NAMAKANJE IN NAČRT UPRAVLJANJA VODA
MSc R. CVEJIĆ, D. SIMONČIČ, L. RAVNIKAR, J. MELJO, Š. PETELIN, P. REPNIK- MAH, prof. dr. M. PINTAR - 57 - POLITIKA UPRAVLJANJA VODA MSc Rozalija CVEJIĆ * Darko SIMONČIČ** Leon RAVNIKAR ** Jana MELJO*** Špela PETELIN*** Petra REPNIK MAH*** prof. dr. Marina PINTAR**** NAMAKANJE IN NAČRT UPRAVLJANJA VODA UVOD V prispevku je, z vidika namakanja kmetijskih zemljišč (KZ), obravnavana Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave (VO Donave) in Jadranskega morja (VO JM) (Uredba o NUV) in Načrt upravljanja voda za VO Donave in VO JM za obdobje 2009-2015 (NUV) (NUV, 2011). Usklajevanje NUV za področje rabe vode za namakanje je potekalo z medsektorskim usklajevanjem med pripravljavcem NUV, ministrstvom pristojnim za okolje (MOP) ter ministrstvom pristojnim za kmetijstvo (MKGP). Obsegalo je prepovedi, omejitve in pogoje rabe voda za namakanje, ki se nanašajo: (1) na povirja z malimi specifičnimi odtoki, (2) na odseke vodotokov in naravna jezera, pomembna za določitev za tip površinske vode značilnih referenčnih razmer in (3) na območja velikih namakalnih sistemov. Poleg tega sta ministrstvi sodelovali pri oblikovanju dopolnilnih ukrepov s področja: (1) informiranja, osveščanja in izobraževanja strokovne in splošne javnosti o upravljanju voda, (2) ukrepov vezanih na določanje razpoložljivih zalog podzemne in površinske vode ter obstoječe in predvidene rabe vode za obdobje do 2012, (3) ureditve primarne in sekundarne rabe vode v večnamenskih zadrževalnikih in (4) oblikovanja ukrepa za določanje oblike in načina vodenja vodne knjige. UREDBA Pri sprejemanju Uredba o NUV (Ur. l. RS, št. 61/11) je s pripravljavcem uredbe MOP, v okviru javne obravnave in medsektorskih usklajevanj, sodelovalo tudi MKGP. Uredba o NUV ima 12 členov, od katerih so, z vidika namakanja KZ, pomembne vsebine štirih členov, ki se nanašajo: (1) na prepovedi, pogoje in omejitve posebne rabe površinske vode (5. člen), (2) na prepovedi, pogoje in omejitve rabe na odsekih (6. člen), (3) na pogoje za posege v površinske vode in odseke (7. člen) in (4) na prepovedi, pogoje in omejitve rabe podzemne vode in pogoje za posege v podzemne vode (8. člen). Peti člen v 1. odstavku določa, da se vodne pravice za posebno rabo vode ne podeli, če je vrednost srednjega malega pretoka vode (sQnp) v profilu predvidenega odvzema vode manjša ali enaka 0,02 m3/s in je hkrati vrednost srednjega pretoka vode (sQs) v profilu predvidenega odvzema vode manjša ali enaka 0,08 m3/s. Ne glede na to določbo je z 2. odstavkom 5. člena dovoljeno, da se vodna pravica lahko podeli za namakanje KZ, če (Ur. l. RS, št. 61/11): – gre za odvzem vode, ki ne presega 0,1 odstotka sQs v profilu predvidenega odvzema (s tem je omogočen mali odvzem za nabiro npr. 0,1 dl/s vode pri 100 l/s sQs), – gre za odvzem vode, ki ne presega petih odstotkov sQs, pod pogojem, da je pretok v času odvzema večji od 1x sQs in se odvzem vode izvede na višini gladine pri količini sQs (s tem je omogočen večji odvzem vode, kadar je količina vode nad srednjim letnim pretokom – nad povprečjem), * Rozalija CVEJIĆ, MSc, univ. dipl. inž. agr., IZVO d.o.o., Pot za Brdom 102, 1000 Ljubljana, e-pošta: [email protected], **Darko SIMONČIČ, univ. dipl. inž. agr., Leon RAVNIKAR, inž. geod., dipl. uprav. org., Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Direktorat za kmetijstvo, Sektor za urejanje kmetijskega prostora in zemljiške operacije, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, *** Jana MELJO, univ. dipl. inž. grad., Špela PETELIN, univ. dipl. inž. grad., Petra REPNIK MAH, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž., Inštitut za vode RS, Hajdrihova 28 c, 1000 Ljubljana, ****Marina PINTAR, prof. dr., univ. dipl. inž. agr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, e-pošta: [email protected] 22. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2011 MSc R. CVEJIĆ, D. SIMONČIČ, L. RAVNIKAR, J. MELJO, Š. PETELIN, P. REPNIK- MAH, prof. dr. M. PINTAR - 58 - POLITIKA UPRAVLJANJA VODA – gre za odvzem vode, ki ne presega desetih odstotkov sQs, pod pogojem da je pretok v času odvzema večji od 2x sQs in se odvzem vode izvede na višini gladine pri količini sQs (s tem je omogočen večji odvzem vode, kadar se pojavijo visoke vode). Tretji odstavek 5. člena določa, da mora biti odvzem vode tehnično izveden tako, da fizično onemogoča odvzem vode, v nasprotju z drugo in tretjo alinejo 2. odstavka (4. odstavek) (Ur. l. RS, št. 61/11). Šesti odstavek 5. člena določa, da se vodne pravice za rabo površinske vode za namakanje ne podeli, če se zemljišče, ki naj bi se namakalo, nahaja na območju delujočega velikega namakalnega sistema in le-ta ni popolno izkoriščen. Podatke o izkoriščenosti velikega namakalnega sistema ministrstvo pristojno za kmetijstvo posreduje ministrstvu pristojnemu za okolje. Sedmi odstavek 5. člena določa, da imetnik vodne pravice za rabo vode za namakanje, ki lahko skladno s pridobljeno vodno pravico v obdobju, kadar je dejanski pretok na mestu odvzema manjši od ekološko sprejemljivega pretoka, odvzema vodo največ v višini sedmih odstotkov srednjega malega pretoka (pri tem šteje seštevek vseh odvzemov), vode ne sme odvzemati, če je (Ur. l. RS, št. 61/11): – dejanski pretok vode na mestu odvzema manjši od 0,6 × sQnp in gre za odvzeme na vodotokih s prispevno površino, večjo od 2.500 km2, ali je sQs manjši od 50 m3/s ali za odvzeme na vodotokih iz skupine ekoloških tipov 3, določenih v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, s prispevno površino med 100 in 1.000 km2; – dejanski pretok vode na mestu odvzema manjši od 0,7 × sQnp in gre za odvzeme na vodotokih, ki niso vodotoki iz prejšnje alineje. Z zgoraj navedenimi faktorji se doseže 80-90 % zagotovitev vodnega vira za namakanje, kar je v skladu s siceršnjo varnostjo zagotavljanja vode rastlinam oz. s kapaciteto namakalnega sistema. Šesti člen v 1. odstavku določa, da se vodne pravice za posebno rabo vode ne podeli na odsekih vodotokov in na naravnih jezerih, pomembnih za določitev za tip površinske vode značilnih referenčnih razmer (odseki). Vodna pravica za posebno rabo vode na vodotokih in drugih vodah v zaledju odseka se lahko podeli na podlagi ugotovitve, da izvajanje vodne pravice ne bo poslabšalo stanja voda na teh odsekih. Odseki so prikazani na karti, ki je sestavni del kartografskega dela NUV (2. odstavek 6. člena). Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se vodna pravica za namakanje KZ na odsekih lahko podeli, če gre za odvzem vode, ki ne presega 0,1 odstotka sQs (3. odstavek 6. člena). Sedmi člen določa, da mora biti zajemni objekt za odvzem vode v primerih rabe vode iz 5. in 6. člena te uredbe izveden tako, da ne prekinja vzdolžne kontinuitete vodotoka in ne posega v morfologijo struge. Prvi odstavek 8. člena in 6. odstavek 5. člena določata, da se vodne pravice za rabo vode za namakanje ne podeli, če se zemljišče, ki naj bi se namakalo, nahaja na območju velikega namakalnega sistema in le-ta ni popolnoma izkoriščen (Ur. l. RS, št. 61/11). NAČRT UPRAVLJANJA VODA S sprejemom Uredbe o NUV je v veljavo prešel NUV (NUV, 2011). Sestavljen je iz: (1) besedilnega dela (osem poglavij), (2) kartografskega dela (76 kartografskih prilog), (3) računalniške aplikacije »Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda« (Pregledovalnik, 2011) in (4) Programa ukrepov upravljanja voda, ki vsebuje besedilni del s prilogami in (4a) temeljne ukrepe ter (4b) dopolnilne ukrepe za doseganje ciljev NUV. NUV, z vidika preprečevanja nadaljnjega slabšanja stanja in doseganja dobrega stanja voda oz. dobrega ekološkega potenciala, obravnava vse sektorje družbe. Navedeni deli NUV so dostopni na spletni strani MOP. V nadaljevanju, z vidika namakanja KZ, NUV obravnavamo po poglavjih njegovega besedilnega dela. ADMINISTRATIVNA UREDITEV IN STANJE Poglavje 1 se nanaša na opis administrativne ureditve in obsega podatke o pripravljalcu NUV, seznam predpisov in mednarodnih oz. meddržavnih pogodb s področja upravljanja voda, ki veljajo na območju Slovenije, in zemljepisno opredelitev VO (NUV, 2011: str. 1-9). Poglavje 2 se nanaša na opis stanja na območju NUV in obsega: opis značilnosti VO, prikaz območij s posebnimi zahtevami, opis monitoringa in oceno stanja vodnih teles površinskih voda (VTPV) ter vodnih teles podzemnih voda (VTPodV), prikaz obremenitev in presojo vplivov človekovega delovanja na stanje površinskih in podzemnih voda ter ekonomsko analizo obremenjevanja voda (NUV 2011: str. 10-370). V NUV je podano, da neenakomerna razporejenost padavin in raznolikost odtočnih razmer na območju Slovenije, kljub vodnatosti, pogojujeta različno razpoložljivost vode za rabo voda. Za posamezno VTPV so določeni karakteristični pretoki (sQs in sQnp), število podeljenih vodnih pravic, 22. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2011 MSc R. CVEJIĆ, D. SIMONČIČ, L. RAVNIKAR, J. MELJO, Š. PETELIN, P. REPNIK- MAH, prof. dr. M. PINTAR - 59 - POLITIKA UPRAVLJANJA VODA količinsko ovrednotene podeljene vodne pravice, količinsko ovrednotene nepovratne in povratne rabe voda in rabe voda za tehnološke namene ter delež rabljene vode v primerjavi s srednjimi obdobnimi pretoki (indeksi nepovratne in povratne rabe vode). Na podlagi hidroloških podatkov Agencije RS za okolje (ARSO) (obdobje 1971-2000 ali drugo ustrezno obdobje) so v točkah na koncu VTPV določeni karakteristični pretoki. Karakteristični pretoki na VTPV so izračunani na podlagi korelacijskih faktorjev in razmerij med prispevnimi površinami (ARSO, 2005, IzVRS, 2009a, IzVRS, 2009b, cit. po NUV, 2011: str. 37). V NUV sta v oceni količinskega stanja voda opredeljena indeksa nepovratne in povratne rabe površinskih voda (INrV in IPrV). Obremenjenost VTPV s podeljenimi vodnimi pravicami za nepovratne odvzeme površinskih voda je ocenjena z INrV. INrV predstavlja razmerje med skupno količino podeljenih vodnih pravic za nepovratno rabo površinskih voda (ΣQnpr,) in obdobnim srednjim pretokom na koncu vodnega telesa VTPV (QS(VTPV)). VTPV so razvrščena v tri razrede z mejami 0 %, 0-20 % in več kot 20 %. V RS je količina vode, ki se iz površinski voda rabi nepovratno, majhna (NUV, 2011: str. 39-40 in KARTOGRAFSKA PRILOGA 43: Indeksi nepovratne rabe površinskih voda). V NUV je podano, da se je, ne glede na osnovni namen izgradnje zadrževalnikov, večinoma izgrajenih v 70. in 80. letih, za vsako pregrado že v fazi projektiranja upoštevala varnost pred poplavami. V zadnjih 20-ih letih so se na zadrževalnikih razvile rabe in dejavnosti, ki omejujejo izvajanje prvotne rabe voda (npr. ribištvo, rekreacija, turizem). Nekatera območja zadrževalnikov so zaščitena z naravovarstvenimi pogoji. Nekatera zemljišča pod zadrževalniki in pregradami pa so v zasebni lasti, kar otežuje nadzor, ukrepanje in pravno ureditev statusa zadrževalnikov. Za to je v NUV predvidena opredelitev potencialnih nosilcev dejavnosti (rabe voda) in določitev osnove za učinkovito sofinanciranje vzdrževanja, investiranja in rednega monitoringa (NUV, 2011: str. 43). Zaradi različnih interesov za rabo voda je na zadrževalnikih potrebno: (a) preveriti skladnost in prioriteto projektirane rabe voda in rabe voda, ki se izvaja v praksi, (b) določiti sekundarne rabe voda v teh zadrževalnikih, in (c) določiti nosilca stroškov vzdrževanja in investicij pregradnih objektov in zadrževalnikov (Pregledovalnik, 2011: dopolnilni ukrep DDU19). Za vsak zadrževalnik je v NUV opredeljen osnovni nameni ob izgradnji, ki služi kot izhodiščno stanje za določitev primarne rabe voda (NUV, 2011: PRILOGA IX: Seznam zadrževalnikov). Celostna obravnava zadrževalnikov je pomembna, saj raziskava Pintar in sod. (2010) izkazuje, da bi zadrževalnike z vidika namakanja KZ lahko uporabljali učinkoviteje. Za potrebe pričujočega prispevka smo osnovni namen zadrževalnikov ob izgradnji, ki je podan v NUV, primerjali s podatki o namenski rabi iz pravilnikov o obratovanju, ki jih podaja navedena raziskava. Pravilniki o obratovanju lahko odražajo projektirano stanje (npr. Bukovnica) in, če so posodobljeni, tudi dejansko stanje (npr. Žovneško jezero). Obstajajo primeri, ko je pravilnik narejen pred razvojem posameznih rab in dejanskega stanja ne odraža, trenutno stanje zadrževalnika pa stanja iz pravilnika ne omogoča (nedograjeni zadrževalniki) (npr. Medvedci) (Preglednica 1). Glavni namen prikaza obremenitev in presoje vplivov človekovega delovanja na stanje voda v NUV je določiti, katere človekove dejavnosti prekomerno obremenjujejo okolje in s tem ogrožajo doseganje okoljskih ciljev, ki jih nalaga vodna direktiva. Velikost vpliva na stanje je odvisna tudi od velikosti obremenitve in občutljivosti naravnega sistema. Obremenitev nastane zaradi določene dejavnosti, npr. odvzema vode za potrebe namakanja KZ. Vpliv odvzema je učinek obremenitve na količinsko in posredno ekološko ter kemijsko stanje voda, ki se odraža v spremembi stanja vodnega ekosistema. Obremenitev, za katero se oceni velika verjetnost, da sama po sebi ali v kombinaciji z drugimi onemogoča na posameznem VTPV ali skupini VTPV doseganje določenih ciljev do leta 2015, se opredeli kot pomembna obremenitev (NUV, 2011: str. 138). Hidromorfološke obremenitve, ki se neposredno navezujejo na namakanje so predvsem zadrževanje in odvzemanje vode. Hidromorfološke obremenitve povzročijo spreminjanje fizičnega stanja rek, jezer in obalnega morja in posledično ekološkega stanja. Odvzemi vode za potrebe namakanja lahko povzročijo spremembe režima gladine podzemne vode, prekomerno zaraščanje struge, presušitev strug, spreminjanje fizikalno-kemijskih razmer in osušitev habitatov. V analizi odvzemanja vode za namakanje KZ so v NUV uporabljeni podatki ARSO o odvzemih vode za rabo voda. Odvzemi so analizirani ločeno na glavnem toku VTPV in pritokih s prispevno površino več od 10 km2, ter nadalje glede na količino odvzema za odvzeme na in izven izvirnega predela. Oblikovana in upoštevana sta količinska kriterija (Qodv) na izviru (Qodv,i > 0,001 m3/s (1 l/s)) in izven izvirnega predela (Qodv > 0,1 m3/s (100 l/s)). Glede na to, da so podatki o lokaciji odvzema in izpusta vode na glavnem 22. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2011 MSc R. CVEJIĆ, D. SIMONČIČ, L. RAVNIKAR, J. MELJO, Š. PETELIN, P. REPNIK- MAH, prof. dr. M. PINTAR - 60 - POLITIKA UPRAVLJANJA VODA toku in pritokih pomanjkljivi, so bili odvzemi analizirani v treh kategorijah, glede na razpoložljive podatke: (a) znana koordinata odvzema in koordinata izpusta – v nadaljevanju izračunana dolžina odvzema; (b) znana koordinata odvzema – v nadaljevanju dolžina odvzema določena kot mediana dolžin odvzemov iz zgornje kategorije (mediana je 274 m); (c) znana koordinata odvzema na izviru – dolžina enako določena kot v zgornji kategoriji (NUV, 2011: str. 188). NUV podaja, da je na VO Donave, glede na večstopenjske kriterije analize odvzemanja vode, evidentiranih 206 odvzemov, ki predstavljajo obremenitve, ki imajo lahko velik vpliv na stanje voda, od tega 1 % za namakanje. Skupna dolžina odsekov z zmanjšanim pretokom je 170,6 km, kar je glede na celotno dolžino rek s prispevno površino večjo od 10 km2 4 %. Na VO JM je evidentiranih 46 odvzemov vode, ki predstavljajo obremenitve, ki imajo lahko velik vpliv na stanje voda, od tega 4 % za namakanje. Skupna dolžina odsekov z zmanjšanim pretokom je 39,8 km, kar glede na celotno dolžino rek s prispevno površino večjo od 10 km2 znaša 5,9 % (NUV, 2011: str. 188-195 in Pregledovalnik, 2011). Preglednica 2: Osnovni nameni zadrževalnikov ob izgradnji (NUV, 2011: PRILOGA IX: Seznam zadrževalnikov) v primerjavi s podatki raziskave Pintar in sod. (2010) z vidika rabe zadrževalnikov za namakanje kmetijskih zemljišč. Projektirana raba POO * NUV CRP ** Dejanska raba Ime zadrževalnika BLAGUŠ NEGOVA HODOŠ BUKOVNICA DOMAJNCI (Ledavsko jezero) SAVCI GRADIŠČE RADEHOVA KOMARNIK PRISTAVA PERNICA 1, PERNICA 2 POŽEG MEDVEDCI DEŽNO 2 (Rogatnica) SLIVNIŠKO JEZERO ŠMARTINSKO JEZERO GAJŠEVCI TRNAVICA (Žovneško j.) DRTIJŠČICA VOGRŠČEK-SPODNJA in ZGORNJA PREGRADA KOZLINK MOLA KLIVNIK NUV CRP • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • VANGANEL • * POO = Pravilniki o obratovanju ** CRP = Ciljni raziskovalni program (Pintar in sod., 2010) • • • • V NUV je opravljena presoja vplivov hidromorfoloških obremenitev človekovega delovanja na stanje VTPodV, ki se nanaša tudi na odvzemanje vode za namakanje KZ. Parametri, analize obremenitev in vplivov zaradi rabe vode so: (a) porabljeni delež celotne razpoložljive količine podzemne vode, (b) normna poraba glede na potencialne zaloge podzemne vode in (c) poraba vode na prebivalca. Kjer so 22. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2011 MSc R. CVEJIĆ, D. SIMONČIČ, L. RAVNIKAR, J. MELJO, Š. PETELIN, P. REPNIK- MAH, prof. dr. M. PINTAR - 61 - POLITIKA UPRAVLJANJA VODA odvzemi ali potrebe po vodi za glavne porabnike danes in v letu 2015, manjši od 33 % ocenjenega potenciala, je verjetnost, da bi prišlo do značilnih obremenitev ter do slabega stanja ali nezmožnosti doseganja okoljskih ciljev zaradi odvzemov, majhna. Prihodnja normna poraba je izračunana iz podaljšanja trenda iz obdobja 1921–2006 po eksponencialni enačbi. Na VO Donave so VTPodV Vzhodne Slovenske gorice (61 %), Haloze in Dravinjske gorice (38 %) in Zahodne Slovenske gorice (38 %) uvrščena v vododeficitarna območja. VTPodV Goričko kaže razmeroma visoke potencialne zaloge, a sta dosegljivost in izkoristljivost nizka, kar zahteva poseben pristop k načrtovanju oskrbe z vodo. Za območje Vzhodne Alpe (34 %) je ocenjeno, da razpoložljive količine vode niso ogrožene. Na VO JM kazalci sedanje in bodoče porabe vode na prebivalca ne presegajo tretjine potencialnih zalog na nobenem od VTPodV. Kljub temu bo ostalo območje VTPodV Obala in Kras z Brkini vododeficitarno zaradi prevladujoče kraške narave vodonosnikov ter flišnih kamnin, kjer sta dosegljivost in izkoristljivost zalog podzemne vode omejena (ukrepi za vododeficitarna območja) (NUV, 2011: str. 231-233). Ekonomska analiza obremenjevanja voda v NUV med drugim zajema opis socio-ekonomskih značilnosti sektorjev, povzetek obremenjevanja voda, ki ga opisani sektorji povzročajo, analizo trendov in projekcij razvoja sektorjev ter opis okoljskih stroškov in stroškov vode kot naravnega vira po posameznih dajatvah in sektorjih. Predstavljeni so tudi poraba sredstev, zbranih s plačili dajatev in podatki o subvencijah storitev, povezanih z obremenjevanjem voda (NUV, 2011: str. 239-373). V NUV je na podlagi podatkov Statističnega urada RS (SURS) ocenjeno, da je bilo leta 2007 na VO Donave 65.790 kmetijskih gospodarstev in na VO Jadranskega morja 9.550 kmetijskih gospodarstev. Na VO Donave je bilo v uporabi približno 431.420 ha KZ, na VO Jadranskega morja pa približno 57.350 ha. Povprečna velikost KZ na kmetijo je tako na VO Donave znašala 6,6 ha/kmetijo, na VO Jadranskega morja pa 6,0 ha/kmetijo (SURS, 2007, lastni izračun IzVRS, cit. po NUV, 2011: str. 247). Ena izmed storitev, povezanih z obremenjevanjem voda, ki se izvaja v okviru sektorja kmetijstvo je tudi raba vode za namakanje KZ. Ta se izvaja z velikimi namakalnimi sistemi in z malimi namakalnimi sistemi (NS), ki so v lasti posameznih kmetijskih gospodarstev. Zaradi tehnološke neustreznosti NS lahko prihaja do prekomerne porabe vode. NS vplivajo na prerazporejanje količin, posledično, pa lahko, ob morebitnem nestrokovnem namakanju, povzročajo tudi onesnaževanje zaradi vnosa hranil in pesticidov v tla. Evidenca o NS se vodi v Katastru melioracijskih sistemov in naprav (KatMeSiNa) (NUV, 2011: str. 253-254). Ekonomska analiza v NUV zajema povzetek obremenjevanja voda in primerjavo s plačili dajatev za obremenjevanje voda. Na podlagi podatkov ARSO o plačilu vodnih povračil za obdobje 2002-2008 so bili analizirani obseg rabe vode in plačila za rabo vode po sektorjih in po vodnih območjih. Iz prikazanih podatkov je razvidno, da so se količine odvzete vode za namakanje v kmetijstvu, za katere se plačuje vodno povračilo, v obravnavanem obdobju povečale. Na VO Donave je bilo v letu 2006 vodno povračilo obračunano za namakanje KZ le za 49.000 m3, leta 2008 pa za 370.000 m3 odvzete vode. Na VO JM, je bilo v letih 2002, 2003 in 2004, vodno povračilo za namakanje KZ obračunano za 3.000 m3 odvzete vode. Po letu 2006 se je ta količina močno povečala in leta 2008 znašala 720.000 m3 (ARSO, 2008a, lastni izračuni IzVRS, cit. po NUV, 2011: str. 287). NUV podaja, da je trend obračunane rabe vode za namakanje v kmetijstvu potrebno obravnavati tudi z vidika sprememb zakonodaje, ki so v določeni meri vplivale na povečano število podeljenih vodnih pravic. Dejanske količine odvzete vode za namakanje KZ so najverjetneje večje. Tako kažejo tudi podatki SURS, po katerih je bilo v letu 2008 za namakanje njiv, vrtov, sadovnjakov, oljčnikov, drevesnic, vinogradov, trsnic, matičnjakov ter travnikov in pašnikov, porabljenih 1.590.000 m3 vode. Potrebno bi bilo ugotoviti, koliko vode se odvzema za namakanje KZ in poskrbeti za plačevanje stroškov porabljene vode kot naravnega vira za vse odjemalce (SURS, 2008, cit. po NUV, 2011: str. 288) (tako na ravni velikih NS kot na ravni kmetijskega gospodarstva za MNS). V prihodnosti je zaradi majhnega obsega obstoječih NS, pričakovanega vpliva podnebnih sprememb in ponavljajočih se daljših sušnih obdobij, pričakovati razvoj namakanja (MKGP, 2011, cit. po NUV, 2011: str. 288). Projekti za nove VNS so v pripravi. MKGP bo predvidoma v letu 2012, na podlagi rezultatov raziskave v okviru Ciljnega raziskovalnega programa – Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi, s katerim so bili pridobljeni kvalitetni podatki o potencialnih vodnih virih za namakanje, in na podlagi nadgradnje te študije, pripravilo Strategijo namakanja. Pri tem bo MKGP sledilo ciljem zagotavljanja kmetijske pridelave in doseganju okoljskih ciljev (NUV, 2011: str. 288). 22. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2011 MSc R. CVEJIĆ, D. SIMONČIČ, L. RAVNIKAR, J. MELJO, Š. PETELIN, P. REPNIK- MAH, prof. dr. M. PINTAR - 62 - POLITIKA UPRAVLJANJA VODA Tako kot za vse ostale storitve, povezane z obremenjevanjem voda, skladno z načelom povračila stroškov storitev, povezanih z obremenjevanjem voda, je potrebno tudi pri rabi vode za namakanje KZ poskrbeti za plačilo okoljskih stroškov in stroškov vira. Stroške je dolžan kriti tisti, ki obremenitev povzroča. Le na tak način je možno zagotoviti trajnostno rabo vodnih virov, s čimer se omogoči dolgoročna razpoložljivost opravljanja vseh storitev (Ur.l. RS, št. 67/2002 in spr., cit. po NUV, 2011: str. 299). Iz NUV je razvidno, da je za povračilo stroškov, ki nastanejo pri rabi vode za namakanje KZ, predpisano plačilo za vodno pravico in vodno povračilo. Vodno pravico za rabo vode za namakanje KZ se podeli z vodnim dovoljenjem. Predpis o plačilu za pridobitev vodne pravice, ki je podeljena na podlagi vodnega dovoljenja, še ni sprejet. Zato se zaenkrat izdaja delna vodna dovoljenja, za katera se plačila ne zaračunava (NUV, 2011: str. 360). Zavezanci za plačilo vodnega povračila so imetniki vodne pravice ali upravljalci objekta ali naprave za odvzem vode. Vodno povračilo se ne plačuje za rabo vode za (a) namakanje KZ, če letna količina iz vodnega vira odvzete vode ne presega 5.000 m3 in (b) za namakanje zemljišč, ki niso KZ, če letna količina iz vodnega vira odvzete vode ne presega 50 m3. Višina vodnega povračila se določa glede na letni obseg rabe vode in glede na ceno osnove za posamezno rabo (Ur.l. RS, št. 122/07 cit. po NUV, 2011: str. 328). Slednjo določi Vlada s sklepom in se z leti spreminja (NUV, 2011: str. 328). Cena osnove vodnega povračila za rabo vode za namakanje kmetijskih površin se je v obdobju od leta 2002 do leta 2010 povišala za 20-krat in leta 2010 znašala 0,00083 EUR/m3. Kljub temu je še vedno 67-krat nižja od cene osnove za namakanje površin, ki niso KZ (Ur. l. RS, št. 103/02, Ur. l. RS, št. 45/10, cit. po NUV, 2011: str. 328-330). V NUV so v ekonomski analizi obremenjevanja voda po sektorjih analizirana plačila dajatev za obremenjevanje voda. Vsota sredstev, ki so jih za vodna povračila prispevali vsi sektorji se je v obdobju od leta 2002 do leta 2008 zviševala. Večji del sredstev, zbranih z vodnimi povračili, se steka v proračunski Sklad za vode. Ostala sredstva pa predstavljajo prihodek Integralnega proračuna Republike Slovenije. Zavezanci iz sektorja kmetijstvo, ki poleg vodnih povračil za namakanje plačujejo tudi vodna povračila za druge vrste rabe (npr. za rabo vode in vodnih zemljišč za gojenje vodnih organizmov), so leta 2008 prispevali zelo majhen del zbranih sredstev. Kljub velikemu povišanju cene osnove za rabo vode za namakanje KZ so se sredstva, zbrana z vodnimi povračili iz sektorja kmetijstvo, v obdobju od leta 2002 do leta 2008 skoraj razpolovila. Sektor kmetijstvo je prek vodnih povračil leta 2008 na vodnem območju Donave prispeval 0,14 %, na VO JM pa 0,05 % vseh zbranih sredstev (ARSO, 2008a, lastni izračuni IzVRS, cit. po NUV, 2011: str. 331-335) (Preglednica 2). Preglednica 3: Plačila zavezancev za plačilo vodnega povračila na vodnem območju Donave (VO Donave) in vodnem območju Jadranskega morja (VO JM) za sektor kmetijstvo v primerjavi s sektorji skupaj (ARSO, 2008a, lastni izračuni IzVRS, cit. po NUV, 2011: str. 332). Leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 VO Donave Kmetijstvo Skupaj vsi sektorji (EUR) (EUR) 48.020 12.799.840 50.310 13.149.370 59.140 13.994.460 25.330 14.929.930 28.520 15.024.620 29.430 19.524.150 26.610 19.582.420 Kmetijstvo (EUR) 2.150 2.360 2.820 520 960 790 1.480 VO JM Skupaj vsi sektorji (EUR) 1.069.290 1.165.190 1.288.400 1.648.410 2.077.510 2.866.520 2.953.400 V NUV je podano, da izvajanje povračila stroškov storitev, povezanih z obremenjevanjem voda, v skladu z načelom »plača povzročitelj obremenitve« še ni popolnoma uresničeno, čeprav je vključeno v veljavno zakonodajo. K plačilu stroškov ne prispevajo v celoti vse dejavnosti, ki povzročajo obremenitve (NUV, 2011: str. 300). Zato je bili v Program ukrepov NUV vključen dopolnilni ukrep »Zagotovitev popolnega povračila okoljskih stroškov in stroškov vode kot naravnega vira«. V okviru tega ukrepa bodo izdelane strokovne podlage za oceno okoljskih stroškov in stroškov vira ter sprememba predpisov, ki določajo cene dajatev (NUV, 2011: str. 496). V Ekonomski analizi obremenjevanja voda v NUV so predstavljeni podatki o subvencijah storitev, povezanih z ukrepi za zmanjšanje obremenjevanj voda. Iz evropskih sredstev in sredstev državnega proračuna se v okviru Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 med drugim financira 22. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2011 MSc R. CVEJIĆ, D. SIMONČIČ, L. RAVNIKAR, J. MELJO, Š. PETELIN, P. REPNIK- MAH, prof. dr. M. PINTAR - 63 - POLITIKA UPRAVLJANJA VODA tudi ukrepe za izgradnjo in dograditev VNS, za tehnološke posodobitve obstoječih hidromelioracijskih sistemov in za vzpostavitev izobraževalno-demonstracijskih centrov za namakanje. Poudarek je na tehnologijah za zmanjšanje porabe vode (kapljično namakanje in namakanje z razpršilci) za vsaj 25 % zmanjšanje porabe vode ter zmanjšanje vnosa hranil in pesticidov. Našteti ukrepi spadajo v skupino 125, 1. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije, za izvedbo katerih je v obdobju 20072013 namenjenih 43.000.000 EUR11 (PRP Republike Slovenije za obdobje 2007–2013, 2007, cit. po NUV, 2011: str. 352). PROGRAM TEMELJNIH UKREPOV Poglavje 3 povzema program temeljnih ukrepov za varstvo, rabo in urejanje voda (NUV, 2011; str. 374-376 in Program ukrepov upravljanja voda 2011-2015). To so (a) ukrepi skupne vodne politike preneseni v naš pravni in (b) ukrepi, ki in izhajajo iz naše zakonodaje in se nanašajo na področje varstva voda (HM8, R1, R3), urejanja voda in rabe voda (R1, R2, R3, R5) ter ekonomski inštrumenti (1ET). Z vidika namakanja so pomembni predvsem temeljni ukrepi: - Temeljni ukrepi, zapisani v koncesijskih pogodbah za proizvodnjo električne energije iz velikih hidroelektrarn (ukrep HM8), - Zagotavljanje nadzora nad odvzemi in zajezitvami površinskih voda (ukrep R1), - Inšpekcijski nadzor rabe voda (ukrep R2), - Omejitve, prepovedi in pogoji rabe voda (ukrep R3), - Uvajanje učinkovite rabe voda v kmetijstvu in prilagoditev vrste in načina kmetovanja (ukrep R5), - Ukrepi za izvajanje načela povračila stroškov za storitve, povezane z obremenjevanjem voda v skladu z načelom »plača povzročitelj obremenitve« (ukrep 1ET). POMEMBNE ZADEVE IN OBREMENITVE Poglavje 4 (NUV, 2011; str. 377-426) se deli na dva dela. Prvi del obsega oceno verjetnosti doseganja okoljskih ciljev do leta 2015 (OVDOC 2015) za VTPT (glede na kemijsko in ekološko stanje in skupno oceno). in VTPodV (glede na kemijsko in količinsko stanje in skupno oceno). Drugi del obsega pregled pomembnih zadev upravljanja voda in pomembne obremenitve za doseganje ciljev 2015, in je sestavljen iz štirih pod- poglavij: (a) povzetek negotovosti in vrzeli v podatkih, informacijah, znanju in stanju tehnike (v povezavi s prvim delom poglavja), (b) učinki podnebnih sprememb na okolje, (c) posledice sprememb za vodarstvo in (d) pomen podnebnih sprememb za podzemne vode. Vsebine Poglavja 4 se na namakanje KZ nanašajo posredno (pomembne zadeve upravljanja) neposredno (pomembne obremenitve). Učinki podnebnih sprememb, ki se lahko odražajo predvsem na vodnih zalogah (dostop do čiste pitne vode, taljenje ledenikov, povečevanje sušnih območij), ekosistemih in biotski raznovrstnosti (izginjanje rastlinskih in živalskih vrst), proizvodnji in zalogah hrane, spreminjanju obale (dvig gladine morja) in zdravju ljudi (naravne nevarnosti, epidemije), bodo zahtevali prilagoditve vseh sektorjev (IPCC, 2007, cit. po NUV, 2011: str. 405). Na področju namakanja KZ se prilagoditve nanašajo predvsem na področje obvladovanja tveganj oz. izrabe priložnostim, npr. strategija prilagajanja, racionalizacija porabe vode, alternativni vodni viri, večnamenski zadrževalniki, za kar bodo potrebna usklajevanje prilagajanja med vodarstvom in ostalimi sektorji (Đurović in sod., 2008 in 2008b, cit po NUV, 2011: str. 407). PODROBNEJŠA OPREDELITEV CILJEV Poglavje 5 (NUV, 2011; str. 427-475) obsega podrobnejšo opredelitev okoljskih ciljev, ciljev urejanja voda, ciljev rabe voda, izjem pri doseganju okoljskih ciljev in možnosti odstopanj od okoljskih ciljev. Med cilje urejanja voda spada skrb za hidromorfološko stanje vodnega režima; cilj zagotavljanja kontinuitete toka se nanaša tudi na namakanje KZ, kar je opredeljeno tudi v Uredbi o NUV. Cilj rabe voda je spodbujanje trajnostne in smotrne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti. Sem spadajo naslednji cilji, (ne)posredno povezani z namakanjem KZ: (a) optimalno podeljevanje vodnih pravic (glede na 11 V predlogu 5. spremembe PRP Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 je za izgradnjo novih in posodobitve starih velikih namakalnih sistemov ter aktivnosti namakalnih centrov predvidenih 13,3 mio EUR. 22. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2011 MSc R. CVEJIĆ, D. SIMONČIČ, L. RAVNIKAR, J. MELJO, Š. PETELIN, P. REPNIK- MAH, prof. dr. M. PINTAR - 64 - POLITIKA UPRAVLJANJA VODA razpoložljivo vodo in želje), (b) vzpostavitev manjkajočih evidenc (predvsem na strani odvzemov vode), (c) izboljšanje nadzora nad dejansko rabo (preverjanje poročanega z dejanskim na terenu), (d) določitev možnih vrst rabe vodnega dobra (potenciali rabe voda za hitrejše odločanje o podelitvi vodne pravice) in (e) določitev ekonomske cene rabe vode za učinkovitejšo rabo vode, kar je pri posodabljanju in gradnji novih NS vključeno tudi v politiko MKGP. Cilji urejanja in rabe voda morajo biti usklajeni z okoljskimi cilji, t. j. preprečevanje nadaljnjega slabšanja stanja in doseganje dobrega stanja voda. PROGRAM DOPOLNILNIH UKREPOV Za VTPV in VTPodV, kjer leta 2015 brez dopolnilnih ukrepov okoljski cilji ne bodo doseženi, so predvideni dopolnilni ukrepi za doseganje dobrega stanja oziroma dobrega potenciala. Poglavje 6 (NUV, 2011; str. 476 in PRILOGA XII: Povzetek dopolnilnih ukrepov) obsega povzetek programa dopolnilnih ukrepov (DU), ki so podrobneje opisani v Programu ukrepov upravljanja voda 2011-2015 (NUV, 2011; str. 54-72). Program sestavlja 66 DU, od katerih so z vidika namakanja KZ pomembni naslednji dopolnilni ukrepi za preprečitev poslabšanja ali slabšanja stanja (DUPPS), dopolnilni ukrepi za doseganje dobrega stanja oziroma dobrega potenciala (DUDDS), drugi dopolnilni ukrepi (DDU) in dopolnilni ukrepi – ekonomski inštrumenti (ED): − Informiranje, osveščanje in izobraževanje strokovne in splošne javnosti (ukrep DUPPS1), − Okrepitev inšpekcijskih služb (ukrep DUPPS4), − Omejitev rabe površinskih voda za namakanje (ukrep DUPPS8.1.2) − Omejevanje rabe voda na območjih velikih namakalnih sistemov (ukrep DUPPS8.1.3), − Prepoved rabe površinskih voda na odsekih vodotokov in na jezerih, pomembnih za določitev referenčnih razmer (ukrep DUPPS8.2.1) − Prepoved rabe površinskih voda na povirjih in vodotokih z malimi specifičnimi odtoki malih vod (ukrep DUPPS8.3.2) − Zasaditev in vzdrževanje za ekološki tip značilne obrežne vegetacije (ukrep DUDDS4) − Preveritev učinkovitosti in vzpostavitev učinkovitejšega sistema ukrepanja ob naravnih in drugih nesrečah (ukrep DDU1), − Dopolnitev oblike in načina vodenja vodne knjige (ukrep DDU18.1), − Ureditev primarne in sekundarne rabe vode v večnamenskih akumulacijah (ukrep DDU19) − Analiza razpoložljivih zalog podzemne in površinske vode ter obstoječe in predvidene rabe vode za obdobje do 2021 (ukrep DDU26) in − Zagotovitev popolnega povračila okoljskih stroškov in stroškov vode kot naravnega vira (ukrep 3ED). FINANČNA SREDSTVA Poglavje 7 (NUV, 2011; str. 477-496) obsega opredelitev finančnih sredstev za izvedbo programa ukrepov. PREGLEDOVALNIK Sestavni del načrta je tudi računalniška aplikacija »Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda«, ki (Pregledovalnik, 2011): • podaja prikaz vsebin iz načrta na vodno telo, • podaja prikaz usmeritev urejanja na območjih poplavljanja znotraj vodnih teles, • podaja prikaz usmeritev za varovana območja znotraj vodnih teles, za katere sta pomembna vodni režim in kakovost voda, • povezuje besedilni in kartografski del načrta s programom ukrepov in določa na katerih vodnih telesih se posamezni ukrepi izvajajo in • omogoča pregled posameznih vsebin na vodno območje, porečje oziroma povodje in vodna telesa. 22. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2011 MSc R. CVEJIĆ, D. SIMONČIČ, L. RAVNIKAR, J. MELJO, Š. PETELIN, P. REPNIK- MAH, prof. dr. M. PINTAR - 65 - POLITIKA UPRAVLJANJA VODA REFERENCE NUV, 2011. Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja.. Ministrstvo za okolje in prostor RS: http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/nacrt_upravljanja_voda_za_vodni_obmocji_donav e_in_jadranskega_morja_2009_2015/nuv_besedilni_in_kartografski_del/ (oktober, 2011) Pintar, M., Tratnik, M., Cvejić, R., Bizjak, A., Meljo, J., Kregar, M.; Zakrajšek, J.; Kolman, G.; Bremec, U., Drev, D., Mohorko, T., Steinman, F., Kozelj, K., Prešeren, T., Kozelj, D., Urbanc, J., Mezga, K., 2010. Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS: 158 strani: http://www.bf.uni-lj.si/agronomija/o-oddelku/katedre-in-druge-org-enote/zaagrometeorologijo-urejanje-kmetijskega-prostora-ter-ekonomiko-in-razvoj-podezelja/urejanjekmetijskega-prostora/ (oktober, 2011). Pregledovalnik, 2011. Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda: http://www.izvrs.si/pregledovalnik_vtpv/ (oktober, 2011). Ur. l. RS, št. 61/2011. Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ODLO1596.html (oktober, 2011). Program ukrepov upravljanja voda :http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/nacrt_upravljanja_voda_za_vodni_obmocji_donave_ in_jadranskega_morja_2009_2015/ (oktober, 2011). 22. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2011
© Copyright 2024