8/27/2013 Zavod Republike Slovenije za šolstvo Projekt: Razvoj predmetnih področji Zadeva: Program izobraževanj za gimnazijske učitelje splošnih predmetov Postojna, avgust 2013 Preučevanje hidrogeografskih značilnosti pokrajine na primeru visokih voda mag. Florjana Ulaga univ.dipl.geogr.,etn.,kult.antr. univ.dipl.geogr.,etn.,kult.antr. [email protected] Komisija za hidrogeografijo, hidrogeografijo, Zveza geografov Slovenije Agencija Republike Slovenije za okolje, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje 1 KHG - Komisija za hidrogeografijo http://zgs.zrc--sazu.si/sl http://zgs.zrc sazu.si/sl-si/zveza/organizveze/komisijazahidrogeografijo.aspx ARSO – Agencija RS za okolje http://www.arso.gov.si/ MKO – Ministrsvo za kmetijstvo in okolje http://www.mko.gov.si/ ZRSŠ - Zavod Republike Slovenije za šolstvo http://www.zrss.si/ 2 1 8/27/2013 Hidrogeografija Hidrologija Od podatkov prek analiz do ukrepanja Ukrepi Republike Slovenije Visoke vode Sporoči poplavo Zaključek 3 Voda Kaj je voda Kje je voda Kdo potrebuje vodo Naravni vodni krog Umetni vodni krog Hidrogeografija, hidrologija in druge stroke Kje si danes pil vodo? 4 2 8/27/2013 Hidrogeografija Hidrogeografija je veda o prostorski razmestitvi in vplivu vode na geografsko okolje. Ukvarja se z lastnostmi, gibanjem in učinki vodovja.. vodovja Ker je predmet opazovanja obsežen, se strokovnjaki mnogokrat specializirajo na potamologijo,, ki se bavi z rekami potamologijo rekami,, limnologijo limnologijo,, jezera,, glaciologijo glaciologijo,, ki katere področje so jezera razlaga ledenike ledenike,, hidrogeologijo hidrogeologijo,, vedo o podzemni vodi, ali oceanografijo oceanografijo,, vedo o oceanih.. oceanih Splošna praksa hidrogeografskega dela je dinamika vodnih mas, fizikalni in kemijski procesi v vodi, oblikovanje vodnih korit, toplotni procesi idr. Sorodna, a samostojna veda je hidrologija hidrologija;; od nje se hidrogeografija razlikuje po dejstvu, da slednja povezuje svoje izsledke na preostale oblikovalne dejavnike pokrajine. 5 Leto 2013 - Mednarodno leto sodelovanja na področju voda Generalna skupščina Združenih narodov je leto 2013 razglasila za Mednarodno leto sodelovanja na področju voda. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, pristojno za področje upravljanja voda, bo aktivnosti v okviru Mednarodnega leto sodelovanja na področju voda obeleževalo s sloganom "Vode povezujejo". MKO vabi k raziskovanju okolja v Sloveniji z interaktivno spletno didaktično igro Protko. 6 3 8/27/2013 7 8 4 8/27/2013 Vodni datumi 2. februar: Svetovni dan mokrišč 22. marec: Svetovni dan voda 23. marec: Svetovni meteorološki dan 22. april: Dan zemlje 22. maj: Dan biotske raznovrstnosti 24. maj: Evropski dan parkov 1. junij: Dan Save 5. junij: Svetovni dan okolja 29. junij: Dan Donave Zadnja nedelja v juliju: Mednarodni dan barij 25. september: Dan sredozemske obale 4. oktober: Svetovni dan varstva živali 15. oktober: Dan Soče 9 Hidrologija Hidrološki monitoring in merilna mreža Meritve Analize Napovedi Obveščanje mano - špansko: roka Mano – reka v zahodni Afriki 10 5 8/27/2013 Najstarejše vodomerne postaje na Slovenskem Hasberg na Unici (podatki od 1926) Litija na Savi (podatki od 1895) Nazarje na Savinji (podatki od 1926) Vrhnika na Ljubljanici (podatki od 1926) 11 Arhivsko gradivo 12 6 8/27/2013 Sodobne vodomerne postaje 13 Hidrološki monitoring površinskih voda 187 merilnih mest na rekah, jezerih in morju 14 7 8/27/2013 Odnos vodostaj - pretok Q = f (H) Q = aH3 + bH2 + cH + d V.P. Litija 700 650 600 ekstrapolacija zgornjega dela krivulje 550 Vodostaj (cm) 500 450 400 Pretočna krivulja 350 meritve - klasično hidrometrično krilo 300 meritve - ADMP Segmenti PK št. 47: 250 Zacetni H 86 160 300 200 150 100 a -0.00012102 2.0499E-05 5.0591E-06 50 b 0.0539845 -0.008348 -0.0018502 c -6.16816 3.09559 3.48105 d 242.295 -223.923 -507.7 Veljavnost: 0 01.01.2006-07.01.2009 0 500 1000 1500 2000 2500 3000 Pretok (m3 /s) 15 Spremljanje in napovedovanje parametrov morja - mareografska postaja Koper - boja Vida v Piranskem zalivu - analitična in prognostična modelska orodja (tokovanje morja, valovanje,..) Vzpostavitev on-line monitoringa površinskih tokov v Tržaškem zalivu, v skupnem sistemu HF anten z OGS v Italiji http://poseidon.ogs.trieste.it/codar/RTTosca.html 16 8 8/27/2013 Hidrološki monitoring podzemnih voda 138 merilnih mest na aluvialnih vodonosnikih 16 vodomernih postaj na izvirih 17 Kakovost podzemnih voda 18 9 8/27/2013 Od podatkov do analiz • izračun osnovnih hidroloških karakteristik - obdobne statistike, povratne dobe,.., • vodna bilanca, ocene količinskega stanja, • analize trendov in sprememb hidroloških režimov, • hidrološke študije, • analize ekstremnih dogodkov, • podpora upravljanju z vodami • podpora prostorskemu načrtovanju: direktive, uredbe in pravilniki s področja voda - uredba o Qes, …. 19 Karta odtoka (1971-2000) V Sloveniji se količine površinskih voda zmanjšujejo. 20 10 8/27/2013 Podnebne spremembe Statistično značilni trendi v letni količini padavin (obdobje 1971-2000) Sprememba temperature zraka na desetletje (°C/10 let) v obdobju 1950-2010) zima pomlad poletje jesen leto LJUBLJANA 0,4 0,4 0,5 0,2 0,4 CELJE 0,4 0,4 0,5 0,2 0,4 MURSKA SOBOTA 0,3 0,3 0,4 0,1 0,3 NOVO MESTO 0,4 0,4 0,5 0,2 0,4 POSTOJNA 0,2 0,3 0,4 0,1 0,2 BILJE - 0,3 0,5 0,3 0,3 RATEČE 0,2 0,3 0,4 - 0,2 100 Zmanjševanje števila dni s pojavom ledu na Bohinjskem jezeru kot posledica podnebnih sprememb. 80 60 40 20 Št.dni z ledom / N of days w ith ice 5 letna drseča sredina / 5 year mov. average 15 letna drseča sredina / 15 year moving average Linearni trend / Linear trendline 2008/09 2006/07 2004/05 2002/03 2000/01 1998/99 1996/97 1994/95 1992/93 1990/91 1988/89 1986/87 1984/85 1982/83 1980/81 1978/79 1976/77 1974/75 1972/73 1970/71 1968/69 1966/67 1964/65 1962/63 1960/61 1958/59 1956/57 1954/55 1952/53 1950/51 1948/49 1946/47 1944/45 1942/43 1940/41 1938/39 1936/37 1934/35 1932/33 1930/31 1928/29 1926/27 1924/25 1922/23 1920/21 1918/19 0 21 Vpliv podnebnih sprememb na vodne količine Sava, v.p. Litija: srednji in mali letni pretoki 60 20 Upadanje vodnih količin 2010 2005 2000 1995 1990 1985 1980 1975 1970 1965 1960 1955 1950 1945 1940 1935 1930 1925 1920 1915 1910 1905 1900 0 1895 -20 -40 -60 10-letno drseče popvprečje (odst. Qnp) Sava, v.p. Litija: letni visokovodne konice 100 80 60 40 20 2010 2005 2000 1995 1990 1985 1980 1975 1970 1965 1960 1955 1950 1945 1940 1935 1930 1925 1920 1915 1910 0 -20 1905 10-letno drseče popvprečje (odst. Qs) 1900 odst. Qnp 1895 odst. Qs Odstopanje pretoka (%) Odstopanje pretoka (%) 40 -40 -60 -80 odst. Qvk 10-letno drseče popvprečje (odst. Qvk) 22 11 8/27/2013 Vpliv podnebnih sprememb na vodni režim Zmanjševanje števila pretočnih režimov 8 pretočni režimi 1961– 1961–1990 5 pretočni režimi 1971– 1971–2000 alpski snežni režim alpski visokogorski snežnosnežno-dežni režim alpski sredogorski snežnosnežno-dežni režim alpski snežnosnežno-dežni režim alpski dežnodežno-snežni režim alpski dežnodežno-snežni režim dinarsko--alpski dežnodinarsko dežno-snežni režim dinarski dežnodežno-snežni režim dinarski dežnodežno-snežni režim panonski dežnodežno-snežni režim panonski dežnodežno-snežni režim sredozemski dežni režim sredozemski dežni režim 23 Pretočni režimi 2001-2010 24 12 8/27/2013 Temperaturni režimi – spremembe v prostoru 1975-1990 1991-2005 25 Temperaturni režimi Sprememba temperature rek v posameznem režimu v obdobju 1991–2005 v primerjavi z obdobjem 1976–1990. alpski predalpski sredozemski panonski povprečna letna +0,9 +0,7 +1,1 +1,3 letno nihanje +0,2 +0,5 +0,3 +1,0 minimalno povprečje +1,7 +0,5 +0,7 +0,7 maksimalno povprečje +1,2 +0,9 +1,9 +1,7 26 13 8/27/2013 Naraščanje števila izrednih hidroloških dogodkov Obsežnejše poplave Leta z obsežnejšimi poplavami v Sloveniji Visoke vode 1923 1926 1929 1932 1935 1938 1941 1944 1947 1950 1953 1956 1959 1962 1965 1968 1971 1974 1977 1980 1983 1986 1989 1992 1995 1998 2001 2004 2007 2010 Ko pretoki rek presežejo opozorilne poplavne vrednosti: v povprečju 49 VV primerov / leto Število in trend pojavov visokih voda na slovenskih rekah 100 Poplave povzročijo izjemno visok delež celotne škode - v svetu približno tretjino. 90 80 Število visokovodnih primerov Toča, močan veter, suše in poplave povzročijo 70 % škode vseh elementarnih nesreč. 70 60 50 40 30 20 10 0 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 27 2009 2010 Od analiz do napovedovanja Kolpa Radenci 1200 V = 13.696x 3 V 2 IV = 5E-05x + 0.0219x + 7.678x - 29.504 1000 III = 0.0001x3 - 0.0014x2 + 6.5357x - 68.851 3 IV c=1 2 II = 0.0003x - 0.0329x + 6.1372x - 120.87 III I = 0.0003x3 - 0.0425x2 + 4.9128x - 159.34 800 II 3 ∆Q [m /s] • regresijski modeli • propagacija • konceptualni modeli (HEC-1,HBV, MIKE11) • EFAS (European Flood Forecast System) 600 I 400 200 0 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140 150 Bruto padavine [mm] Pneto (Q0<17m3/s) Pneto (17m3/<Q0<53m3/s) Pneto (53m3/s<Q0<160m3/s) Pneto (160m3/s<Q0) stanje prognoza 28 14 8/27/2013 Opozarjanje in obveščanje v času izrednih dogodkov Stopnja vremenske ogroženosti po kriterijih Meteoalarm HIDROALARM 29 Pomembno je ozaveščanje o nevarnosti poplav Akcija “Moč voda” – nameščanje opozorilnih tablic http://www.arso.gov.si/ 30 15 8/27/2013 Poplavna direktiva Določitev območij pomembnega vpliva poplav V letu 2007 na EU nivoju usklajena in sprejeta poplavna direktiva, ki predstavlja dokument, s katerim se znotraj Evropske skupnosti postavlja skupen okvir za oceno in obvladovanje poplavne ogroženosti s ciljem zmanjševanja škodljivih posledic poplav na zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti. Poplavna direktiva je že prenesena v slovenski pravni red z naslednjimi predpisi: - Zakon o vodah iz leta 2008 (Uradni list RS, št. 57/08), - Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07), - Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 – v nadaljevanju: poplavna uredba) - Uredba o vsebini in načinu priprave podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami (Uradni list RS, št. 07/10). RS je določila območja pomembnega vpliva poplav. Za ta območja pomembnega vpliva poplav bodo do konca leta 2013 pripravljene karte poplavne nevarnosti in ogroženosti, s katerimi bomo podrobneje analizirali in ovrednotili dejansko poplavno nevarnost in ogroženost na teh območjih. Do konca leta 2015 pa bodo za reševanje poplavne ogroženosti na teh 31 območjih pripravljeni načrti za zmanjševanje poplavne ogroženosti. Izvajanje poplavne direktive Poplavna direktiva od vseh držav članic na območju EU zahteva, da se razmišljanje v smislu ukrepanja na tem področju premakne od zagotavljanja poplavne varnosti v smer proti zavedanju, da poplave so in bodo naravni pojav, ki se ga ne da preprečiti, da pa jih je do določene mere možno obvladati in se nanje tudi čim bolj učinkovito pripraviti. Uspešno delovanje v tej smeri ne vključuje samo izvajanja gradbenih ukrepov kot so gradnja protipoplavnih ureditev oz. objektov, temveč tam, kjer je to mogoče, tudi izvajanje predvsem ti. negradbenih ukrepov, med katere sodi aktivno spodbujanje ogroženih, da svoje premoženje individualno zavarujejo tudi za te primere nevarnosti ali pa tudi bolj aktivno varovanje razlivnih površin voda in omejevanje vnosa dodatnega škodnega potenciala na poplavna območja v procesih prostorskega načrtovanja, umeščanja objektov v prostor in graditve objektov. Na območjih pomembnega vpliva poplav bo v prihodnje vezanih čim več aktivnosti in odločitev v sistemu načrtovanja in izvajanja upravljanja z vodami. 32 16 8/27/2013 Načrt upravljanja voda Kaj je načrt upravljanja voda? Načrt upravljanja voda je nacionalni dokument, ki opredeljuje mehanizme za vodenje politike na področju voda in s katerim bomo dosegli, da bodo vode do opredeljenega leta v Republiki Sloveniji v dobrem stanju. Načrti se sprejemajo za šestletna obdobja. V Sloveniji smo s prvim načrtom začeli za obdobje 2009 do 2015. Načrt upravljanja voda povezuje okoljske cilje, družbena vprašanja in gospodarske dejavnike z vsemi vrstami vodnih teles, rek in jezer, rečnih ustij in drugih somornic, obalnih morij in podzemnih voda. MKO http://www.skrbimozavode.si/ Načrt upravljanja voda 2009 - 2015 Zakoni: Zakon o vodah Zakon o varstvu okolja Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja, poglavje 4.3.1. Nacionalni program upravljanja z vodami 33 NUV 75 Temeljni ukrep urejanja Ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda (U4) Ocena in zmanjšanje poplavne ogroženosti Opozorilna karta poplav v NUV: http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocj a/okolje/pdf/vode/nuv/54_poplavna_obmocja_opozorilna_karta_popl av.jpg Upoštevanje in izvajanje NUV – zakonodaja in načrtovanje, Državni prostorski načrti in Občinski prostorski načrti http://www.arhiv.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/nacrt_upravljanj a_voda_za_vodni_obmocji_donave_in_jadranskega_morja_2009_2 015/nuv_besedilni_in_kartografski_del/ seznam http://www.izvrs.si/pregledovalnik_vtpv/pregled_ukrepov.php?sklop=vtp v&ukrep=temeljni 34 17 8/27/2013 Prostorsko načrtovanje Prostorsko načrtovanje je sestavni del urejanja prostora. Omogoča skladen prostorski razvoj z obravnavo in usklajevanjem različnih potreb in interesov razvoja z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Država je na področju prostorskega načrtovanja pristojna za določanje ciljev prostorskega razvoja države, določanje izhodišč in usmeritev za načrtovanje prostorskih ureditev na vseh ravneh, načrtovanje prostorskih ureditev državnega pomena in za izvajanje nadzora nad zakonitostjo prostorskega načrtovanja na ravni občin. Občina je na področju prostorskega načrtovanja pristojna za določanje ciljev in izhodišč prostorskega razvoja občine, določanje rabe prostora in pogojev za umeščanje posegov v prostor in načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena. http://www.arhiv.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/prostorski_nacrti/ 35 36 18 8/27/2013 37 38 19 8/27/2013 MKO EIONET EIONET-SI je informacijsko in komunikacijsko omrežje za poročanje o okolju, vzpostavljeno po zgledu Evropske agencije za okolje in je del omrežja EIONET. Omogoča zbiranje podatkov o okolju na ravni države in posredovanje le teh v podporo političnim odločitvam ter slovenski in evropski javnosti. EIONET (European Environment Information and Observation Network) je vzpostavila Evropska agencija za okolje (EEA) z namenom zagotavljanja primerljivih okoljskih podatkov in informacij Evropski komisiji in javnosti. http://nfp-si.eionet.europa.eu/Eionet-SI/HTML_Page1084790938 Viri podatkov o vodah http://nfp-si.eionet.europa.eu:8980/Public/irc/eionetcircle/javna/library?l=/sodelovanje_organizacija/viri_podatkov_voda h&vm=detailed&sb=Title 39 Vodna oskrba v Sloveniji Vodarna Kleče v Ljubljani 2% 4% površinske vode bogatenje podtalnice podzemne vode Skupaj letno načrpamo 870 milijonov m3 vode za javni vodo oskrbni sistem. 94% 40 20 8/27/2013 Poplava Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo. Poplave so ene izmed prevladujočih naravnogeografskih preoblikovalcev pokrajine v ravninsko-nižinskih predelih in neposredno vplivajo na namembnost prostora in rabo tal. Vzroki poplav: močne padavine, taljenje snega in ledu, dvig podtalnice, plimovanje, nevihte, orkani, monsun, cunami; zajezitve in porušitve Glede na območja pojavljanja v Sloveniji ločimo: hudourniške poplave, nižinske poplave, poplave na kraških poljih, morske poplave. Ljubljana Vič, 2010 41 Geografski vidik poplav Naravni in družbeni procesi potekajo v nekem prostoru sočasno in so hkrati vzrok in posledica raznolikosti pokrajine. Zato se morajo dejavnosti človeka prilagajati regionalnim omejitvam na način, ki ne bo ogrozil delovanja regije, niti sosednjih območij. Kratkoročni, oziroma pridobitniški odnos do površin z intenzivnimi naravnimi procesi, med katera sodijo tudi poplavna območja, povečuje labilnost naravnih procesov in njihovih učinkov na drugih krajih ali v drugačnih oblikah, kar z družbenega vidika ni sprejemljivo. Geografija Slovenije 20, 2008. 42 21 8/27/2013 Varstvo pred poplavami Nekatere metode preprečevanja poplav, kot so pogozdovanje za zadrževanje dodatnih količin vode, izdelava terasastih pobočij za upočasnjevanje toka vode in oddušnih kanalov za preusmeritev toka vode ter gradnja nasipov, so bile v uporabi že od antičnih časov. Dandanes so v mnogih državah vzpostavljeni ukrepi pred poplavljanjem rek, v Evropi in Ameriki pa tudi ukrepi pred priobalnim poplavljanjem (morski zidovi) in ponovna zapolnitev obal s peskom. Z vidika tehnologije zaščite pred poplavami je v ospredju Evropa, saj leži mnogo držav pod morsko gladino. Sistemi proti poplavam, kot npr. na Nizozemskem, bi lahko postali pomemben model za druge države po svetu. V primeru, da glavni ukrepi odpovejo, se uporabi improvizirana zaščita, kot so vreče, napolnjene s peskom, in prenosne napihljive cevi. Največji in najbolj zapleten sistem za zaščito pred poplavami, znan pod imenom Delta Works na Nizozemskem. Zgrajen je bil kot odgovor na poplave Severnega morja leta 1953 na jugozahodu Nizozemske. V Franciji je bila zaradi Velikih poplav v Parizu leta 1910 zgrajena serija zadrževalnikov, imenovana Velika jezera Sene (Les Grands Lacs de Seine), ki zmanjšajo breme še posebej med rednim poplavljanjem pozimi. London je zaščiten pred morskimi poplavami z veliko mehansko prepreko preko Temze, ki se dvigne, ko nivo morske gladine preseže določeno točko. 43 Nazoren primer odpovedi varnostnega sistem proti poplavam so poplave v New Orleansu zaradi orkana Katrina, avgusta 2005. 35 % mestnega območja leži pod morsko gladino, zato so v 60.. letih prejšnjega stoletja bile zgrajene poplavne zapornice in nasipi, ki se raztezajo več sto kilometrov. Uradne preiskave so v glavnem pokazale, da je sistem odpovedal zaradi inženirskih napak, čeprav so se pojavila številna nesoglasja glede tega. Po eni teoriji je voda preplavila nasipe, zaradi česar je prišlo do erozije, poleg tega pa naj bi nasipi preprosto popustili zaradi prevelikega bremena, saj izvorno niso bili zgrajeni za tovrsten naval vode. Po drugi teoriji naj bil vzrok popustitve plast mulja, ki izvira iz ostankov močvirja, na katerem je bilo zgrajeno nižje območje mesta. Mulj je bil že pred poplavo rahle strukture in prepojen z vodo. Po navalu vode v kanale naj bi pritisk vode narasel v spodnjih plasteh prsti, posledično pa naj bi začela voda pronicati pod temelje nasipov. Ko so se plasti mulja in prsti dovolj razrahljale, so se začele premikati in odnašati s sabo celoten material, vključno z nasipi. Orkan Katrina je bil katastrofalen orkan. Oškodovani so bili tudi deli Alabame in Misisipija. Naredil je največ denarne škode od vseh naravnih nesreč v zgodovini ZDA (približno 84 milijard dolarjev). V nesreči je umrlo čez 1800 ljudi. 44 22 8/27/2013 Ukrepi za zaščito pred poplavami Ukrepi glede na način delovanja aktivni, s katerimi vplivamo na obliko in naravo pojava, zmanjšujemo velikost in trajanje poplavnega vala (akumulacije, pogozdovanje,...). Ti ukrepi zmanjšujejo naravno nevarnost in vplivajo na naravne procese, katerih razsežnost in intenziteta lahko povzročita naravno nesrečo (klasični tehnični in biotehnični ukrepi za urejanje hudournikov in sanacijo erozijskih žarišč, ciljni negovalni ukrepi v varovalnih gozdovih idr.). pasivni, s katerimi se ščitimo pred posledicami (nasipi, evakuacija,...). Ti ukrepi ne vplivajo na naravne procese, ki so vzrok za naravne nesreče, vplivajo pa na zmanjšanje škode, ki nastanejo ob naravnih nesrečah (npr. prostorsko načrtovanje, ki upošteva karte nevarnosti in tveganj zaradi naravnih nevarnosti; zaščita nepremičnin idr.). Ukrepi glede na vrsto posega vodogradbeni, ki zajemajo gradnjo hidrotehničnih objektov, izvedbo regulacij, kanalov, nasipov itd. alternativni, ki zajemajo upravno zakonske ukrepe, prilagojeno prostorsko načrtovanje, prepoved ali omejevanje posameznih dejavnosti, podporo željenim dejavnostim (protipoplavna gradnja), zavarovalna politika, usklajena raba prostora 45 Oosterscheldekering, največji jez v okviru sistema Delta Works http://www.holland.com/global/tourism/arti cle/delta--works.htm cle/delta http://www.youtube.com/watch?v=TXUgX ehf--uI ehf 46 23 8/27/2013 Poplave ob monsunskem deževju August 3, 2013 Afghanistan — Heavy rains swept across eastern Afghanistan, leveling homes and killing at least 58 people in five provinces, while an estimated 30 others remain missing. People were killed in a remote and mountainous area. Flash floods are common in those provinces and all are fed by rivers that eventually intersect in Nangarhar Rains quickly can weaken the structures of the mud-walled homes that dot the countryside in Afghanistan, causing the buildings to collapse during heavy downpours. In neighboring Pakistan on Saturday, the same storm system brought heavy rains that caused more than 100 homes to collapse and killing at least 14 people. 47 Avgust 2013 - Uničujoče poplave na severovzhodu in jugu Kitajske so doslej zahtevale okoli najmanj 57 življenj, danes poročajo kitajski mediji. S poplavami se spopadajo tudi na ruskem Daljnem vzhodu, kjer so morali zato evakuirati že skoraj 20.000 ljudi.. O težavah zaradi silovitih poplav v teh dneh poročajo tudi iz Jemna. Jug Filipinov so prizadele obsežne poplave, zaradi katerih je moralo domove zapustiti že skoraj 400.000 ljudi 48 24 8/27/2013 Poplave Donave in Labe junij 2013 Konec maja in v začetku junija je po dolgotrajnem ciklonalnem vremenu fronta na severno stran Alp prinesla obilo dežja. Marsikje je padla dvomesečna količina padavin. Prizadete so bile vse države od Švice, Nemčije, Avstrije do Češke in Poljske. Izpostavljeno: Donava Mesto Passau na sotočju Inn/Donava/Ilz. Največ je prispeval Inn - Inna je bilo okrog 7000 m3/s, Donave okrog 2500 m3/s, 4.6. je bil presežen zgodovinski vodostaj iz leta 1501. Dolvodne poplave – Dunaj, Slovaška, Madžarska, Srbija,... Vrh poplavnega vala doseže delto 29.6., vendar je v Romuniji val že popolnoma „zravnan”... Laba Poplavljena je bila Praga, Dresden je dosegel višek 6.6. Sledile so poplave dolvodno v mestih Magdeburg, kjer je bil rekordni vodostaj presežen za 80 cm! Poplavni val je v Magdeburgu dolg 40 km. Vrh poplavnega vala doseže Hamburg 12. junija. Poleg omenjenih rek so poplavljali tudi pritoki! 49 Poplave Donave in Labe junij 2013 50 25 8/27/2013 Poplave Donave in Labe junij 2013 3 dan 51 Svetovne katastrofalne poplave Smrtne žrtve Vzrok Območje Datum več kot 100.000 poplava na dan sv. Feliksa, plimni val Nizozemska 1530 900.000– 2.000.000 poplava Rumene reke (Huang He) Kitajska 1887 100.000 poplava reke Jangce (Chang Jiang) Kitajska 1911 2.500.000– 3.700.000[31] poplave reke Jangce (Chang Jiang) v osrednji Kitajski Kitajska 1931 145.000 poplava reke Jangce (Chang Jiang) Kitajska 1935 500.000–700.000 poplava reke Rumene reke (Huang He) Kitajska 1938 100.000 poplava v delti Rdeče reke Severni Vietnam 1971 231.000 zrušitev dveh jezov hidroelektrarn Banqiao in Shimantan, posledica tajfuna Nina, je povzročilo približno 86.000 smrtnih žrtev zaradi poplav in še 145.000 umrlih zaradi posledic bolezni Kitajska 1975 230.000 cunami v Indijskem oceanu Indonezija 2004 52 26 8/27/2013 Velike poplave v Sloveniji 1901, november večji del porečja Save dolgotrajno deževje obsežne poplave ob večjih rekah, pod vodo tudi velik del Celja 1910, maj Štajerska močne padavine povsem uničena setev, več mrtvih 1923, november– december vzdolž Save, ob Savinji in Krki dolgotrajno deževje obsežne poplave ob Savi 1925, november ob Savinji, Dravi in Muri s pritoki močne padavine poplavljene ravnine ob večjih rekah z vasmi in mesti (Celje, Murska Sobota, Maribor, Ljutomer 1926, 27. september ob Gradaščici in Poljanski Sori močno neurje, divjanje hudournikov poplavljen tudi južni del Ljubljane, več mrtvih. 1926, 8. avgust ob Savinji, Dravi in Muri s pritoki močna neurja, divjanje hudournikov številne poškodbe na železniškem omrežju 1933, 23.−24. september Ljubljansko barje, kraška polja na Notranjskem in Dolenjskem, ob spodnji Savi in Savinji dolgotrajno deževje velike poplave na kraških poljih, poplavljene vasi in mesta ob večjih rekah, več mrtvih 1954, 4.−5. junij porečje Savinje močno neurje, divjanje hudournikov, zemeljski plazovi poplavljeno Celje; 11 mrtvih. 1990, 1. november ob Savinji, Kamniški Bistrici in Sori ter pritokih dolgotrajno deževje, hudourniki, zemeljski plazovi poplavljeno Celje, 2 mrtva 2007, 18. september v Bohinju, ob Selški Sori ter Savinji s pritoki močni nalivi, hudourniki poplavljeni Železniki in naselja v Spodnji Savinjski dolini, 6 mrtvih. 2010, 18.-20. september vzhodni, osrednji in južni del Slovenije močno deževje, hudourniki, zemeljski plazovi poplavljen južni del Ljubljane ter mesta ob Ljubljanici, Krki, Savinji, Sori, Dragonji,53 Kolpi in drugje ] 3 mrtvi. Ozaveščanje javnosti o sobivanju s poplavami 54 27 8/27/2013 Poplave 18. septembra 2007: Sora, Savinja 55 1600 1400 1200 pretok v m3/s 1000 800 600 400 200 0 4.11.1998 0:00 5.11.1998 0:00 6.11.1998 0:00 Savinja Veliko Širje Krka obd max (1948) 7.11.1998 0:00 8.11.1998 0:00 čas Krka Podbočje Savinja sr.obd. 9.11.1998 0:00 10.11.1998 0:00 11.11.1998 0:00 Krka sred. obd. Savinja obd max (1990) 56 28 8/27/2013 Uporaba “novih” virov pri preučevanju poplav - primer Drava 2012 57 Hidrogeografsko načrtovanje rabe prostora in sonaravni trajnostni pristop Primer: poplave Drave pri Dogošah in Dupleku jeseni 2012 Komisija za hidrogeografijo pri Zvezi geografov Slovenije Poznavanje hidrogeografskih značilnosti pokrajine je osnova za načrtovanje rabe prostora z upoštevanjem varovanja pred poplavami. Omogoča, da dovolj natančno določimo vodni in obvodni prostor in tako pomaga pri njegovi optimalni rabi. Preventiva namreč predstavlja mnogo manjše tveganje in zahteva po ocenah le 3% sredstev kot jih sicer porabimo za popoplavno obnovo. Dolgoročno uspešna je sonaravna preventiva, ki ne predvideva le velikih gradbenih posegov ampak predvsem pusti vodi njen prostor. Voda ne pomeni samo omejitve temveč tudi priložnosti. V primeru poplav je treba na poplavnih ravnicah načrtovati naravnogeografskim danostim prilagojene dejavnosti, kar pomeni, da morajo tudi ekonomsko prenesti posledice občasnih poplav. Dejavnosti morajo biti prilagojene tudi na možnost občasnih poplav. Na poplavnih ravnicah mora biti prostor tudi za vodo, saj z razlivanjem ublažimo njihove učinke na dolvodnih območjih. Na primeru poplav Drave pri Dogošah in Dupleku smo s prikazi rabe tal skozi čas prikazali posledice neupoštevanja hidrogeografskih značilnosti pokrajine. Na primerih lahko vidimo, da so ledinska imena ježa, log… nastala z razlogom in kot odraz sobivanja prebivalcev z vodo, njenimi lastnostmi in zakonitostmi. 58 29 8/27/2013 Poplave Drave Youtube, Google Earth, fotografije 59 Zemljevidi in posnetki kot viri za analizo… 60 30 8/27/2013 61 Poplavna območja in poplavni dogodki http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso 62 31 8/27/2013 Poplavna območja 63 Poplavna območja na Postojnskem in vodomerne postaje na površinskih vodah 64 32 8/27/2013 Vodna zajetja na Postojnskem Zajetje Malni v Planini Čistilna naprava v PO 65 Planinsko polje 66 33 Odstopanje pretoka (%) 1938 1941 1941 1941 1944 1944 1944 80 1938 100 1935 1938 60 1935 40 1932 1935 0 1932 20 -20 -40 -60 60 1953 1980 1980 1983 1983 1983 1989 1989 1989 1953 1956 1959 1959 1959 1962 1962 1962 1965 1965 1965 1968 1968 1968 1971 1971 1971 1974 1974 1974 1977 1977 1977 1980 1980 1980 1983 1983 1983 1986 1989 1986 1989 1986 1989 odst. Qs 1986 1950 1956 odst. Qvk 1986 1953 1947 1956 odst. Qnp 1986 1950 Unica Hasberg 1950 1947 Unica Hasberg 1980 1992 1992 2001 2007 2010 67 linearni trend linearni trend 68 linearni trend 2010 2010 1998 2004 2004 2007 1995 linearni trend 2010 2007 2007 2001 linearni trend 2007 1998 1992 10 letno povprečje 2004 1995 10 letno povprečje 2004 2001 linearni trend 10 letno povprečje 10 letno povprečje 2001 1998 10 letno povprečje 1998 1995 1992 10 letno povprečje 1995 1992 odst. Qs odst. Qvk odst. Qnp 2010 40 1977 2010 0 1977 2007 20 1977 2004 -20 1974 2004 -40 1974 2001 -60 1929 1932 Unica Hasberg 1974 2001 80 1971 1998 100 1971 1998 60 1926 1929 1947 1965 1971 1995 40 1962 1968 1995 0 1959 1959 Vipava Miren 1956 1968 1992 20 -20 80 100 60 0 40 1956 1962 20 -20 1953 Vipava Miren 1953 1965 1968 -40 -60 80 100 60 40 0 20 1965 -20 1962 Vipava Miren 1959 -40 -60 80 100 60 40 0 20 -20 -40 -60 1956 1926 1929 1950 1950 1953 1926 Odstopanje pretoka (%) Odstopanje pretoka (%) 1950 -40 -60 Odstopanje pretoka (%) Odstopanje pretoka (%) Odstopanje pretoka (%) 8/27/2013 34 H (cm) 0 5 10 15 20 31.12.1986 17.12.1986 3.12.1986 19.11.1986 5.11.1986 22.10.1986 8.10.1986 24.9.1986 Q Obdobne značilne vrednosti: 10.9.1986 27.8.1986 13.8.1986 30.7.1986 16.7.1986 2.7.1986 18.6.1986 4.6.1986 21.5.1986 7.5.1986 23.4.1986 9.4.1986 26.3.1986 12.3.1986 26.2.1986 12.2.1986 29.1.1986 15.1.1986 1.1.1986 H 350 35 300 30 250 25 200 20 150 15 100 10 50 5 0 0 25 30 H maks september 1965 november 1987 H min september 2003 3 cm Hs 130 cm 35 2010 2008 2006 2004 2002 2000 1998 1996 1994 1992 1990 1988 1986 1984 1982 1980 1978 1976 1974 1972 1970 1968 1966 1964 1962 1960 1958 1956 1954 Hvk (cm) 8/27/2013 Najvišji letni vodostaji na Pivki Pivka - Postojnska jama 1000 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 860 cm 69 Pivka Postojnska jama Q (m3/s) 350 300 250 200 150 100 50 0 70 35 8/27/2013 http://www.youtube.com/watch?v=t_4SP0 2f9BY poplava Postojna 2008 http://www.youtube.com/watch?v=VU5K7 VeVkmg poplava Reka 2008 71 Izvajanje meritev na Unici in na Pivki september 2011 72 36 8/27/2013 73 Nizke vode na vodomerni postaji Postojnska jama Najnižji in srednji letni vodostaj Pivka - Postojnska jama 250 Hnk, Hs (cm) 200 150 100 50 Hnk 2010 2008 2006 2004 2002 2000 1998 1996 1994 1992 1990 1988 1986 1984 1982 1980 1978 1976 1974 1972 1970 1968 1966 1964 1962 1960 1958 1956 1954 0 Hs 17. september 2010 15. september 2011 74 37 8/27/2013 Visoke vode na vodomerni postaji Postojnska jama december 2009 december 2008 avgust 2011 75 Zaščita pred poplavo Poplave so naravni pojav in človek bi moral svoje življenje prilagajati temu pojavu. Zavedati se moramo, da popolne zaščite pred poplavo ni.. ni Poplave lahko predvidimo in se nanje pripravimo pripravimo,, ne moremo pa jih preprečiti preprečiti.. Storiti moramo vse, da se izognemo izognemo še hujšemu poplavljanju zaradi človekovih posegov v prostor in da zmanjšamo ogroženost ljudi in premoženja. Prebivalstvo se mora zavedati možnih in dejanskih nevarnosti ter sprejemati preventivne ukrepe ukrepe.. 76 38 8/27/2013 Kako naprej, kaj narediti, kako ukrepati? • Sodobna družba je kljub napredni tehnologiji zelo ranljiva. • Podnebne spremembe bodo vplivale na gospodarstvo, kmetijstvo, energetiko, promet, turizem, zdravstvo. • Nujno je prilagajanje podnebnim spremembam. • Potrebno je informiranje in ozaveščanje javnosti o podnebnih spremembah, njihovih učinkih ter o načinih, kako jih omiliti. • Z namenom zmanjševanja ogroženosti pred vremenskimi ujmami in škodljivim delovanjem voda razvijamo sistem zgodnjega opozarjanja na izjemne dogodke. • Bodi aktiven. Bodi pripravljen. Upoštevaj zakonitosti narave. Sporoči poplavo. 77 DELEŽNIKI Država Občine Gospodarske družbe Strokovne zbornice in združenja Izvajalci gospodarskih javnih služb Izobraževalne in raziskovalne organizacije Civilne iniciative 78 39 8/27/2013 Zmanjšanje tveganja: z verifikacijo cilja zagotavljanja vodnih količin v NUV, ki so neposredno povezani s cilji iz OP oskrbe s pitno vodo (Pomurje, Obala in Kras), z obsežnim in pravočasnim sektorskim ter medsektorskim usklajevanjem (komunikacijski načrt, dostop do informacij NUV), z integriranjem izvajanja programov in javnih služb na regijski ravni in z izpolnjevanjem pričakovanj in priložnosti za sodelovanje. 79 Okvirni časovni potek NUV Aktivnost Delovni programi in urnik izvajanja nalog za pripravo NUV 2015 – 2021 Pregled in posodobitev analiz (strokovne osnove NUV in PU NUV) - Pregled in posodobitev analiz značilnosti vodnih območji -Pregledov vplivov človekovega delovanja na okolje - izvedba analize obremenitev in vplivov Ekonomske analiza rabe vode Pregled in objava pomembnih zadev upravljanja voda na vodnih območjih Objava stanja voda Priprava osnutek NUV in PU NUV (skladno z načeli SMART) -Medresorsko usklajevanje Rok Sep. 2013 dec 2013 dec. 2013 Jun. 2014 22.12.2014 -Začetek 6 mesečnega posvetovanja z javnostjo Sprejem in objava NUV in PU NUV (skladno z načeli SMART) 22.12.2015 80 40 8/27/2013 Meritve v svetu in v Sloveniji kažejo, da se ozračje pri tleh segreva, kar vpliva na spremembe v vodnem ciklu. Trend podnebnih sprememb s posledicami se bo nadaljeval v prihodnosti. Nedvomno je gospodarska škoda, ki jo povodni povzročajo v zadnjem času, večja kot v preteklosti, saj se je urbanizacija zlasti na poplavnih območjih v zadnjih desetletjih močno povečala. Vsak posameznik se mora kljub vsemu zavedati, da je poplava naravni pojav, ki ga lahko predvidimo in pred njim zaščitimo sebe in druge. 81 Kaj lahko storim sam? Dobro poznavanje pokrajine in njenih procesov Priprava in zavarovanje pred nevarnostmi ter posledicami poplav Bodi aktiven, sporoči poplavo 82 41 8/27/2013 Hidrogeografija - UN za dijake hidrogeografski inventar: reke, jezera, morja, mokrišča, hidrološki pojavi ključne kemijski in fizikalne lastnosti voda hidrosfera, kroženje vode valovanje in plimovanje spoznajo porečje in njegove elemente, jih vrednotijo z okoljskega vidika in pomena za človeka ugotavljajo odnose med pojavi oskrbovanja z vodo v različnih pokrajinah, celinah podtalnica, vodna zajetja voda v industriji, hidroelektrarne turizem, kopalne vode kakovost tekočih voda 83 Predlog dodatka UN - KLIMATSKE SPREMEMBE - EKSTREMNI HIDROLOŠKI POJAVI - DELI VÉDENJE BODI AKTIVEN SPOROČI POPLAVO Geopedija 84 42 8/27/2013 Zaključki Visoke vode so naravni pojav Opazovanje in poznavanje pokrajine Dobro in premišljeno načrtovanje, upravljanje Aktivno vključevanje – Sporoči poplavo 85 Proteus anguinus Laurenti 1768 Človeška ribica je bila v Postojnsko planinskem jamskem sistemu prvič najdena leta 1797, ko jo je našel Josip Jeršinovič v Črni jami, čeprav je zmajeve mladiče slikovito opisoval že Valvasor. S človeško ribico se je ukvarjal tudi Charles Darwin. Svoje zapise o tej svojevrstni živalici je objavil v svojem delu O izvoru vrst. 10. avgusta 2013 smo v Postojnski jami zabeležili še en svetovni presežek, prvič v zgodovini se je namreč zgodilo, da smo bili priča izjemnemu dogodku – izleganju jajčec človeške ribice, v turistični jami. 86 43 8/27/2013 87 88 44