1. No category

MSc R. CVEJIĆ, D. SIMONČIČ, L. RAVNIKAR, J. MELJO, Š.
PETELIN, P. REPNIK- MAH, prof. dr. M. PINTAR
- 57 -
POLITIKA
UPRAVLJANJA VODA
MSc Rozalija CVEJIĆ *
Darko SIMONČIČ**
Leon RAVNIKAR **
Jana MELJO***
Špela PETELIN***
Petra REPNIK MAH***
prof. dr. Marina PINTAR****
NAMAKANJE IN NAČRT UPRAVLJANJA VODA
UVOD
V prispevku je, z vidika namakanja kmetijskih zemljišč (KZ), obravnavana Uredba o načrtu upravljanja
voda za vodni območji Donave (VO Donave) in Jadranskega morja (VO JM) (Uredba o NUV) in Načrt
upravljanja voda za VO Donave in VO JM za obdobje 2009-2015 (NUV) (NUV, 2011). Usklajevanje
NUV za področje rabe vode za namakanje je potekalo z medsektorskim usklajevanjem med
pripravljavcem NUV, ministrstvom pristojnim za okolje (MOP) ter ministrstvom pristojnim za kmetijstvo
(MKGP). Obsegalo je prepovedi, omejitve in pogoje rabe voda za namakanje, ki se nanašajo: (1) na
povirja z malimi specifičnimi odtoki, (2) na odseke vodotokov in naravna jezera, pomembna za
določitev za tip površinske vode značilnih referenčnih razmer in (3) na območja velikih namakalnih
sistemov. Poleg tega sta ministrstvi sodelovali pri oblikovanju dopolnilnih ukrepov s področja: (1)
informiranja, osveščanja in izobraževanja strokovne in splošne javnosti o upravljanju voda, (2) ukrepov
vezanih na določanje razpoložljivih zalog podzemne in površinske vode ter obstoječe in predvidene
rabe vode za obdobje do 2012, (3) ureditve primarne in sekundarne rabe vode v večnamenskih
zadrževalnikih in (4) oblikovanja ukrepa za določanje oblike in načina vodenja vodne knjige.
UREDBA
Pri sprejemanju Uredba o NUV (Ur. l. RS, št. 61/11) je s pripravljavcem uredbe MOP, v okviru javne
obravnave in medsektorskih usklajevanj, sodelovalo tudi MKGP. Uredba o NUV ima 12 členov, od
katerih so, z vidika namakanja KZ, pomembne vsebine štirih členov, ki se nanašajo: (1) na prepovedi,
pogoje in omejitve posebne rabe površinske vode (5. člen), (2) na prepovedi, pogoje in omejitve rabe
na odsekih (6. člen), (3) na pogoje za posege v površinske vode in odseke (7. člen) in (4) na
prepovedi, pogoje in omejitve rabe podzemne vode in pogoje za posege v podzemne vode (8. člen).
Peti člen v 1. odstavku določa, da se vodne pravice za posebno rabo vode ne podeli, če je vrednost
srednjega malega pretoka vode (sQnp) v profilu predvidenega odvzema vode manjša ali enaka
0,02 m3/s in je hkrati vrednost srednjega pretoka vode (sQs) v profilu predvidenega odvzema vode
manjša ali enaka 0,08 m3/s. Ne glede na to določbo je z 2. odstavkom 5. člena dovoljeno, da se vodna
pravica lahko podeli za namakanje KZ, če (Ur. l. RS, št. 61/11):
– gre za odvzem vode, ki ne presega 0,1 odstotka sQs v profilu predvidenega odvzema (s tem
je omogočen mali odvzem za nabiro npr. 0,1 dl/s vode pri 100 l/s sQs),
– gre za odvzem vode, ki ne presega petih odstotkov sQs, pod pogojem, da je pretok v času
odvzema večji od 1x sQs in se odvzem vode izvede na višini gladine pri količini sQs (s tem je
omogočen večji odvzem vode, kadar je količina vode nad srednjim letnim pretokom – nad
povprečjem),
* Rozalija CVEJIĆ, MSc, univ. dipl. inž. agr., IZVO d.o.o., Pot za Brdom 102, 1000 Ljubljana, e-pošta: [email protected],
**Darko SIMONČIČ, univ. dipl. inž. agr., Leon RAVNIKAR, inž. geod., dipl. uprav. org., Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano RS, Direktorat za kmetijstvo, Sektor za urejanje kmetijskega prostora in zemljiške operacije, Dunajska 22, 1000
Ljubljana, *** Jana MELJO, univ. dipl. inž. grad., Špela PETELIN, univ. dipl. inž. grad., Petra REPNIK MAH, univ. dipl. inž. vod.
in kom. inž., Inštitut za vode RS, Hajdrihova 28 c, 1000 Ljubljana, ****Marina PINTAR, prof. dr., univ. dipl. inž. agr., Biotehniška
fakulteta, Oddelek za agronomijo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, e-pošta: [email protected]
22. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2011
MSc R. CVEJIĆ, D. SIMONČIČ, L. RAVNIKAR, J. MELJO,
Š. PETELIN, P. REPNIK- MAH, prof. dr. M. PINTAR
- 58 -
POLITIKA
UPRAVLJANJA VODA
–
gre za odvzem vode, ki ne presega desetih odstotkov sQs, pod pogojem da je pretok v času
odvzema večji od 2x sQs in se odvzem vode izvede na višini gladine pri količini sQs (s tem je
omogočen večji odvzem vode, kadar se pojavijo visoke vode).
Tretji odstavek 5. člena določa, da mora biti odvzem vode tehnično izveden tako, da fizično
onemogoča odvzem vode, v nasprotju z drugo in tretjo alinejo 2. odstavka (4. odstavek) (Ur. l. RS,
št. 61/11). Šesti odstavek 5. člena določa, da se vodne pravice za rabo površinske vode za namakanje
ne podeli, če se zemljišče, ki naj bi se namakalo, nahaja na območju delujočega velikega
namakalnega sistema in le-ta ni popolno izkoriščen. Podatke o izkoriščenosti velikega namakalnega
sistema ministrstvo pristojno za kmetijstvo posreduje ministrstvu pristojnemu za okolje.
Sedmi odstavek 5. člena določa, da imetnik vodne pravice za rabo vode za namakanje, ki lahko
skladno s pridobljeno vodno pravico v obdobju, kadar je dejanski pretok na mestu odvzema manjši od
ekološko sprejemljivega pretoka, odvzema vodo največ v višini sedmih odstotkov srednjega malega
pretoka (pri tem šteje seštevek vseh odvzemov), vode ne sme odvzemati, če je (Ur. l. RS, št. 61/11):
– dejanski pretok vode na mestu odvzema manjši od 0,6 × sQnp in gre za odvzeme na
vodotokih s prispevno površino, večjo od 2.500 km2, ali je sQs manjši od 50 m3/s ali za
odvzeme na vodotokih iz skupine ekoloških tipov 3, določenih v skladu s predpisom, ki ureja
stanje površinskih voda, s prispevno površino med 100 in 1.000 km2;
– dejanski pretok vode na mestu odvzema manjši od 0,7 × sQnp in gre za odvzeme na
vodotokih, ki niso vodotoki iz prejšnje alineje.
Z zgoraj navedenimi faktorji se doseže 80-90 % zagotovitev vodnega vira za namakanje, kar je v
skladu s siceršnjo varnostjo zagotavljanja vode rastlinam oz. s kapaciteto namakalnega sistema.
Šesti člen v 1. odstavku določa, da se vodne pravice za posebno rabo vode ne podeli na odsekih
vodotokov in na naravnih jezerih, pomembnih za določitev za tip površinske vode značilnih referenčnih
razmer (odseki). Vodna pravica za posebno rabo vode na vodotokih in drugih vodah v zaledju odseka
se lahko podeli na podlagi ugotovitve, da izvajanje vodne pravice ne bo poslabšalo stanja voda na teh
odsekih. Odseki so prikazani na karti, ki je sestavni del kartografskega dela NUV (2. odstavek
6. člena). Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se vodna pravica za namakanje KZ na
odsekih lahko podeli, če gre za odvzem vode, ki ne presega 0,1 odstotka sQs (3. odstavek 6. člena).
Sedmi člen določa, da mora biti zajemni objekt za odvzem vode v primerih rabe vode iz 5. in 6. člena
te uredbe izveden tako, da ne prekinja vzdolžne kontinuitete vodotoka in ne posega v morfologijo
struge. Prvi odstavek 8. člena in 6. odstavek 5. člena določata, da se vodne pravice za rabo vode za
namakanje ne podeli, če se zemljišče, ki naj bi se namakalo, nahaja na območju velikega
namakalnega sistema in le-ta ni popolnoma izkoriščen (Ur. l. RS, št. 61/11).
NAČRT UPRAVLJANJA VODA
S sprejemom Uredbe o NUV je v veljavo prešel NUV (NUV, 2011). Sestavljen je iz: (1) besedilnega
dela (osem poglavij), (2) kartografskega dela (76 kartografskih prilog), (3) računalniške aplikacije
»Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda« (Pregledovalnik, 2011) in
(4) Programa ukrepov upravljanja voda, ki vsebuje besedilni del s prilogami in (4a) temeljne ukrepe ter
(4b) dopolnilne ukrepe za doseganje ciljev NUV. NUV, z vidika preprečevanja nadaljnjega slabšanja
stanja in doseganja dobrega stanja voda oz. dobrega ekološkega potenciala, obravnava vse sektorje
družbe. Navedeni deli NUV so dostopni na spletni strani MOP. V nadaljevanju, z vidika namakanja KZ,
NUV obravnavamo po poglavjih njegovega besedilnega dela.
ADMINISTRATIVNA UREDITEV IN STANJE
Poglavje 1 se nanaša na opis administrativne ureditve in obsega podatke o pripravljalcu NUV, seznam
predpisov in mednarodnih oz. meddržavnih pogodb s področja upravljanja voda, ki veljajo na območju
Slovenije, in zemljepisno opredelitev VO (NUV, 2011: str. 1-9). Poglavje 2 se nanaša na opis stanja na
območju NUV in obsega: opis značilnosti VO, prikaz območij s posebnimi zahtevami, opis monitoringa
in oceno stanja vodnih teles površinskih voda (VTPV) ter vodnih teles podzemnih voda (VTPodV),
prikaz obremenitev in presojo vplivov človekovega delovanja na stanje površinskih in podzemnih voda
ter ekonomsko analizo obremenjevanja voda (NUV 2011: str. 10-370).
V NUV je podano, da neenakomerna razporejenost padavin in raznolikost odtočnih razmer na
območju Slovenije, kljub vodnatosti, pogojujeta različno razpoložljivost vode za rabo voda. Za
posamezno VTPV so določeni karakteristični pretoki (sQs in sQnp), število podeljenih vodnih pravic,
22. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2011
MSc R. CVEJIĆ, D. SIMONČIČ, L. RAVNIKAR, J. MELJO, Š.
PETELIN, P. REPNIK- MAH, prof. dr. M. PINTAR
- 59 -
POLITIKA
UPRAVLJANJA VODA
količinsko ovrednotene podeljene vodne pravice, količinsko ovrednotene nepovratne in povratne rabe
voda in rabe voda za tehnološke namene ter delež rabljene vode v primerjavi s srednjimi obdobnimi
pretoki (indeksi nepovratne in povratne rabe vode).
Na podlagi hidroloških podatkov Agencije RS za okolje (ARSO) (obdobje 1971-2000 ali drugo
ustrezno obdobje) so v točkah na koncu VTPV določeni karakteristični pretoki. Karakteristični pretoki
na VTPV so izračunani na podlagi korelacijskih faktorjev in razmerij med prispevnimi površinami
(ARSO, 2005, IzVRS, 2009a, IzVRS, 2009b, cit. po NUV, 2011: str. 37).
V NUV sta v oceni količinskega stanja voda opredeljena indeksa nepovratne in povratne rabe
površinskih voda (INrV in IPrV). Obremenjenost VTPV s podeljenimi vodnimi pravicami za nepovratne
odvzeme površinskih voda je ocenjena z INrV. INrV predstavlja razmerje med skupno količino
podeljenih vodnih pravic za nepovratno rabo površinskih voda (ΣQnpr,) in obdobnim srednjim pretokom
na koncu vodnega telesa VTPV (QS(VTPV)). VTPV so razvrščena v tri razrede z mejami 0 %, 0-20 % in
več kot 20 %. V RS je količina vode, ki se iz površinski voda rabi nepovratno, majhna (NUV, 2011: str.
39-40 in KARTOGRAFSKA PRILOGA 43: Indeksi nepovratne rabe površinskih voda).
V NUV je podano, da se je, ne glede na osnovni namen izgradnje zadrževalnikov, večinoma izgrajenih
v 70. in 80. letih, za vsako pregrado že v fazi projektiranja upoštevala varnost pred poplavami. V
zadnjih 20-ih letih so se na zadrževalnikih razvile rabe in dejavnosti, ki omejujejo izvajanje prvotne
rabe voda (npr. ribištvo, rekreacija, turizem). Nekatera območja zadrževalnikov so zaščitena z
naravovarstvenimi pogoji. Nekatera zemljišča pod zadrževalniki in pregradami pa so v zasebni lasti,
kar otežuje nadzor, ukrepanje in pravno ureditev statusa zadrževalnikov. Za to je v NUV predvidena
opredelitev potencialnih nosilcev dejavnosti (rabe voda) in določitev osnove za učinkovito
sofinanciranje vzdrževanja, investiranja in rednega monitoringa (NUV, 2011: str. 43). Zaradi različnih
interesov za rabo voda je na zadrževalnikih potrebno: (a) preveriti skladnost in prioriteto projektirane
rabe voda in rabe voda, ki se izvaja v praksi, (b) določiti sekundarne rabe voda v teh zadrževalnikih, in
(c) določiti nosilca stroškov vzdrževanja in investicij pregradnih objektov in zadrževalnikov
(Pregledovalnik, 2011: dopolnilni ukrep DDU19). Za vsak zadrževalnik je v NUV opredeljen osnovni
nameni ob izgradnji, ki služi kot izhodiščno stanje za določitev primarne rabe voda (NUV, 2011:
PRILOGA IX: Seznam zadrževalnikov).
Celostna obravnava zadrževalnikov je pomembna, saj raziskava Pintar in sod. (2010) izkazuje, da bi
zadrževalnike z vidika namakanja KZ lahko uporabljali učinkoviteje. Za potrebe pričujočega prispevka
smo osnovni namen zadrževalnikov ob izgradnji, ki je podan v NUV, primerjali s podatki o namenski
rabi iz pravilnikov o obratovanju, ki jih podaja navedena raziskava. Pravilniki o obratovanju lahko
odražajo projektirano stanje (npr. Bukovnica) in, če so posodobljeni, tudi dejansko stanje (npr.
Žovneško jezero). Obstajajo primeri, ko je pravilnik narejen pred razvojem posameznih rab in
dejanskega stanja ne odraža, trenutno stanje zadrževalnika pa stanja iz pravilnika ne omogoča
(nedograjeni zadrževalniki) (npr. Medvedci) (Preglednica 1).
Glavni namen prikaza obremenitev in presoje vplivov človekovega delovanja na stanje voda v NUV je
določiti, katere človekove dejavnosti prekomerno obremenjujejo okolje in s tem ogrožajo doseganje
okoljskih ciljev, ki jih nalaga vodna direktiva. Velikost vpliva na stanje je odvisna tudi od velikosti
obremenitve in občutljivosti naravnega sistema. Obremenitev nastane zaradi določene dejavnosti, npr.
odvzema vode za potrebe namakanja KZ. Vpliv odvzema je učinek obremenitve na količinsko in
posredno ekološko ter kemijsko stanje voda, ki se odraža v spremembi stanja vodnega ekosistema.
Obremenitev, za katero se oceni velika verjetnost, da sama po sebi ali v kombinaciji z drugimi
onemogoča na posameznem VTPV ali skupini VTPV doseganje določenih ciljev do leta 2015, se
opredeli kot pomembna obremenitev (NUV, 2011: str. 138).
Hidromorfološke obremenitve, ki se neposredno navezujejo na namakanje so predvsem zadrževanje
in odvzemanje vode. Hidromorfološke obremenitve povzročijo spreminjanje fizičnega stanja rek, jezer
in obalnega morja in posledično ekološkega stanja. Odvzemi vode za potrebe namakanja lahko
povzročijo spremembe režima gladine podzemne vode, prekomerno zaraščanje struge, presušitev
strug, spreminjanje fizikalno-kemijskih razmer in osušitev habitatov. V analizi odvzemanja vode za
namakanje KZ so v NUV uporabljeni podatki ARSO o odvzemih vode za rabo voda. Odvzemi so
analizirani ločeno na glavnem toku VTPV in pritokih s prispevno površino več od 10 km2, ter nadalje
glede na količino odvzema za odvzeme na in izven izvirnega predela. Oblikovana in upoštevana sta
količinska kriterija (Qodv) na izviru (Qodv,i > 0,001 m3/s (1 l/s)) in izven izvirnega predela
(Qodv > 0,1 m3/s (100 l/s)). Glede na to, da so podatki o lokaciji odvzema in izpusta vode na glavnem
22. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2011
MSc R. CVEJIĆ, D. SIMONČIČ, L. RAVNIKAR, J. MELJO,
Š. PETELIN, P. REPNIK- MAH, prof. dr. M. PINTAR
- 60 -
POLITIKA
UPRAVLJANJA VODA
toku in pritokih pomanjkljivi, so bili odvzemi analizirani v treh kategorijah, glede na razpoložljive
podatke: (a) znana koordinata odvzema in koordinata izpusta – v nadaljevanju izračunana dolžina
odvzema; (b) znana koordinata odvzema – v nadaljevanju dolžina odvzema določena kot mediana
dolžin odvzemov iz zgornje kategorije (mediana je 274 m); (c) znana koordinata odvzema na izviru –
dolžina enako določena kot v zgornji kategoriji (NUV, 2011: str. 188).
NUV podaja, da je na VO Donave, glede na večstopenjske kriterije analize odvzemanja vode,
evidentiranih 206 odvzemov, ki predstavljajo obremenitve, ki imajo lahko velik vpliv na stanje voda, od
tega 1 % za namakanje. Skupna dolžina odsekov z zmanjšanim pretokom je 170,6 km, kar je glede na
celotno dolžino rek s prispevno površino večjo od 10 km2 4 %. Na VO JM je evidentiranih 46
odvzemov vode, ki predstavljajo obremenitve, ki imajo lahko velik vpliv na stanje voda, od tega 4 % za
namakanje. Skupna dolžina odsekov z zmanjšanim pretokom je 39,8 km, kar glede na celotno dolžino
rek s prispevno površino večjo od 10 km2 znaša 5,9 % (NUV, 2011: str. 188-195 in Pregledovalnik,
2011).
Preglednica 2: Osnovni nameni zadrževalnikov ob izgradnji (NUV, 2011: PRILOGA IX: Seznam
zadrževalnikov) v primerjavi s podatki raziskave Pintar in sod. (2010) z vidika rabe zadrževalnikov za
namakanje kmetijskih zemljišč.
Projektirana
raba
POO *
NUV
CRP **
Dejanska raba
Ime zadrževalnika
BLAGUŠ
NEGOVA
HODOŠ
BUKOVNICA
DOMAJNCI (Ledavsko jezero)
SAVCI
GRADIŠČE
RADEHOVA
KOMARNIK
PRISTAVA
PERNICA 1, PERNICA 2
POŽEG
MEDVEDCI
DEŽNO 2 (Rogatnica)
SLIVNIŠKO JEZERO
ŠMARTINSKO JEZERO
GAJŠEVCI
TRNAVICA (Žovneško j.)
DRTIJŠČICA
VOGRŠČEK-SPODNJA in ZGORNJA
PREGRADA
KOZLINK
MOLA
KLIVNIK
NUV
CRP
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
VANGANEL
•
* POO = Pravilniki o obratovanju
** CRP = Ciljni raziskovalni program (Pintar in sod., 2010)
•
•
•
•
V NUV je opravljena presoja vplivov hidromorfoloških obremenitev človekovega delovanja na stanje
VTPodV, ki se nanaša tudi na odvzemanje vode za namakanje KZ. Parametri, analize obremenitev in
vplivov zaradi rabe vode so: (a) porabljeni delež celotne razpoložljive količine podzemne vode, (b)
normna poraba glede na potencialne zaloge podzemne vode in (c) poraba vode na prebivalca. Kjer so
22. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2011
MSc R. CVEJIĆ, D. SIMONČIČ, L. RAVNIKAR, J. MELJO, Š.
PETELIN, P. REPNIK- MAH, prof. dr. M. PINTAR
- 61 -
POLITIKA
UPRAVLJANJA VODA
odvzemi ali potrebe po vodi za glavne porabnike danes in v letu 2015, manjši od 33 % ocenjenega
potenciala, je verjetnost, da bi prišlo do značilnih obremenitev ter do slabega stanja ali nezmožnosti
doseganja okoljskih ciljev zaradi odvzemov, majhna. Prihodnja normna poraba je izračunana iz
podaljšanja trenda iz obdobja 1921–2006 po eksponencialni enačbi. Na VO Donave so VTPodV
Vzhodne Slovenske gorice (61 %), Haloze in Dravinjske gorice (38 %) in Zahodne Slovenske gorice
(38 %) uvrščena v vododeficitarna območja. VTPodV Goričko kaže razmeroma visoke potencialne
zaloge, a sta dosegljivost in izkoristljivost nizka, kar zahteva poseben pristop k načrtovanju oskrbe z
vodo. Za območje Vzhodne Alpe (34 %) je ocenjeno, da razpoložljive količine vode niso ogrožene. Na
VO JM kazalci sedanje in bodoče porabe vode na prebivalca ne presegajo tretjine potencialnih zalog
na nobenem od VTPodV. Kljub temu bo ostalo območje VTPodV Obala in Kras z Brkini
vododeficitarno zaradi prevladujoče kraške narave vodonosnikov ter flišnih kamnin, kjer sta
dosegljivost in izkoristljivost zalog podzemne vode omejena (ukrepi za vododeficitarna območja)
(NUV, 2011: str. 231-233).
Ekonomska analiza obremenjevanja voda v NUV med drugim zajema opis socio-ekonomskih
značilnosti sektorjev, povzetek obremenjevanja voda, ki ga opisani sektorji povzročajo, analizo trendov
in projekcij razvoja sektorjev ter opis okoljskih stroškov in stroškov vode kot naravnega vira po
posameznih dajatvah in sektorjih. Predstavljeni so tudi poraba sredstev, zbranih s plačili dajatev in
podatki o subvencijah storitev, povezanih z obremenjevanjem voda (NUV, 2011: str. 239-373).
V NUV je na podlagi podatkov Statističnega urada RS (SURS) ocenjeno, da je bilo leta 2007 na VO
Donave 65.790 kmetijskih gospodarstev in na VO Jadranskega morja 9.550 kmetijskih gospodarstev.
Na VO Donave je bilo v uporabi približno 431.420 ha KZ, na VO Jadranskega morja pa približno
57.350 ha. Povprečna velikost KZ na kmetijo je tako na VO Donave znašala 6,6 ha/kmetijo, na VO
Jadranskega morja pa 6,0 ha/kmetijo (SURS, 2007, lastni izračun IzVRS, cit. po NUV, 2011: str. 247).
Ena izmed storitev, povezanih z obremenjevanjem voda, ki se izvaja v okviru sektorja kmetijstvo je tudi
raba vode za namakanje KZ. Ta se izvaja z velikimi namakalnimi sistemi in z malimi namakalnimi
sistemi (NS), ki so v lasti posameznih kmetijskih gospodarstev. Zaradi tehnološke neustreznosti NS
lahko prihaja do prekomerne porabe vode. NS vplivajo na prerazporejanje količin, posledično, pa
lahko, ob morebitnem nestrokovnem namakanju, povzročajo tudi onesnaževanje zaradi vnosa hranil in
pesticidov v tla. Evidenca o NS se vodi v Katastru melioracijskih sistemov in naprav (KatMeSiNa)
(NUV, 2011: str. 253-254).
Ekonomska analiza v NUV zajema povzetek obremenjevanja voda in primerjavo s plačili dajatev za
obremenjevanje voda. Na podlagi podatkov ARSO o plačilu vodnih povračil za obdobje 2002-2008 so
bili analizirani obseg rabe vode in plačila za rabo vode po sektorjih in po vodnih območjih. Iz
prikazanih podatkov je razvidno, da so se količine odvzete vode za namakanje v kmetijstvu, za katere
se plačuje vodno povračilo, v obravnavanem obdobju povečale. Na VO Donave je bilo v letu 2006
vodno povračilo obračunano za namakanje KZ le za 49.000 m3, leta 2008 pa za 370.000 m3 odvzete
vode. Na VO JM, je bilo v letih 2002, 2003 in 2004, vodno povračilo za namakanje KZ obračunano za
3.000 m3 odvzete vode. Po letu 2006 se je ta količina močno povečala in leta 2008 znašala
720.000 m3 (ARSO, 2008a, lastni izračuni IzVRS, cit. po NUV, 2011: str. 287).
NUV podaja, da je trend obračunane rabe vode za namakanje v kmetijstvu potrebno obravnavati tudi z
vidika sprememb zakonodaje, ki so v določeni meri vplivale na povečano število podeljenih vodnih
pravic. Dejanske količine odvzete vode za namakanje KZ so najverjetneje večje. Tako kažejo tudi
podatki SURS, po katerih je bilo v letu 2008 za namakanje njiv, vrtov, sadovnjakov, oljčnikov,
drevesnic, vinogradov, trsnic, matičnjakov ter travnikov in pašnikov, porabljenih 1.590.000 m3 vode.
Potrebno bi bilo ugotoviti, koliko vode se odvzema za namakanje KZ in poskrbeti za plačevanje
stroškov porabljene vode kot naravnega vira za vse odjemalce (SURS, 2008, cit. po NUV, 2011: str.
288) (tako na ravni velikih NS kot na ravni kmetijskega gospodarstva za MNS).
V prihodnosti je zaradi majhnega obsega obstoječih NS, pričakovanega vpliva podnebnih sprememb
in ponavljajočih se daljših sušnih obdobij, pričakovati razvoj namakanja (MKGP, 2011, cit. po NUV,
2011: str. 288). Projekti za nove VNS so v pripravi. MKGP bo predvidoma v letu 2012, na podlagi
rezultatov raziskave v okviru Ciljnega raziskovalnega programa – Ocena vodnih perspektiv na
območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi, s katerim so bili pridobljeni kvalitetni
podatki o potencialnih vodnih virih za namakanje, in na podlagi nadgradnje te študije, pripravilo
Strategijo namakanja. Pri tem bo MKGP sledilo ciljem zagotavljanja kmetijske pridelave in doseganju
okoljskih ciljev (NUV, 2011: str. 288).
22. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2011
MSc R. CVEJIĆ, D. SIMONČIČ, L. RAVNIKAR, J. MELJO,
Š. PETELIN, P. REPNIK- MAH, prof. dr. M. PINTAR
- 62 -
POLITIKA
UPRAVLJANJA VODA
Tako kot za vse ostale storitve, povezane z obremenjevanjem voda, skladno z načelom povračila
stroškov storitev, povezanih z obremenjevanjem voda, je potrebno tudi pri rabi vode za namakanje KZ
poskrbeti za plačilo okoljskih stroškov in stroškov vira. Stroške je dolžan kriti tisti, ki obremenitev
povzroča. Le na tak način je možno zagotoviti trajnostno rabo vodnih virov, s čimer se omogoči
dolgoročna razpoložljivost opravljanja vseh storitev (Ur.l. RS, št. 67/2002 in spr., cit. po NUV, 2011:
str. 299).
Iz NUV je razvidno, da je za povračilo stroškov, ki nastanejo pri rabi vode za namakanje KZ,
predpisano plačilo za vodno pravico in vodno povračilo. Vodno pravico za rabo vode za namakanje KZ
se podeli z vodnim dovoljenjem. Predpis o plačilu za pridobitev vodne pravice, ki je podeljena na
podlagi vodnega dovoljenja, še ni sprejet. Zato se zaenkrat izdaja delna vodna dovoljenja, za katera
se plačila ne zaračunava (NUV, 2011: str. 360). Zavezanci za plačilo vodnega povračila so imetniki
vodne pravice ali upravljalci objekta ali naprave za odvzem vode. Vodno povračilo se ne plačuje za
rabo vode za (a) namakanje KZ, če letna količina iz vodnega vira odvzete vode ne presega 5.000 m3
in (b) za namakanje zemljišč, ki niso KZ, če letna količina iz vodnega vira odvzete vode ne presega
50 m3. Višina vodnega povračila se določa glede na letni obseg rabe vode in glede na ceno osnove za
posamezno rabo (Ur.l. RS, št. 122/07 cit. po NUV, 2011: str. 328). Slednjo določi Vlada s sklepom in
se z leti spreminja (NUV, 2011: str. 328). Cena osnove vodnega povračila za rabo vode za namakanje
kmetijskih površin se je v obdobju od leta 2002 do leta 2010 povišala za 20-krat in leta 2010 znašala
0,00083 EUR/m3. Kljub temu je še vedno 67-krat nižja od cene osnove za namakanje površin, ki niso
KZ (Ur. l. RS, št. 103/02, Ur. l. RS, št. 45/10, cit. po NUV, 2011: str. 328-330).
V NUV so v ekonomski analizi obremenjevanja voda po sektorjih analizirana plačila dajatev za
obremenjevanje voda. Vsota sredstev, ki so jih za vodna povračila prispevali vsi sektorji se je v
obdobju od leta 2002 do leta 2008 zviševala. Večji del sredstev, zbranih z vodnimi povračili, se steka v
proračunski Sklad za vode. Ostala sredstva pa predstavljajo prihodek Integralnega proračuna
Republike Slovenije. Zavezanci iz sektorja kmetijstvo, ki poleg vodnih povračil za namakanje plačujejo
tudi vodna povračila za druge vrste rabe (npr. za rabo vode in vodnih zemljišč za gojenje vodnih
organizmov), so leta 2008 prispevali zelo majhen del zbranih sredstev. Kljub velikemu povišanju cene
osnove za rabo vode za namakanje KZ so se sredstva, zbrana z vodnimi povračili iz sektorja
kmetijstvo, v obdobju od leta 2002 do leta 2008 skoraj razpolovila. Sektor kmetijstvo je prek vodnih
povračil leta 2008 na vodnem območju Donave prispeval 0,14 %, na VO JM pa 0,05 % vseh zbranih
sredstev (ARSO, 2008a, lastni izračuni IzVRS, cit. po NUV, 2011: str. 331-335) (Preglednica 2).
Preglednica 3: Plačila zavezancev za plačilo vodnega povračila na vodnem območju Donave (VO
Donave) in vodnem območju Jadranskega morja (VO JM) za sektor kmetijstvo v primerjavi s
sektorji skupaj (ARSO, 2008a, lastni izračuni IzVRS, cit. po NUV, 2011: str. 332).
Leto
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
VO Donave
Kmetijstvo
Skupaj vsi sektorji
(EUR)
(EUR)
48.020
12.799.840
50.310
13.149.370
59.140
13.994.460
25.330
14.929.930
28.520
15.024.620
29.430
19.524.150
26.610
19.582.420
Kmetijstvo
(EUR)
2.150
2.360
2.820
520
960
790
1.480
VO JM
Skupaj vsi sektorji
(EUR)
1.069.290
1.165.190
1.288.400
1.648.410
2.077.510
2.866.520
2.953.400
V NUV je podano, da izvajanje povračila stroškov storitev, povezanih z obremenjevanjem voda, v
skladu z načelom »plača povzročitelj obremenitve« še ni popolnoma uresničeno, čeprav je vključeno v
veljavno zakonodajo. K plačilu stroškov ne prispevajo v celoti vse dejavnosti, ki povzročajo
obremenitve (NUV, 2011: str. 300). Zato je bili v Program ukrepov NUV vključen dopolnilni ukrep
»Zagotovitev popolnega povračila okoljskih stroškov in stroškov vode kot naravnega vira«. V okviru
tega ukrepa bodo izdelane strokovne podlage za oceno okoljskih stroškov in stroškov vira ter
sprememba predpisov, ki določajo cene dajatev (NUV, 2011: str. 496).
V Ekonomski analizi obremenjevanja voda v NUV so predstavljeni podatki o subvencijah storitev,
povezanih z ukrepi za zmanjšanje obremenjevanj voda. Iz evropskih sredstev in sredstev državnega
proračuna se v okviru Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 med drugim financira
22. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2011
MSc R. CVEJIĆ, D. SIMONČIČ, L. RAVNIKAR, J. MELJO, Š.
PETELIN, P. REPNIK- MAH, prof. dr. M. PINTAR
- 63 -
POLITIKA
UPRAVLJANJA VODA
tudi ukrepe za izgradnjo in dograditev VNS, za tehnološke posodobitve obstoječih hidromelioracijskih
sistemov in za vzpostavitev izobraževalno-demonstracijskih centrov za namakanje. Poudarek je na
tehnologijah za zmanjšanje porabe vode (kapljično namakanje in namakanje z razpršilci) za vsaj 25 %
zmanjšanje porabe vode ter zmanjšanje vnosa hranil in pesticidov. Našteti ukrepi spadajo v skupino
125, 1. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije, za izvedbo katerih je v obdobju 20072013 namenjenih 43.000.000 EUR11 (PRP Republike Slovenije za obdobje 2007–2013, 2007, cit. po
NUV, 2011: str. 352).
PROGRAM TEMELJNIH UKREPOV
Poglavje 3 povzema program temeljnih ukrepov za varstvo, rabo in urejanje voda (NUV, 2011; str.
374-376 in Program ukrepov upravljanja voda 2011-2015). To so (a) ukrepi skupne vodne politike
preneseni v naš pravni in (b) ukrepi, ki in izhajajo iz naše zakonodaje in se nanašajo na področje
varstva voda (HM8, R1, R3), urejanja voda in rabe voda (R1, R2, R3, R5) ter ekonomski inštrumenti
(1ET). Z vidika namakanja so pomembni predvsem temeljni ukrepi:
- Temeljni ukrepi, zapisani v koncesijskih pogodbah za proizvodnjo električne energije iz velikih
hidroelektrarn (ukrep HM8),
- Zagotavljanje nadzora nad odvzemi in zajezitvami površinskih voda (ukrep R1),
- Inšpekcijski nadzor rabe voda (ukrep R2),
- Omejitve, prepovedi in pogoji rabe voda (ukrep R3),
- Uvajanje učinkovite rabe voda v kmetijstvu in prilagoditev vrste in načina kmetovanja (ukrep
R5),
- Ukrepi za izvajanje načela povračila stroškov za storitve, povezane z obremenjevanjem voda
v skladu z načelom »plača povzročitelj obremenitve« (ukrep 1ET).
POMEMBNE ZADEVE IN OBREMENITVE
Poglavje 4 (NUV, 2011; str. 377-426) se deli na dva dela. Prvi del obsega oceno verjetnosti doseganja
okoljskih ciljev do leta 2015 (OVDOC 2015) za VTPT (glede na kemijsko in ekološko stanje in skupno
oceno). in VTPodV (glede na kemijsko in količinsko stanje in skupno oceno). Drugi del obsega pregled
pomembnih zadev upravljanja voda in pomembne obremenitve za doseganje ciljev 2015, in je
sestavljen iz štirih pod- poglavij: (a) povzetek negotovosti in vrzeli v podatkih, informacijah, znanju in
stanju tehnike (v povezavi s prvim delom poglavja), (b) učinki podnebnih sprememb na okolje, (c)
posledice sprememb za vodarstvo in (d) pomen podnebnih sprememb za podzemne vode. Vsebine
Poglavja 4 se na namakanje KZ nanašajo posredno (pomembne zadeve upravljanja) neposredno
(pomembne obremenitve). Učinki podnebnih sprememb, ki se lahko odražajo predvsem na vodnih
zalogah (dostop do čiste pitne vode, taljenje ledenikov, povečevanje sušnih območij), ekosistemih in
biotski raznovrstnosti (izginjanje rastlinskih in živalskih vrst), proizvodnji in zalogah hrane, spreminjanju
obale (dvig gladine morja) in zdravju ljudi (naravne nevarnosti, epidemije), bodo zahtevali prilagoditve
vseh sektorjev (IPCC, 2007, cit. po NUV, 2011: str. 405). Na področju namakanja KZ se prilagoditve
nanašajo predvsem na področje obvladovanja tveganj oz. izrabe priložnostim, npr. strategija
prilagajanja, racionalizacija porabe vode, alternativni vodni viri, večnamenski zadrževalniki, za kar
bodo potrebna usklajevanje prilagajanja med vodarstvom in ostalimi sektorji (Đurović in sod., 2008 in
2008b, cit po NUV, 2011: str. 407).
PODROBNEJŠA OPREDELITEV CILJEV
Poglavje 5 (NUV, 2011; str. 427-475) obsega podrobnejšo opredelitev okoljskih ciljev, ciljev urejanja
voda, ciljev rabe voda, izjem pri doseganju okoljskih ciljev in možnosti odstopanj od okoljskih ciljev.
Med cilje urejanja voda spada skrb za hidromorfološko stanje vodnega režima; cilj zagotavljanja
kontinuitete toka se nanaša tudi na namakanje KZ, kar je opredeljeno tudi v Uredbi o NUV. Cilj rabe
voda je spodbujanje trajnostne in smotrne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe ob upoštevanju
dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti. Sem spadajo naslednji cilji,
(ne)posredno povezani z namakanjem KZ: (a) optimalno podeljevanje vodnih pravic (glede na
11 V predlogu 5. spremembe PRP Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 je za izgradnjo novih in
posodobitve starih velikih namakalnih sistemov ter aktivnosti namakalnih centrov predvidenih 13,3 mio EUR.
22. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2011
MSc R. CVEJIĆ, D. SIMONČIČ, L. RAVNIKAR, J. MELJO,
Š. PETELIN, P. REPNIK- MAH, prof. dr. M. PINTAR
- 64 -
POLITIKA
UPRAVLJANJA VODA
razpoložljivo vodo in želje), (b) vzpostavitev manjkajočih evidenc (predvsem na strani odvzemov
vode), (c) izboljšanje nadzora nad dejansko rabo (preverjanje poročanega z dejanskim na terenu), (d)
določitev možnih vrst rabe vodnega dobra (potenciali rabe voda za hitrejše odločanje o podelitvi vodne
pravice) in (e) določitev ekonomske cene rabe vode za učinkovitejšo rabo vode, kar je pri
posodabljanju in gradnji novih NS vključeno tudi v politiko MKGP. Cilji urejanja in rabe voda morajo biti
usklajeni z okoljskimi cilji, t. j. preprečevanje nadaljnjega slabšanja stanja in doseganje dobrega stanja
voda.
PROGRAM DOPOLNILNIH UKREPOV
Za VTPV in VTPodV, kjer leta 2015 brez dopolnilnih ukrepov okoljski cilji ne bodo doseženi, so
predvideni dopolnilni ukrepi za doseganje dobrega stanja oziroma dobrega potenciala. Poglavje 6
(NUV, 2011; str. 476 in PRILOGA XII: Povzetek dopolnilnih ukrepov) obsega povzetek programa
dopolnilnih ukrepov (DU), ki so podrobneje opisani v Programu ukrepov upravljanja voda 2011-2015
(NUV, 2011; str. 54-72). Program sestavlja 66 DU, od katerih so z vidika namakanja KZ pomembni
naslednji dopolnilni ukrepi za preprečitev poslabšanja ali slabšanja stanja (DUPPS), dopolnilni ukrepi
za doseganje dobrega stanja oziroma dobrega potenciala (DUDDS), drugi dopolnilni ukrepi (DDU) in
dopolnilni ukrepi – ekonomski inštrumenti (ED):
− Informiranje, osveščanje in izobraževanje strokovne in splošne javnosti (ukrep DUPPS1),
− Okrepitev inšpekcijskih služb (ukrep DUPPS4),
− Omejitev rabe površinskih voda za namakanje (ukrep DUPPS8.1.2)
− Omejevanje rabe voda na območjih velikih namakalnih sistemov (ukrep DUPPS8.1.3),
− Prepoved rabe površinskih voda na odsekih vodotokov in na jezerih, pomembnih za določitev
referenčnih razmer (ukrep DUPPS8.2.1)
− Prepoved rabe površinskih voda na povirjih in vodotokih z malimi specifičnimi odtoki malih vod
(ukrep DUPPS8.3.2)
− Zasaditev in vzdrževanje za ekološki tip značilne obrežne vegetacije (ukrep DUDDS4)
− Preveritev učinkovitosti in vzpostavitev učinkovitejšega sistema ukrepanja ob naravnih in
drugih nesrečah (ukrep DDU1),
− Dopolnitev oblike in načina vodenja vodne knjige (ukrep DDU18.1),
− Ureditev primarne in sekundarne rabe vode v večnamenskih akumulacijah (ukrep DDU19)
− Analiza razpoložljivih zalog podzemne in površinske vode ter obstoječe in predvidene rabe
vode za obdobje do 2021 (ukrep DDU26) in
− Zagotovitev popolnega povračila okoljskih stroškov in stroškov vode kot naravnega vira (ukrep
3ED).
FINANČNA SREDSTVA
Poglavje 7 (NUV, 2011; str. 477-496) obsega opredelitev finančnih sredstev za izvedbo programa
ukrepov.
PREGLEDOVALNIK
Sestavni del načrta je tudi računalniška aplikacija »Pregledovalnik podatkov za vodna telesa
površinskih in podzemnih voda«, ki (Pregledovalnik, 2011):
• podaja prikaz vsebin iz načrta na vodno telo,
• podaja prikaz usmeritev urejanja na območjih poplavljanja znotraj vodnih teles,
• podaja prikaz usmeritev za varovana območja znotraj vodnih teles, za katere sta pomembna
vodni režim in kakovost voda,
• povezuje besedilni in kartografski del načrta s programom ukrepov in določa na katerih vodnih
telesih se posamezni ukrepi izvajajo in
• omogoča pregled posameznih vsebin na vodno območje, porečje oziroma povodje in vodna
telesa.
22. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2011
MSc R. CVEJIĆ, D. SIMONČIČ, L. RAVNIKAR, J. MELJO, Š.
PETELIN, P. REPNIK- MAH, prof. dr. M. PINTAR
- 65 -
POLITIKA
UPRAVLJANJA VODA
REFERENCE
NUV, 2011. Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja.. Ministrstvo za
okolje
in
prostor
RS:
http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/nacrt_upravljanja_voda_za_vodni_obmocji_donav
e_in_jadranskega_morja_2009_2015/nuv_besedilni_in_kartografski_del/ (oktober, 2011)
Pintar, M., Tratnik, M., Cvejić, R., Bizjak, A., Meljo, J., Kregar, M.; Zakrajšek, J.; Kolman, G.; Bremec,
U., Drev, D., Mohorko, T., Steinman, F., Kozelj, K., Prešeren, T., Kozelj, D., Urbanc, J., Mezga, K.,
2010. Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi.
Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS:
158
strani:
http://www.bf.uni-lj.si/agronomija/o-oddelku/katedre-in-druge-org-enote/zaagrometeorologijo-urejanje-kmetijskega-prostora-ter-ekonomiko-in-razvoj-podezelja/urejanjekmetijskega-prostora/ (oktober, 2011).
Pregledovalnik, 2011. Pregledovalnik podatkov za vodna telesa površinskih in podzemnih voda:
http://www.izvrs.si/pregledovalnik_vtpv/ (oktober, 2011).
Ur. l. RS, št. 61/2011. Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega
morja: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ODLO1596.html (oktober, 2011).
Program ukrepov upravljanja voda
:http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/nacrt_upravljanja_voda_za_vodni_obmocji_donave_
in_jadranskega_morja_2009_2015/ (oktober, 2011).
22. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2011