliva poplav bo v prihodnje vezanih čim
več aktivnosti in odločitev v sistemu načrtovanja in izvajanja upravljanja
z vodami.
52
26
27.8.2013
Območja pomembnega vpliva poplav
53
Naraščanje števila izrednih hidroloških dogodkov
Obsežnejše poplave
Leta z obsežnejšimi
poplavami v Sloveniji
1923
1926
1929
1932
1935
1938
1941
1944
1947
1950
1953
1956
1959
1962
1965
1968
1971
1974
1977
1980
1983
1986
1989
1992
1995
1998
2001
2004
2007
2010
Ko pretoki rek presežejo
opozorilne poplavne vrednosti:
v povprečju 49 VV primerov / leto
Število in trend pojavov visokih voda na slovenskih rekah
100
Poplave povzročijo izjemno visok delež
celotne škode - v svetu približno tretjino.
80
Število visokovodnih primerov
Toča, močan veter, suše in poplave
povzročijo 70 % škode vseh
elementarnih nesreč.
90
70
60
50
40
30
20
10
0
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
54
2009
2010
27
27.8.2013
Poplave 18. septembra 2007: Sora, Savinja
55
Savinja / Krka
1600
1400
1200
pretok v m3/s
1000
800
600
400
200
0
4.11.1998 0:00
5.11.1998 0:00
6.11.1998 0:00
Savinja Veliko Širje
Krka obd max (1948)
7.11.1998 0:00 8.11.1998 0:00
čas
Krka Podbočje
Savinja sr.obd.
9.11.1998 0:00
10.11.1998 0:00 11.11.1998 0:00
Krka sred. obd.
Savinja obd max (1990)
56
28
27.8.2013
Uporaba “novih”
virov pri
preučevanju
poplav
- primer
Drava 2012
57
Poplave Drave
Youtube, GE, fotografije
https://www.youtube.com/watch?NR=1
&v=tUqqHrAF1iE&feature=endscreen
58
29
27.8.2013
Poplave Drave
Zemljevidi in posnetki kot viri za analizo…
59
Poplave Drave
Zemljevidi in posnetki kot viri za analizo…
60
30
27.8.2013
Poplave Drave
http://www.arso.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Poplave%205.%20-%206.%20november%202012.pdf
61
Vodomerne postaje v bližini Celja
62
31
27.8.2013
Značilni pretoki
SIF
VP
81-10 Qnk
Qnp
Qs
Qvp
Qvk
n
2,84
3,07
16,0
152
206
s
5,40
5,77
30,0 316
515
v
8,98
9,49
40,4
779
1208
n
0,10
0,11
1,46
15,1
22,1
s
0,26
0,28
3,20 43,7
58,8
v
0,58
0,58
4,37
94,6
118
n
0,07
0,11
0,88
8,68
19,7
6790 Hudinja Škofja vas s
0,39
0,46
2,25 29,9
65,6
v
0,89
0,99
3,38
173
6140 Savinja Celje
6720 Voglajna Celje
70,2
63
Značilni pretoki
reka
Sava
Mura
Drava
Soča
Sava
Donava
Donava
Ren
Nil
Bramaputra
Yangtze
Lena
Mississippi
Amazonka
kraj
Čatež
G. Radgona
Borl
Solkan
Sr. Mitrovica
Pančevo
Silistra
Rees
Asuan
Bahadurabad
Datong
Stolb
Simmesport
Obidos
Qs
284
156
290
92
1.564
5.321
6.157
2.258
2.757
21.880
28.535
15.354
17.880
175.988
pred delto
S Nemčija
ob izlivu
pred delto
64
Amazonija
32
27.8.2013
Vodomerne postaje v bližini Celja
65
Ocena pretoka
vodostaj na vodomerni postaji pretočna krivulja
primer za VP 6140 Celje Savinja
66
33
27.8.2013
Poplavna območja in poplavni dogodki
67
Poplavna območja
68
34
27.8.2013
Obseg poplav 2007
http://gis.arso.gov.si/atlasokolja
69
Obseg poplav 1998
http://gis.arso.gov.si/atlasokolja
70
35
27.8.2013
Vodna zajetja v okolici Celja
71
Srednji letni pretoki na Savinji v Celju (6140)
70
45
40
60
35
50
30
40
25
20
30
15
20
10
10 5
0
20
10
20
08
20
06
20
04
20
02
19
95
19
93
19
91
19
89
19
87
19
85
19
83
19
81
19
79
19
77
19
75
19
73
0
72
36
0
0
19
7
3
2011
1991
19
93
1992
1993
19
1994
95
1995
20
1996
02
2002
20
2003
04
2004
20
2005
06
2006
20
2007
08
2008
20
2009
10
2010
1989
19
91
1990
1987
19
89
1988
1985
19
87
1986
1983
19
85
1984
1981
19
83
1982
1979
19
81
1980
1977
19
79
1978
1975
19
77
1976
1973
19
75
1974
0
2011
19
73
1973
19
1974
75
1975
19
1976
77
1977
19
1978
79
1979
19
1980
81
1981
19
1982
83
1983
19
1984
85
1985
19
1986
87
1987
19
1988
89
1989
19
1990
91
1991
19
1992
93
1993
19
1994
95
1995
20
1996
02
2002
20
2003
04
2004
20
2005
06
2006
20
2007
08
2008
20
2009
10
2010
27.8.2013
Najmanjši letni pretoki (Qnp
(Qnp)) na Savinji v Celju
(6140)
1400
12
1200
10
1000
8
800
6
600
400
4
200
2
0
73
Najvišji letni pretoki na Savinji v Celju (6140)
1400
1400
1200
1200
1000
1000
800
800
600
600
400
400
200
200
74
37
27.8.2013
Prerez profila 20/3/2013
Izvajanje meritev
76
38
27.8.2013
Kako naprej, kaj narediti, kako ukrepati?
• Sodobna družba je kljub napredni tehnologiji zelo ranljiva.
• Podnebne spremembe bodo vplivale na gospodarstvo, kmetijstvo, energetiko,
promet, turizem, zdravstvo.
• Nujno je prilagajanje podnebnim spremembam.
• Potrebno je informiranje in ozaveščanje javnosti o podnebnih spremembah,
njihovih učinkih ter o načinih, kako jih omiliti.
• Z namenom zmanjševanja ogroženosti pred vremenskimi ujmami in škodljivim
delovanjem voda razvijamo sistem zgodnjega opozarjanja na izjemne dogodke.
• Bodi aktiven. Bodi pripravljen. Upoštevaj zakonitosti narave. Sporoči poplavo.
77
Zaščita pred poplavo
Zavedati se moramo, da popolne zaščite pred vodno
ujmo ni.
ni.
Poplave so naravni pojav in človek bi moral svoje
življenje prilagajati temu pojavu.
Poplave lahko predvidimo in se nanje pripravimo
pripravimo,, ne
moremo pa jih preprečiti
preprečiti..
Storiti moramo vse, da se izognemo
izognemo še hujšemu
poplavljanju zaradi človekovih posegov v prostor in da
zmanjšamo ogroženost ljudi in premoženja.
Prebivalstvo se mora zavedati možnih in dejanskih
nevarnosti ter sprejemati preventivne ukrepe
ukrepe..
78
39
27.8.2013
priprava in zavarovanje pred nevarnostmi ter
posledicami poplav – kaj lahko storim sam
bohinj 2007
železniki 2007
sporoči poplavo – geopedija
http://www.geopedia.si/lite.jsp#T3613_x557340_y1
49476_s14_b4
79
DELEŽNIKI
Država
Občine
Gospodarske
družbe
Strokovne zbornice in
združenja
Izvajalci gospodarskih
javnih služb
Izobraževalne in raziskovalne
organizacije
Civilne iniciative
80
40
27.8.2013
ZMANJŠANJE TVEGANJA:
z verifikacijo cilja zagotavljanja vodnih količin v
NUV, ki so neposredno povezani s cilji iz OP
oskrbe s pitno vodo (Pomurje, Obala in Kras),
z obsežnim in pravočasnim sektorskim ter
medsektorskim usklajevanjem (komunikacijski
načrt, dostop do informacij NUV),
z integriranjem izvajanja programov in javnih
služb na regijski ravni in
z izpolnjevanjem pričakovanj in priložnosti za
sodelovanje.
81
OKVIRNI ČASOVNI POTEK NUV
Aktivnost
Rok
Delovni programi in urnik izvajanja nalog za pripravo NUV 2015 – Sep. 2013
2021
Pregled in posodobitev analiz (strokovne osnove NUV in PU NUV) dec 2013
- Pregled in posodobitev analiz značilnosti vodnih območji
-Pregledov vplivov človekovega delovanja na okolje - izvedba analize
obremenitev in vplivov
- Ekonomske analiza rabe vode
Pregled in objava pomembnih zadev upravljanja voda na vodnih
območjih
Objava stanja voda
Priprava osnutek NUV in PU NUV (skladno z načeli SMART)
-Medresorsko usklajevanje
dec. 2013
Jun. 2014
22.12.2014
-Začetek 6 mesečnega posvetovanja z javnostjo
Sprejem in objava NUV in PU NUV (skladno z načeli SMART)
22.12.2015
82
41
27.8.2013
83
Zaključek
Meritve v svetu in v Sloveniji kažejo, da se ozračje pri
tleh segreva, kar vpliva na spremembe v vodnem
ciklu. Trend podnebnih sprememb s posledicami se
bo nadaljeval v prihodnosti.
Nedvomno je gospodarska škoda, ki jo povodni
povzročajo v zadnjem času, večja kot v preteklosti,
saj se je urbanizacija zlasti na poplavnih območjih v
zadnjih desetletjih močno povečala.
Vsak posameznik se mora kljub vsemu zavedati, da je
poplava naravni pojav, ki ga lahko predvidimo in
pred njim zaščitimo sebe in druge.
84
42
27.8.2013
Sporoči poplavo
http://www.geopedia.si/lite.jsp#T3613_x557340_y149476_s14_b4
85
Zaključki
Visoke vode so naravni pojav
Opazovanje in poznavanje pokrajine
Dobro in premišljeno načrtovanje, upravljanje
Aktivno vključevanje – Sporoči poplavo, NUV
86
43
27.8.2013
Predlogi komisije
• internet ponuja nešteto novih informacij
• sporoči poplavo – baza poplav
• seminarske naloge
• v primeru vprašanj ali pomoči se lahko obrnete na člane
komisije direktno, preko emaila ali pa preko ZRSŠ.
[email protected]
87
KHG - Komisija za hidrogeografijo
http://zgs.zrc--sazu.si/sl
http://zgs.zrc
sazu.si/sl-si/zveza/organizveze/komisijazahidrogeografijo.aspx
ARSO – Agencija RS za okolje
http://www.arso.gov.si/
MKO – Ministrsvo za kmetijstvo in okolje
http://www.mko.gov.si/
ZRSŠ
- Zavod Republike Slovenije za šolstvo
http://www.zrss.si/
- geolista 88
88/88*
/88*
44
27.8.2013
voda je
življenje
89
hvala
90
45