1. No category

Županova stran
številka:
letnik izdaje:
2
21
ŽUPANOVA STRAN
3
OBČINSKE STRANI
4
S 4. seje občinskega sveta
Postopek sprememb in
dopolnitev občinskega prostorskega plana
Razpisi za društva
Akcija zbiranja odpadkov
Kako uporabiti defibrilator
Opozorilo lastnikom psov
ŠOLA IN VRTEC
6
KULTURA
9
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE
TURIZEM
NAŠA DEDIŠČINA
DRUŠTVA
ŠPORT IN REKREACIJA
MLADI
IZ NAŠIH ŽUPNIJ
STRANKE
PISMA
ZAHVALE
OGLASI
11
13
14
17
23
27
28
29
31
32
35
ČESTI TAMO!
Ponosnismo na naše občanke in občane,
ki nas razveseljujejo z uspehi na najrazličnejših področjih.
- ANA KASTIGAR je osvojila naslov državne prvakinje v plavanju na 400 m in 800 m prosto.
- UČENKE IN UČENCI OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče so na turnirju v igri med dvema
ognjema zmagali v vseh kategorijah.
- UČENKE IN UČENCI OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče so skupaj s svojimi mentorji pripravili
lepo, zanimivo in odlično uprizorjeno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku.
- violinistka ŠPELA KOKOŠINEK, violončelistka EVA PEČNIK in saksofonisti LIAM SAMSA,
TANJA GRUDEN in NEŽA PURKART so bili uspešni na regijskem tekmovanju mladih
glasbenikov in so se uvrstili na državno tekmovanje.
- MILKA DEBELJAK je na razstavi pletenic dosegla zlato priznanje.
- ZDENKA ŠKRABEC, JOŽICA ŠKRABEC in ŠTEFKA CIMPERMAN so na razstavi kruha prejele
zlato priznanje.
- ŽUŽI SPORT, d. o. o. je skupaj z nekaterimi društvi in organizacijami uspešno izpeljal občinsko
prvenstvo v veleslalomu, ki se ga je udeležilo rekordno število smučarjev.
- TVD Partizan je uspešno organiziral in izpeljal odmevno tradicionalno prireditev Cenetov
memorial .
- MATIC ŠTRUKELJ, BOŽO KOVAČIČ in KLAVDIJA MOŽINA so uspešno zastopali Lokostrelski
klub Turjak na dvoranskem državnem prvenstvu.
- MARKO JAKŠE je za svoje slikarsko ustvarjanje prejel nagrado Prešernovega sklada 2015 .
Vsem iskreno čestitamo in jim želimo pri njihvem nadaljnjem udejstvovanju še naprej
veliko uspehov, športne sreče in umetniške ustvarjalnosti.
Župan Anton Zakrajšek,
podžupanja dr. Tatjana Devjak in občinska uprava
Slika na naslovnici: Šopek prvih pomladnih cvetlic (foto L. Čop)
glasilo
Občine Velike Lašče
ISSN 1 408-5852
Naslednja Trobla izide 13. maja 2015,
prispevke je potrebno oddati do 29. aprila 2015.
Letnik 21, številka 2, 11. marec 2015 . Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo
glasilo brezplačno. Naklada: 1.520 izvodov. Izdajatelj: Občina Velike Lašče. Odgovorna
urednica: Lidija Čop. Uredniški odbor: Ivanka Peterlin, Veronika Vasič, Manfred Deterding,
Urša Zalar. Lektoriranje: Ema Sevšek. Oblikovanje: Lidija Čop. Tisk: Luart, d.o.o. Naslov
uredništva: Trobla, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče. Tel.: 01 /781 03 70, e-pošta:
[email protected]. Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v
hodniku pritličja občinske stavbe.
Na zadnji seji občinskega sveta sta bila sprejeta
proračuna za leti 2015 in 2016. Postopek priprave in
sprejemanja je bil nekoliko daljši kot po navadi, saj se je
čakalo predvsem na sprejetje rebalansa državnega
proračuna. Katere so glavne spremembe, ki jih novi
proračun prinaša v primerjavi s proračuni prejšnjih let?
Največja sprememba proračunov za leti 2015 in 201 6 je v
višini finančnih sredstev, ki jih država nameni za
delovanje lokalnih skupnosti. Ta sredstva bodo za obe
naslednji leti manjša kot doslej. V lanskem letu smo
občine dobile 536,00 evrov na prebivalca s stalnim
prebivališčem v občini, v letošnjem letu pa bo za prvo
polovico leta ta znesek 525,00 evrov na prebivalca, za
drugo polovico leta pa samo 500,00 evrov na prebivalca.
To pomeni približno 130.000 evrov manj finančnih
sredstev. Prav tako se bodo za približno 45.000 evrov
zmanjšala finančna sredstva, ki smo jih lani lahko koristili
na podlagi 21 . člena Zakona o financiranju občin. V
končni obliki to pomeni za našo občino okoli 175.000
evrov manj finančnih sredstev. Glede na dejstvo, da
moramo še vedno financirati vse dejavnosti, ki so
določene z različno zakonodajo, bodo na žalost za ta
znesek manjše investicije.
V tokratnem uradnem glasilu so objavljeni tudi razpisi za
sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav. Torej
te vrste podpora občanom ostaja tudi v naslednjem letu?
Glede na velik odziv naših občanov za subvencioniranje
malih komunalnih čistilnih naprav v lanskem letu smo
tudi v naslednjih dveh letih predvideli podoben znesek
za te namene. Tako velik odziv me je prijetno presenetil.
V lanskem letu smo subvencionirali izgradnjo skoraj 60
malih čistilnih naprav, za kar smo porabili 80.000 evrov.
Zato smo tudi za naslednji leti predvideli po 80.000
evrov za tovrstno subvencioniranje. Menim, da je to
ustrezen način, da tudi občina priskoči na pomoč našim
občanom pri izgradnji malih komunalnih čistilnih
naprav, saj se to vsekakor odraža v bolj čistem okolju.
Prav tako so objavljeni tudi razpisi za sofinanciranje
programov in prireditev društev. V delo različnih društev
je vključeno kar lepo število naših občanov, ki tako na
različne načine pripomorejo k odmevnim prireditvam,
množično obiskanim aktivnostim in nasploh k boljšemu
skupnemu življenju.
V naši občini na različnih področjih deluje več kot 30
društev. Ena so manj, druga bolj aktivna. Vesel sem
dejstva, da je teh drugih vedno več in da organizirajo
oziroma izvedejo čedalje bolj odmevne prireditve, na
katerih sodeluje veliko naših ljudi. Prav zato nismo
zniževali višine sredstev za društvene aktivnosti, kljub
temu da imamo v občinskem proračunu na razpolago
manj denarja kot lani. Menimo namreč, da je prav, da
priskočimo društvom in organizacijam na pomoč s
finančnimi sredstvi za izvedbo njihovih aktivnosti, saj vse
njihovo delo temelji na prostovoljstvu.
Letošnja zima nas je s snegom kar bogato obdarila.
Zimska služba letos deluje pod okriljem občinskega
režijskega obrata. Kakšne so prve ocene opravljenega
dela?
Ocenjujemo, da
je
izvajanje
zimske službe
tudi letos potekalo v mejah
pričakovanega.
Uslužbenci
režijskega
obrata so sami
izvedli nekaj
aktivnosti na
tem področju,
kar je deloma
pocenilo
storitev zimske službe. Naj omenim, da je bil na območju
Turjaka vpeljan nov izvajalec, ki se je po odzivu krajanov
sodeč, zelo dobro vključil v izvajanje zimske službe. Za
to območje smo končno dobili kar nekaj pohval. Glede
na dolžino cest v naši občini, ki jih moramo plužiti in
posipati in glede na dejstvo, da v zadnjih letih prav na
našem območju zapade največ snega v državi, lahko zelo
pohvalim delo vseh naših izvajalcev zimske službe. Svoje
delo morajo marsikdaj opravljati v nemogočih razmerah,
ko sneži, podnevi in ponoči. Vsekakor pa bomo izvajanje
letnega vzdrževanja lokalnih cest in tudi zimske službe s
pomočjo režijskega obrata še izboljševali in posodabljali.
Prehajamo v pomladni čas in s tem tudi čas začetka
večine investicij na komunalnem področju. Kje se bodo
najprej začela investicijska dela?
Spomladi bomo tako kot po navadi najprej popravili in
izvedli vzdrževalna dela na lokalnih cestah, saj so po
izvajanju zimske službe vedno nekoliko poškodovane. V
strokovnih službah občine pa so se že začeli postopki, ki
jih je potrebno izvesti pred izvedbo raznih investicij. V
mislih imam pripravo popisov del, tehnične
dokumentacije, razpisov in drugih postopkov. In prav
temu sedaj posvečamo največ aktivnosti.
Pogovarjala se je Lidija Čop.
Vsem materam
O B MATE RI N SKE M D N E VU
iskreno čestitam.
Naj vas na poti vsakdanjega prizadevanja in
vzgajanja za boljšo prihodnost opogumlja
ljubezen in hvaležnost vaših otrok.
župan Anton. Zakrajšek
Občinske strani
Ad 7 M 1. Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme
sklep, da se ukine status javnega dobra na parceli št.
1730/2 k.o. 1716 Ulaka, v izmeri 607 m2. Navedena
parcela postane lastnina Občine Velike Lašče, Levstikov
trg 1, 1315 Velike Lašče.
Občinski svet Občine Velike Lašče se je v četrtek, 12. 2. Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme sklep, da
februarja 2015, sestal na 4. redni seji. Po ugotovitvi se ukine status javnega dobra na parceli št. 4003/2 k.o.
sklepčnosti je župan predlagal v potrditev naslednji 1711 Turjak, v izmeri 279 m2. Navedena parcela postane
dnevni red:
lastnina Občine Velike Lašče, Levstikov trg 1, 1315
Velike Lašče.
1.
Potrditev zapisnika 3. redne seje
2.
Poročilo odborov
Tanja Uršič, občinska uprava
3.
Odlok o proračunu občine za leti 2015 in 201 6 –
druga obravnava
4.
Letni program športa v Občini Velike Lašče za
leto 2015
5.
Sklep o ceni pomoči na domu
6.
Sklep o imenovanju članov Sveta za preventivo in
vzgojo vcestnem prometu
7.
Sklep o ukinitvi javnega dobra
8.
Pobude, vprašanja in predlogi svetnikov
9.
Poročilo župana
V lanskem letu smo na pobudo občinskega sveta začeli s
sprememb in dopolnitev OPN. Na
Po potrditvi zapisnika so predsedniki odbora za postopkom
predpisanih
obrazcih
smo v določenem roku sprejemali
komunalo, varstvo okolja in urejanje prostora, odbora za razvojne pobude. Prejeli
veliko število pobud za
finance, odbora za družbene dejavnosti, odbora za izločitev iz stavbnih parcelsmo
in
tudi
za širitev novih. Do
gospodarstvo, kmetijstvo in turizem ter komisije za sedaj smo zaključili prvi sklop aktivnosti
sprememb in
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja podali kratka dopolnitev občinskega prostorskega načrta.
V prvem
poročila o sejah.
sklopu je bila s strani izdelovalca opravljena predvsem
analiza vseh prispelih pobud ter izdelava prikaza stanja
Občinski svet je v nadaljevanju sprejel naslednje sklepe:
prostora, ki sta v nadaljevanju osnova za začetek drugega
Ad 3 – 1. Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme sklopa SD OPN.
Odlok o proračunu Občine Velike Lašče za leto 2015 – Sedaj smo v fazi priprave strokovnih podlag za pripravo
Splošni del, Posebni del, Načrt razvojnih programov osnutka sprememb in dopolnitev OPN. Sledilo bo
2015M2019 in letni načrt razpolaganja z nepremičnim usklajevanje z nosilci urejanja prostora ter priprava
premoženjem.
SD OPN, ki bo v skladu z Zakonom o
Predhodno so svetniki potrdili tudi dva amandmaja k osnutka
prostorskem
načrtovanju poslan v pridobitev posebnih
proračunu občine za leto 2015.
smernic nosilcev urejanja prostora.
2. Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme Odlok o Ena od obveznih strokovnih podlag za usklajevanje z
proračunu Občine Velike Lašče za leto 2016 – Splošni Ministrstvom, pristojnim za varstvo kmetijskih zemljišč, je
del, Posebni del, Načrt razvojnih programov 2015M2019 tudi elaborat posegov na najboljša kmetijska zemljišča. V
in letni načrt razpolaganja z nepremičnim premožen- skladu s 4. členom Pravilnika o kriterijih za načrtovanje
jem.
ureditev in posegov v prostor na najboljših
Predhodno so svetniki potrdili tudi amandma k proračunu prostorskih
kmetijskih
zemljiščih
zunaj območij naselij (Uradni list
občine za leto 201 6.
RS, št. 11 0/08) je namreč pri načrtovanju prostorskih
Ad 4 M Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme Letni ureditev in posameznih posegov v prostor na najboljša in
druga kmetijska zemljišča zunaj območij naselij potrebno
program športa v Občini Velike Lašče za leto 2015.
izdelati elaborat posegov na najboljša kmetijska
Ad 5 M Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme Sklep zemljišča. V tej fazi bomo s strani občine pozivali vse
o ceni pomoči na domu.
lastnike, katerih pobuda posega na kmetijska zemljišča,
si pridobijo mnenje kmetijsko svetovalne službe, saj
Cena storitve pomoči na domu za uporabnika znaša 4,55 da
mora
biti to mnenje priloženo k omenjenemu elaboratu.
evrov na uro, kar pomeni, da se doslej veljavna cena ne
spreminja.
V nadaljevanju sledi drugi sklop oz. v začetku izdelava
osnutka sprememb in dopolnitev OPN za
Ad 6 M Občinski svet Občine Velike Lašče imenuje Svet delovnega
pridobitev
posebnih
smernic. Ker je narava postopka
za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v naslednji sprememb in dopolnitev
OPN do zaključka prve faze, tj.
sestavi:
do
februarja
2015,
še
dovoljevala
vključitev kasnejših
M Jakob Jaklič, predsednik odbora za komunalo, varstvo pobud, smo te, ki so še prispele naknadno,
lahko vključili
okolja in urejanje prostora;
v
postopek
SD
OPN.
Glede
na
dejstvo,
smo že
M Marija Ivanc Čampa, predstavnica občinske uprave upoštevali tudi pobude, prejete po roku,da bodo
v
Velike Lašče;
postopek
dodatno
vključene
še
vse
razvojne
pobude
za
M mag. Bojan Novak, predstavnik osnovne šole in vrtca;
spremembo občinskega prostorskega načrta, vložene na
M Boštjan Škulj, predstavnik sveta staršev osnovne šole;
Velike Lašče najkasneje do 20. marca 2015. Po
M Tomaž Indihar, predstavnik upravljavca občinskih cest; Občino
navedenem
prispelih pobud v ta postopek ne bo
M Vid Likavec, predstavnik Policijske postaje Ljubljana Vič. več mogočedatumu
vključiti, saj bi naknadne pobude pomenile
Mandatna doba Sveta traja štiri (4) leta. Člani Sveta so vračanje v postopku priprave gradiv in usklajevanj. To bi
posledično pomenilo časovne zamude in tudi dodatne
lahko ponovno imenovani.
stroške.
Občinska uprava in izdelovalec SD OPN
Občinske strani
S pridobitvijo defibrilatorja, naprave, namenjene za
oživljanje bolnikov, ki kažejo znake srčnega zastoja, smo
se tudi v Velikih Laščah priključili mreži defibrilatorjev po
Sloveniji. Naprava je nameščena za zunanji steni
Levstikovega doma in je dostopna 24 ur na dan.
Uporabnik je skozi proces oživljanja voden z jasnimi
navodili v slovenskem jeziku.
Vsa društva, ki delujejo na območju Občine Velike
Lašče, obveščamo, da so razpisi za sofinanciranje
dejavnosti društev za leto 2015 objavljeni v Uradnem
glasilu Občine Velike Lašče št. 2/2015, ki je priloga te
Troble.
Predstavnike društev, ki nameravajo kandidirati na razpis, vabimo na skupni sestanek; ta
bo v sredo, 18. marca 2015, ob 19. uri v sejni
sobi Levstikovega doma.
Seznanili vas bomo z razpisi, razpisno dokumentacijo,
vlaganjem zahtevkov za izplačila na podlagi sklenjenih
pogodb in pojasnili postopek pridobivanja sredstev iz
občinskega proračuna in tudi način poročanja o
namenski porabi dodeljenih sredstev.
Občina Velike Lašče
JP Snaga iz Ljubljane bo za oddajo NGO in OEEO
pripravljena:
pri Zadružnem domu Turjak
4. in 5. maja 2015 od 9.30 do 17. ure;
pri gasilskem domu Velike Lašče
6. in 7. maja 2015 od 9.30 do 17. ure.
V premično zbiralnico lahko oddate stare akomulatorje,
baterije, barve in topila, kemikalije, olja, masti, pesticide,
pralna in kozmetična sredstva ter zdravila.
ZBIRANJE KOSOVNIH ODPADKOV NA PREVZEMNIH
MESTIH ZA KOMUNALNE ODPADKE
Odvoz kosovnih odpadkov javno podjetje Snaga, d.o.o.,
organizira 1 -krat letno na prevzemnih mestih po
predhodnem naročilu uporabnikov, in sicer spomladi med
15. aprilom in 31. majem ter jeseni med 1. oktobrom in
30. novembrom.
ZAČASNI ZBIRNI CENTER TURJAK je v poletnem času
(od aprila do septembra) odprt ob sredah med 18. do 20.
uro in ob sobotah med 8. in 12. uro.
Z delovanjem naprave smo se seznanili na predstavitvi, ki
je bila 11 . februarja 2015, v prostorih občine. Primož
Režek, mag. zdravstvene nege s podjetja Meditra, d.o.o.,
je v prvem delu izobraževanja predstavil osnove prve
pomoči, v drugem delu pa konkretno nudenje prve
pomoči z umetnim dihanjem, masažo srca in z uporabo
defibrilatorja.
V zaključnem delu smo udeleženci predstavitve vse
koristne informacije, ki smo jih pridobili ali nekatera že
pozabljenja znanja na novo osvežili, na lutki in s testnim
aparatom tudi praktično preizkusili.
Zahvaljujemo se vsem udeležencem (gasilcem,
predstavnikom civilne zaščite, članom Koronarnega kluba,
Rdečega križa in vsem drugim), ki ste si vzeli čas in se v
takšnem številu udeležili predstavitve.
S svojo udeležbo ste pokazali, da v trenutku, ko bo
nekdo potreboval pomoč, ne boste eden tistih, ki gre
mimo z mislijo: Se bo že kdo drug ustavil in pomagal, kot
je v primeru omenil predavatelj. Zavedanje, da vsaka
minuta šteje, da nas uporabe naprave, ki je v pomoč za
oživljanje, ne sme biti strah, mora biti na prvem mestu. To
bomo dosegli tudi tako, da bomo takšno izobraževanje in
osvežitev znanja, tudi glede na pozitivni odziv
udeležencev, še kdaj ponovili.
Datum predstavitve, 11 . februar, ki smo ga naključno
izbrali, je sovpadal tudi z mednarodnim dnevom številke
za klic v sili SOS 112.
V.V.
Občinske strani/Šola in vrtec
11. februarja so nas
obiskali kurenti in po
ljudskem običaju odganjali zimo.
Kurenti so se najprej na
kratko zadržali na trgu pred Levstikovim domom. Z
bučnim zvonenjem so naznanjali, da se zimi bliža konec.
Nato so se predstavili še otrokom iz vrtca in šole, ki so jih
pred glavnim šolskim vhodom že nestrpno čakali. Kurenti
so zaplesali značilni kurentov ples, otroci pa so jih z
zanimanjem opazovali in se na koncu z njimi še
fotografirali.
S prihodom daljših in toplejših dni se bo povečalo tudi
število sprehajalcev in pohodnikov na javnih, poljskih in
gozdnih poteh po občini. Žal sprehajalce pogosto motijo
psi, ki se sprehajajo prosto brez nadzora. Ponovno
opozarjamo lastnike psov, da za svoje živali poskrbijo tako,
da ne bodo nevarne ljudem, in na javnih mestih zagotovijo
fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu. K temu jih
zavezujeta tako Zakon o varstvu živali kot tudi Zakon o
cestah.
Občinska uprava
KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA
VELIKE LAŠČE
v sodelovanju z RK Slovenije – enota Ljubljana
pomaga našim občanom pri premagovanju stisk,
ki lahko doletijo vsakega izmed nas.
Če ste v težavah, stiski, potrebujete nasvet, pogovor …
Pišite nam na elektronski naslov
[email protected]
Kot kaže, so kurenti svojo nalogo dobro opravili, saj je v
dneh po njihovem obisku že začelo dišati po pomladi.
LČ
Foto: Zdene Samsa in Lidija Čop
ali pokličite na tel. 040 518 282.
V veliko pomoč ste nam tudi sosedje, prijatelji, ki vam
ni vseeno za najbližje. Hvala, ker nam pomagate.
KORK Velike Lašče
Vrtec Sončni žarek je izvedel pustno rajanje za vrtčevske
maškare. Srečanje je potekalo v dopoldanskem času na
pustni torek, v večnamenskem prostoru vrtca.
Zbrane maškare je pozdravila maškara - zajčica
Amadeja. Za lepo praznovanje pusta je zapela veliko
otroških, hudomušnih in norčavih pesmi. Poskrbela je
tudi za animacijo, povezovanje in glasbo, da so maškare
lahko rajale in se veselile celo dopoldne. V krajšem
programu je sodelovala tudi klovnesa Metka, ki je
pokazala nekaj vragolij in akrobacij. Ob izvajanju teh, so
se maškare iz srca nasmejale. Maškare iz druge starostne
skupine so odšle na krajšo povorko po Velikih Laščah.
Tako so se pokazale okolici in ob enem odganjale zimo.
Najbolj zadovoljne in nasmejane pa so bile maškare
takrat, ko so s svojih lic polizale še zadnje sledi sladkorja
pustnega krofa.
Vzgojiteljica M. Mehlin
Šola in vrtec
Na pustni torek so učence PŠ Turjak in enoto vrtca
zamenjale maškare. Prav vsaka pustna šema je bila
izjemna. Klasični pouk smo zamenjali s plesom,
predstavitvijo maškar ter pustnim sprevodom po našem
kraju. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas prijazno sprejeli,
pozdravili in obdarovali. Obljubimo, da bomo zimo
odganjali tudi naslednje leto.
Petra Marolt
Težko pričakovana sobota. Pust, valentinovo in še turnir v
igri med dvema ognjema na OŠ Dobrova. Na tekmovanje
se je odpravilo 60 učencev naše šole v treh kategorijah
(1 ., 2. razred; 3., 4. razred in 5., 6. razred). Po slovenski
himni, uvodnem pozdravu prireditelja ŠKL in ravnatelja
OŠ Dobrova se nam je predstavila akrobatska skupina
Bobri. Ob 9.20 se je pričel tekmovalni del. Učenci so se
borili na treh igriščih. Lepo je bilo videti toliko športno
navdušenih otrok. Med posameznimi tekmami je bilo
bolj malo časa, da bi vsi otroci prišli na vrsto na
delavnicah. Malce so pomalicali, popili … pa zopet igrali.
Po ogledu igrice gledališča Kuc kuc, razglasitvi rezultatov,
podelitvi medalj in pokalov, je sledil srečelov, kjer je
zadela vsaka srečka.
KAJ PA REZULTATI? Novinarka Tina Korošec je na spletni
strani ŠKL zapisala takole:
Na PŠ Turjak v letošnjem šolskem letu četrtošolci in
petošolci spoznavajo osnove prve pomoči. Omenjena
dejavnost nudi otrokom spoznavanje temeljnih
postopkov nudenja prve pomoči. Učenci so za delo
izredno motivirani. Poleg klasičnih oskrb ran in
pravilnega ukrepanja pri raznih poškodbah smo se letos
seznanili tudi s temeljnimi postopki oživljanja. Obiskali
smo Center Rdečega križa v Ljubljani, kjer nam je
bolničarka Ana pripravila delavnico Temeljni postopki
oživljanja. Učenci so spoznali postopek oživljanja pri
odrasli osebi, otroku in dojenčku. Seznanili so se tudi s
pravilno
uporabo
avtomatskega
defibrilatorja.
Motiviranost učencev je bila izredna, prav vsi so aktivno
sodelovali na delavnici in odnesli mnogo koristnih
informacij.
Mentorica krožka Petra Marolt
»UČENKE IN UČENCI OŠ PRIMOŽA TRUBARJA VELIKE
LAŠČE ZMAGALI V VSEH KATEGORIJAH
Udeleženci ŠKL sicer vedno ponavljamo, da je važno
sodelovati, ne zmagati ... Ampak tokrat moramo deliti z
vami informacijo, da so učenke in učenci OŠ Primoža
Trubarja Velike Lašče na sobotni prireditvi ŠKL Med
dvema ognjema, ki je potekala na OŠ Dobrova, osvojili
prav vsa 1. mesta, ki se jih je dalo osvojiti. Zato čestitke
vsem članom in članicam ekip OŠ Primoža Trubarja
Velike Lašče! Prispevek iz dogodka si lahko ogledate v naši
nedeljski oddaji, fotogalerijo pa najdete na tej povezavi:
http://www.skl.si/mdo/«.
Zapis pove vse. Mentorji in ravnateljica smo ponosni na
vas. Priborili ste si vstopnico na državno prvenstvo v
mesecu maju. Čestitamo.
Simona Bavdek
Šola in vrtec
Letos nas je zima obdarila s snegom in ugodnim
vremenom, kar smo v vrtcu izkoristili za različna
druženja in gibalne dejavnosti na prostem.
V sodelovanju z Mini Športom smo uspešno izvedli
smučarski tečaj, ki je potekal od ponedeljka do petka na
prelepem smučišču pod vrtcem. Teren ponuja ugodne
pogoje za učenje prvih smučarskih korakov na snegu.
Vključeni so bili otroci od 4. leta dalje; vsi so se naučili
začetnih in nadaljevalnih smučarskih veščin. V
sodelovanju z Mini Športom, njihovimi vaditelji in
pedagoškim kadrom vrtca je smučarski tečaj tako dobro
uspel.
Ob koncu smo se vsi skupaj razveselili napredka naših
''tečajnikov''.
Kolektiv vrtca Sončni žarek
Zima, veselje, belina, dobra
družba ... Vse to pripomore k
prijetni zimski igri _
smučanju. Lahko je povedati,
malce teže napisati, še teže
se naučiti. Kdor ta zimski
šport vzame kot igro in
zabavo, bo nedvomno veliko
svojega prostega časa preživel na prelepih belih strminah
in v prečudovitem gorskem svetu.
Smučanje je za otrokov celostni razvoj izrednega
pomena, saj poleg številnih drugih radosti, ki jih otrok
doživlja in spoznava na snegu, usvoji tudi specifičen
način gibanja, ki predstavlja pomemben prispevek k
njegovi motorični učinkovitosti. Zato nas sneg in mraz ne
smeta zadržati v ogrevanih in zaprtih prostorih šol in
vrtcev.
V Mini Športu smo letos izvedli vikend tečaje smučanja
in tečaj za otroke vrtca Sončni žarek Velike Lašče. Veseli
nas dejstvo, da so otroci smučanje vzljubili in da nam je
v Mini Športu uspelo naučiti otroke osnovnih smučarskih
položajev. Za omogočeno delo in izvedbo tečajev se
iskreno zahvaljujemo Jožetu in Ani Ivanc, Gregorju
Zakrajšku, družini Kolar za soglasje za izvedbo tečajev.
Predvsem pa iskrena zahvala Metodi Kolar za nesebično
pomoč in podporo! Zahvaljujemo se tudi vsem
zaposlenim v vrtcu Sončni Žarek, iskrena zahvala tudi
vsem staršem smučarjev, ki ste nam zaupali svoje otroke.
V naslednji smučarski sezoni se zagotovo zopet vidimo
in upamo, da bo snega vsaj toliko kot letošnjo sezono.
Smučanje je igra, ki naj traja in traja, kar se da dolgo v
vseh življenjskih obdobjih.
Smučarski pozdrav!
Ekipa Mini Športa
Vrtec Sončni žarek
bližajo se vpisi v vrtec za šolsko leto 2015/201 6
(vloge je potrebno oddati do 31. 3. 2015),
zato vas vabimo na
DAN OD PRTI H VRAT
vrtca Sončni žarek,
v sred o, 1 8. 3 . 2 01 5 , od 9 . 00 d o 1 1 . 00.
Prijazno vabljeni v vse naše enote
(Velike Lašče, dislocirani oddelek na Karlovici
in dislocirani oddelek na PŠ Turjak),
da se nam pridružite in nas spoznate.
Ob obisku vrtca si boste lahko ogledali prostore in
izvedeli več o programu in dogajanju v vrtcu.
Z veseljem vam bomo odgovorili na vsa vprašanja, ki
se vam morda porajajo ob vpisu otroka v vrtec.
Pričakujemo vas.
Strokovne delavke in otroci vrtca Sončni žarek
Kultura
Letošnjo prireditev ob slovenskem kulturnem
prazniku so pripravili učenci osnovne šole s svojimi
mentorji.
Uvodoma je pomen kulture in z njo povezanega vsakdanjega življenja lepo predstavila ravnateljica mag. Metoda Kolar. Kultura zajema širok pojem, in prav kulturni
praznik je trenutek, ki nas opomni, da so v našem
življenju pomembne: kultura medsebojnih odnosov,
kultura spoštovanja drug drugega, kultura sporazumevanja, kultura obnašanja, kultura zavedanja veličine naših
rojakov, kultura vsakega trenutka, ki nam je dan.... Če Svojo igralsko in pevsko vlogo so učenci opravili
bomo kulturo živeli in jo kulturno živeli, se za kulturo izvrstno. Petje, govor, igra - vse to je v obiskovalcih
pustilo pečat spoštovanja, ganjenosti in občudovanja
prihodnosti ni bati.
našega pesnika. Kako lepo znajo učenci s svojimi talenti
in sposobnostmi pripraviti lep kulturni večer!
Učenci so z besedo, glasbo, petjem in igro na oder
postavili prerez življenja našega največjega pesnika
Franceta Prešerna - od zvedavega fantiča z Vrbe na
Gorenjskem do umirajočega pesnika, ki je Slovencem
zapustil bogato doto.
Prešeren je bil resnično velik pesnik, prav tako pa so
veliki tudi naši učenci s svojimi talenti (pesniškega je ob
koncu prireditve predstavil tudi devetošolec Dren
Gruden), kar daje dodatno upanje za prihodnost naše
mlade generacije.
LČ
foto: Renata Gradišar in Zdene Samsa
Zavod PARNAS in KUD Primož Trubar
pod pokroviteljstvom Občine Velike Lašče
vabita na
ogled otroških gledaliških predstav festivala otroškega gledališča
Levstikov dom v Velikih Laščah, petek, 10. aprila 2015, od 8.00 do 13.00
Na velikolaškem odru se bo zvrstilo 9 predstav. Nastopile bodo otroške gledališke skupine PŠ Rob, TOK, TOK (OŠ
Ob Rinži Kočevje), 1 . b razred OŠ Velike Lašče, mlajša in starejša skupina Krpanovega gledališča _ OŠ Martina
Krpana Ljubljana, skupine Metulji in Ribe ter Miške iz Vrtca Sončni žarek, Modro ustvarjanje _ učenci 5. b iz OŠ
Velike Lašče in gledališka skupina Slemenci s PŠ Sveti Gregor.
Razpored predstav bo objavljen na spletni strani www.zavod-parnas.org v drugi polovici meseca marca.
Vstop na predstave je prost, večje skupine obiskovalcev se morajo predhodno prijaviti.
Vabljeni!
Tine Starič, vodja festivala
[email protected]
Kultura
Arhitektura predstavlja posebno poglavje likovne
umetnosti, saj je v nasprotju z ostalimi zvrstmi, kot sta
slikarstvo ali kiparstvo, njena sporočilnost zožena le na
tiste oblike izraza, ki s svojim utelešenjem ne okrnijo
njene fundamentalne vloge: funkcionalnosti. To pa ne
pomeni, da je arhitektura s tem kakor koli omejena ali
prikrajšana; nasprotno, zavezanost utilitarnosti je tisto,
kar jo kot umetnostno panogo določuje in jo razločuje od
ostalih. Lahko si predstavljamo, da most, po katerem ne
moremo prečiti vodne površine, v resnici dojemamo kot
monumentalno plastiko in enako je s hišo, v katero ne
moremo vstopiti. Druga njena posebnost izhaja iz
bistveno večjih dimenzij končnih umetniških del in z
njimi povezano drago izdelavo, ki izključuje arhitektovo
učenje s poskusi in napakami. Ključno vlogo tu odigra
avtorjeva sposobnost vizualizacije, kar pomeni, da je
stavba v njegovih mislih zgrajena veliko prej, preden je
položen temeljni kamen. Podobno jalovi bi bili tudi
poskusi zapolnjevanja vrzeli v tehničnem znanju z
izpostavljanjem likovne izraznosti, kar je pri drugih
zvrsteh povsem možno. Stavba, ki se podre, namreč ni
več stavbno telo, ampak le kup ruševin. Omenjene
značilnosti je v svojem delu Deset knjig o arhitekturi (De
Architectura libri decem) rimski pisec in prvi arhitekturni
teoretik Mark Vitruvij združil v tri preprosta načela, ki se
jim mojstri arhitekturne stroke niso odpovedali vse do
danes. Utilitas (uporabnost), firmitas (trdnost) in venustas
(lepota) tako predstavljajo nadčasovne, univerzalne
smernice za načrtovanje stavb, ki so se od antike naprej
le še potrjevale in ne glede na trenutno slogovno
usmeritev ohranjale svoj dogmatični status.
Arhitekturo, katere snovalec preudarno sledi vsem trem
načelom, lahko upravičeno imenujemo modra
arhitektura. S tem izrazom je kustos mag. Gojko Zupan
označil ustvarjalni opus arhitekta Milana Miheliča (rojen
20. julija 1925 v Dolenjih Lazih pri Ribnici), ki je bil z
izbranimi deli decembra lani predstavljen v Rokodelskem
centru v Ribnici v sklopu razširitev razstavnega programa
Galerije Miklova hiša. Dvajsetim arhitekturnim delom,
prezentiranim na razstavnih panojih skupaj z arhitektovo
podobo in njegovo biografijo so se pridružili še štirje
originalni načrti in dve avtorsko izdelani maketi ter tako
zaokrožili zgodbo o najvidnejšem slovenskem arhitektu,
ki izhaja iz Ribniške doline. Razstavo, ki jo je oblikovala
Neva Štembergar, je pospremila zgibanka z izčrpno
predstavitvijo avtorja in njegovega dela v besedilu Gojka
Zupana, ki je pripravil tudi strokovno vodstvo.
Najmlajši brat slikarja Franceta Miheliča po svojih
dosežkih zagotovo ni ostal najmanjši v družini, saj si je
kot eden bolj uspešnih učencev Edvarda Ravnikarja,
utemeljitelja mednarodnega funkcionalizma pri nas,
prislužil posebno mesto v zgodovini arhitekture 20.
stoletja. Z njim so Le Corbusierjeva načela in načela
Bauhausa kot temelji modernistične arhitekturne estetike
zaživela v novi, prevrednoteni obliki, ki je odgovarjala na
praktične potrebe, pa tudi idejne in estetske tokove po
drugi svetovni vojni. Plod neusahljivega navdiha, ki ga je
spremljal vseh štirideset let delovanja, predstavlja okoli
šestdeset arhitekturnih del, če neizvedenih načrtov sploh
ne upoštevamo. Med njimi so tudi širši javnosti dobro
poznane ljubljanske zgradbe, kot npr. Konstrukta za
Bežigradom, paviljona B in C Gospodarskega razstavišča,
samo delno uresničeni kompleks stolpnic Bavarskega
dvora, stanovanjske stolpnice v Savskem naselju itn.
Nekatere med njimi so po svoji izvirni formi in uporabi
najnaprednejše tehnologije precej izstopale. Mednarodna
telefonska centrala se je Ljubljančanom priljubila celo do
te mere, da so ji nadeli kar lastno ime: »Klavir«. Tudi v
tujini niso ostali ravnodušni do Miheličevih stvaritev:
trgovsko hišo Market v Osijeku so po požaru zaradi njene
prepoznavnosti v sodelovanju z arhitektom delno
obnovili in delno celo postavili na novo, kar je pri
novejših arhitekturah prej izjema kot pravilo.
Milan Mihelič je s svojim delom neizbrisno zaznamoval
ne le arhitekturne in urbanistične podobe Ljubljane,
ampak tudi razvoj slovenske arhitekture nasploh in velja
za enega vodilnih predstavnikov Ljubljanske šole za
arhitekturo. Od leta 1981 kot izredni ter od leta 1987 kot
redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti
zastopa svoje strokovno področje tudi v slovenski
akademski srenji. Minula razstava v Ribnici napoveduje
arhitektovo devetdesetletnico; praznoval jo bo julija letos.
Voščilo bi bilo na tem mestu še preuranjeno, lahko pa se
mu zahvalimo za njegov izjemni doprinos k umetnosti
arhitekture.
Marjana Dolšina
Vseživljenjsko učenje
UČENJE VSE ŽIVLJENJE
V drugem semestru pričenjamo s študijskim krožkom
URNIK SPOMLADANSKEGA SEMESTRA
(ŠOLSKO LETO 201 4/2015):
Uvodno srečanje bo hkrati tudi predavanje:
ŠTU D I J SKI KROŽKI J Z TRU BARJ E VI KRAJ I :
NAŠ KRAJ VČERAJ, DANES, JUTRI
Mentorica: Barbara Pečnik
Termin in lokacija: ponedeljek, 1 0.00–11 .30; Trubarjeva
domačija na Rašici
Zaradi nenačrtovane daljše odsotnosti mentorice bomo
delo združili v en skupen semester. Že plačana članarina
zato velja še naprej.
RAČUNALNIŠKI KROŽEK
Mentor: Anže Starič
Termin in lokacija: sreda, 1 8.00–19.30; računalniška
učilnica v OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče
ČEBELARSKI KROŽEK
Mentor: Brane Borštnik
Termin in lokacija: vsak prvi petek v mesecu,
17.00–1 8.30; klubska soba v Levstikovem domu v Velikih
Laščah
AMATERSKA FOTOGRAFIJA
Mentor: Niko Samsa
Termin : studio v Levstikovem domu v Velikih Laščah;
pričetek: četrtek, 12. marca, ob 17. 30 uri
LIKOVNE DELAVNICE
Mentorica: Urška Meke;
Termin: petek, 1 0.00_11 .30
Članarina za študijske krožke JZ Trubarjevi kraji je 12 EUR.
Likovne in zeliščarske delavnice se izvajajo z doplačilom.
ŠTU D I J SKI KROŽKI OSTALI H I ZVAJ ALCE V:
LITERARNA SKUPINA (KUD Primož Trubar Velike Lašče)
Mentorica: mag. Ana Porenta
Termin in lokacija: četrtek, 17.00_1 8.30 (srečanja
potekajo na tri tedne); klubska soba v Levstikovem domu
v Velikih Laščah
ŠTUDIJSKI KROŽEK PARNAS
Mentorica: Metka Starič
Letošnja tema: Rokodelstvo
Termin in lokacija: četrtek, 1 0.00–11 .30; Parnas center,
Rob
N APOVE D U J E MO:
ZELIŠČARSKA DELAVNICA
Mentorici: Ana Usenik (Pehta s hribov) in Darja Mlakar
Na eno izmed majskih sobot bomo obiskali zeliščni in
dišavni vrt sekcije za zdravo življenje Društva Zapotok.
O terminu boste pravočasno obveščeni.
AMATERSKA FOTOGRAFIJA.
»OD SLIKARSTVA K FOTOGRAFIJI IN NAZAJ«
umetnostne zgodovinarke Marjane Dolšina,
ki bo v četrtek, 12. marca 2015, ob 17.30 uri v
Levstikovem domu v Velikih Laščah.
V preglednem predavanju o umetnosti fotografije boste
lahko spoznali razloge za izum dokumentiranja novega
medija dokumentiranja sveta in umetnosti izražanja v
prvi polovici 19. stoletja ter se seznanili s temeljnim
razvojem fotografskih tehnik in njihovimi izumitelji.
Osrednjo temo bo predstavljala vloga fotografija v
razvoju moderne umetnosti 20. stoletja, njene različne
funkcije in odnos do sočasne slikarske produkcije.
Predavanje je namenjeno članom študijskega krožka ter
vsem ostalim članom in nečlanom UTŽO Velike Lašče.
Vabljeni!
LIKOVNA SKUPINA
vas vabi na
odprtje likovne razstave
SESTANKI Z ANO,
ki bo v
petek, 10. aprila 2015, ob 17. uri
v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji na Rašici.
Razstavo bodo pripravile udeleženke likovnih delavnic
pod mentorstvom
Urške in Ana Meke.
Vabljeni!
Javni zavod Trubarjevi kraji
Rokodelstvo
- letošnja rdeča nit študijskega krožka Parnas
„Študijski krožki so majhne skupine ljudi, ki jim je
pohlep tuj. Pomembno jim je učenje, in podajanje
spoznanj skupnosti. Študijski krožki so primeri dobrih
praks, kako iz „spečih“ ali izjemno razigranih ljudi
narediti nekaj novega in dobrega, tako zase kot za
skupnost. Njihovo delovanje oplajata prostovoljnost in
vseživljenjsko učenje.“ (Jože Prah, 2013).
V študijskem krožku Parnas, ki poteka že tretje leto, od
novembra raziskujemo rokodelske panoge in se
preizkušamo v rokodelskih spretnostih.
Najprej smo se odločili za pletarstvo iz ličkanja. Za
potrebe študijskega krožka je koruzo spomladi posadila
Majda Tekavec, na jesenskih čajankah pa smo jo ličkali.
„Iz ličkanja v Robu nismo kaj posebnega izdelovali, smo
ga pa uporabljali za cuhe, ki so bile nadomestek
današnjih žimnic,“ je povedala 94-letna Julka
Cimperman. Ker večina udeleženk krožka te pletarske
tehnike ni poznala, je na pomoč priskočila Darinka
Vseživljenjsko učenje
Grmek Štrukelj, ki se je pletenja podstavkov naučila v
rokodelski šoli v Ribnici. Znanje je bila pripravljena
podeliti z nami, nas naučila pletenja iz ličja in šivanja
uporabnih izdelkov. „Tudi roke se navadijo,“ je tolažila
članice, „za lep izdelek pa potrebujete tudi veliko mero
vztrajnosti in vaje.“ Vera Gorjup se je namesto kitk za
podstavke lotila debelejše kite: „Če roke ne služijo, kot so
včasih, se je treba znajti. V Krvavi Peči in v Robu smo iz
ličja izdelovali predpražnike, pa bom malo obnovila
znanje.“
V pletenje podstavkov iz ličkanja
nas je popeljala Darinka Grmek Štrukelj
Skozi drugo tehniko - polstenje oz. filcanje - je članice
popeljala kar mentorica krožka, ki se je spretnosti naučila
od svoje gostiteljice v švicarskem Luetzelfluehu. Nastale
so mehke volnene skledice, Majda pa je izdelala še
čepico – baretko. Dovolili smo si pokukati še v druge
ročne spretnosti iz naše okolice. S skupnim poprtnikom,
kjer je vsaka od članic prispevala svoj delež, smo se tudi
letos udeležile državne razstave poprtnikov in ponosno
prevzele zlato priznanje. Z lastnimi poprtniki pa je v
Dobrepolju oz. kasneje v Laščah sodelovala skoraj
tretjina članic ŠK.
Predstavitev ženske
oblačilne kulture iz
velikolaške okolice v
začetku 20. stoletja, ki
ga je odlično pripravila Bojana Dolšina,
pa je bilo izhodišče za
razmislek o šivanju in
pletenju, ki nas čakata
v drugem semestru.
Zobotrebčarstvo je
bilo v teh krajih
precej razširjeno. Kar
nekaj članic je v mladosti klince že izdelovalo, a redke to
počno še danes. Iva
nas je naučila, kako
se les izbere, ga
nažaga na mero,
razkolje in ošili s
krivčkom, Vera - kako
se nožke pravilno
brusi s pomočjo bru- Brez nabrušenih krivčkov seveda ne gre
sa in osle, Marinka kako se klince lahko dela „z roke“, kako se jih zbrusi oz.
„spuca“ ter poveže v butarice. Odkrivali smo, kaj je o
zobotrebcih zapisal Anton Mrkun, si ogledali nekaj
krajših filmov in ob delu zapeli ljudske pesmi. Spoznali
smo, da je bilo zobotrebčarstvo pred kratkim vpisano v
Register žive kulturne dediščine in kako poteka
evidentiranje nosilcev izročila. Preverili smo možnosti
vključevanja pridobljenih znanj v turistično ponudbo
(predstavitev za nove lokalne vodnike po občini Velike
Lašče) in bili veseli obiska novinarke Simone Fajfar.
Zakonca iz Vodic, ki sta za krožek izvedela iz medijev,
sta se pri nas že naučila izdelave zobotrebcev, mi pa smo
pridobili dodatnega animatorja za pletarstvo iz leskovih
viter, ki pride na vrsto v začetku aprila. V drugem
semestru bomo poleg košaric izdelovali še skodelice iz
gline, pletli in šivali.
Tudi v drugem semestru bo študijski krožek potekal vsak
četrtek od 1 0h do 11 .30 v centru Parnas v Robu, po
obvezni čajanki, ki se začne ob devetih. Prispevek
udeležencev ŠK Parnas za drugi semester je 12 EUR,
informacije dobite na 041 833 456. (Omenjeni prispevek
ne omogoča obiska ostalih ŠK pod okriljem UTŽO Velike
Lašče – ki jih organizirata Javni zavod Trubarjevi kraji ali
KUD Primož Trubar.) Lepo vabljeni!
Metka Starič, mentorica ŠK
Zavod Parnas
Javni zavod Trubarjevi kraji
vas vabi na
na prireditev, kjer predstavljajo svojo ponudbo za otroke in mladino kulturne ustanove iz vse Slovenije.
Potekal bo v sredo, 18. marca 2015, med 9. in 18. uro v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Javni zavod Trubarjevi kraji se bo s svojimi sodelavci predstavljal v okviru predstavitve slovenskih muzejev in galerij
v prvem preddverju Cankarjevega doma pod temo SVETLOBA (Mednarodno leto svetlobe 2015). Skupaj z zavodom
Parnas pa bo zavod sodeloval tudi v sklopu strokovnega usposabljanja na predstavitvi dobrih praks INDUSTRIJSKA
DEDIŠČINA V PROGRAMIH SLOVENSKIH MUZEJEV IN ARHIVOV, ki bo med 1 4.00 in 15.30 v dvorani M1 .
Prijave za individualne obiskovalce so mogoče do 15. marca 2015 preko spletne strani
www.kulturnibazar.si.
Udeležba na Kulturnem bazarju je brezplačna.
Lepo vabljeni!
Javni zavod Trubarjevi
Turizem
Lokalni vodnik je tisti, ki je v neposrednem stiku z
obiskovalci, ki »nosi dober glas v deveto vas«, zato si JZ
Trubarjevi kraji postavlja za prednostno nalogo, da so v
občini lokalni vodniki ustrezno usposobljeni v tehniki in
vsebini vodenja. Pridobitev novih lokalnih vodnikov je
nujno potrebna, saj smo zadnje izobraževanje za nove
vodnike izvedli že leta 2008, od takrat pa je bil zelo velik
osip. Razlog za to je sama narava dela. V vodenje se
pretežno vključujejo študenti, brezposelni in upokojenci,
ki si sčasoma najdejo novo zaposlitev oziroma zaradi
starosti prenehajo z delom, zato se število usposobljenih
vodnikov iz leta v leto manjša. Hkrati je dodatno
usposabljanje nujno za vzdrževanje kakovosti vodenja.
Našemu povabilu k izobraževanju se je odzvalo 1 0
kandidatov. Že konec novembra so kandidati opravili
prvi, splošni del izobraževanja, ki je vključeval
izobraževanje s področja osnov in tehnik turističnega
vodenja in ki ga je izvedel Iztok Bončina (Palladio,
Agencija za izobraževanje), dolgoletni turistični vodnik,
svobodni fotograf in fotoreporter, ustanovitelj Društva
turističnih vodnikov Slovenije in več let član izpitne
komisije za pridobitev licence turističnega vodnika ali
spremljevalca pri Gospodarski zbornici Slovenije. Ob
kocu predavanj so udeleženci pripravili tudi zaključni
izlet po naših krajih in se preizkusili v vodenju tudi sami.
Umetnostna
zgodovinarka
Marjana Dolšina
pri predstavitvi
zgodovine
umetnosti v
občini Velike
Lašče
zgodovini; grad Turjak); Marjana Dolšina, univ.dipl.
umetnostna zgodovinarka (splošno vodenje po občini –
umetnostna zgodovina); Barbara Žnidaršič, prof.
zgodovine in univ. dipl. pedagoginja (grad Turjak –
Trubar in Turjaški); Teja Hočevar, univ.dipl. zgodovinarka
(splošno vodenje po občini – Ortenburžani); po gradu je
prikazala vodenje Polona Cvelbar.
Predavanje o Levstiku in Stritarju v
spominski sobi v Levstikovem domu v Velikih Laščah
Zaključek ob gluhih štrukljih v Gostilni pri Kuklju
V naslednjih dveh mesecih so sledile še vsebine
posebnega dela izobraževanja, vezane na posamezne
lokacije oz. licence: Trubarjeva domačija, grad Turjak,
Levstikova in Stritarjeva spominska soba ter splošno
vodenje po občini (vsebine s področja geografije,
zgodovine in umetnostne zgodovine).
Predavanja so izvedli naslednji predavatelji: Andrej
Perhaj, vodnik pedagog na Trubarjevi domačiji
(Trubarjeva domačija, spominska soba Frana Levstika in
Josipa Stritarja, Trubar in Turjačani); Ivanka Peterlin, prof.
geografije in zgodovine (vodenje po občini – poudarek
na geografiji), mag. Barbara Pečnik, zgodovinarka in
sociologinja kulture (vodenje po občini – poudarek na
Hkrati je bilo izvedeno tudi usposabljanje lokalnih
turističnih vodnikov za podaljšanje licenc, udeležilo se
ga je 13 lokalnih vodnikov. Sedaj se kandidati pridno
učijo za preverjanje znanja, ki bo sredi marca. Želimo
jim vso srečo!
Barbara Pečnik, JZ Trubarjevi kraji
Naša dediščina
V nedeljo, 15. februarja, se je v Levstikovem domu v
Velikih Laščah odvil (sedaj že tradicionalni) Folklorni
večer. Tudi letos so ga organizirali člani Društva
podeželske mladine, obiskovalci pa so uživali še ob
ogledu plesa folklorne skupine Podeželskih žena in
konjerejcev in ob poslušanju Velikolaške vokalne
skupine. A letošnji folklorni večer je bil vseeno drugačen
od vseh prejšnjih. Pa ne zato, ker je zima končno spet
snežena. Tudi ne zato, ker je bil dva dni nazaj še en petek
trinajsti, ki smo ga preživeli, ne da bi nas doletela kakšna
nesreča. Pa tudi ne zato, ker ima Tina Maze po
svetovnem prvenstvu za vratom obešenih še nekaj kolajn
več. Poseben je bil zato, ker so se plesalci Društva
podeželske mladine Velike Lašče prvič predstavili v
svojih lastnih folklornih oblekah.
Pot do teh oblek ni bila tako preprosta. Folklorna skupina
se je začela dobivati leta 201 0. Vajeti vodje je v roke
vzela Marjana Podlogar, takrat še članica starejše
folklorne skupine. Člani so bili zagnani in vedoželjni. Z
veseljem so se udeleževali raznih nastopov in prireditev
ter z veseljem pokazali, katere ljudske plese so se že
naučili. Žal pa so jim vseskozi manjkale folklorne obleke,
ki so mladi skupini predstavljale zelo velik finančni
zalogaj. Sposojali so si jih od starejše folklorne skupine
ali drugih društev in plačevali najemnino. Sanje in želje
po lastnih oblekah so seveda obstajale od vsega začetka,
z leti pa postajale vse večje. Najdba stare obleke nad
trgovino Trgoup je pomenila prelomnico, lahko bi celo
rekli odskočno desko. Postala je vzorčna obleka za
žensko nošo. Denarja je bilo vsaj za začetek dovolj in
folklorne obleke so začele nastajati. Šivilja Helena Jamnik
je pobrala mere, šivala, prinesla obleke na 'probo', jih
popravila, spet prinesla na 'probo' in to ponavljala,
dokler se niso vsakemu članu prilegale kot ulite.
Folklorniki Društva podeželske mladine Velike Lašče so
se nam predstavili s tremi spleti – Podoknica, Košnja in
»Štelnga« – poziv na vojsko. Avtorica slednje odrske
postavitve je Marta Debeljak, vodja skupine in tudi
avtorica prvih dveh postavitev pa je Marjana Podlogar.
V prvem spletu (Podoknica) so prikazali, kako je včasih
potekalo osvajanje deklet. Fant je prišel pod okno in s
pesmijo snubil dekle za naklonjenost. S seboj je seveda
povabil tudi prijatelje, da je bilo petje še bolj bogato in
seveda lepše. Marsikatera
deklina je padla na to, včasih
pa je fanta zavrnila z vedrom
vode. V tem primeru ples
seveda ni sledil, so pa v
vsakem primeru na svoj račun
prišli spremljevalni pevci. Če
je bil fant zavrnjen, so se
lahko šalili na njegov račun,
če pa je bilo snubljenje
uspešno, so lahko svoje
simpatije zavrteli tudi sami.
Sledil je nastop Folklorne
skupine Podeželskih žena in
konjerejcev Na vasi, katerega
avtorica je Marta Debeljak.
"Špegu tanc"
Člani folklorne skupine DPM v novih nošah
Člani skupine so se skozi pesem in ples šalili in brili
norce eden iz drugega. Predstavljeno je malo spominjalo
na pustni čas, v katerem so bili plesalci včasih še posebej
dejavni. Seveda, saj je sledil postni čas, v katerem se ni
smelo veseljačiti.
Folklorna skupina Društva podeželskih žena
in konjerejskega društva
Odrska tla so zopet zatresli gostitelji. Prikazali so košnjo,
obračanje sena in spravljanje "v rešte". Kosci in grabljice
so si želeli sonca, da bi lahko opravili, kar je bilo treba
opraviti. Fantje so se zbrali že navsezgodaj, tako da je
bila še rosa, in začeli s košnjo. Seveda je kdaj pa kdaj tudi
kakšen zaspal, če mu je mladenka ukradla spanec. Ta je
bil iz strani ostalih deležen posmehovanja, verjetno pa
tudi zavisti. Kljub tarnanju deklet, da jih je sonce zbudilo
prehitro, so vedno prišle pomagat. Poskrbele so, da fantje
med delom niso bili lačni in žejni, na koncu pa so
pograbile.
Prizor iz spleta Košnja
Naša dediščina
Ljudskim plesom je sledilo ljudsko petje, ki je bilo včasih
nepogrešljiv del vsakdanjika ljudi. Danes je petje ob
opravljanju kmečkih opravil zamenjal zvok traktorskega
motorja, petje ob večerih zvok televizijskega
sprejemnika, petje ob druženju pa neskončno govorjenje
čez sosede in opravljanje. Pa nič za to, hvala bogu
obstajajo sestavi, ki ohranjajo ljudsko zapuščino. Eden
takih je tudi Velikolaška vokalna skupina, ki pod
vodstvom Martine Kovačič praznuje že petindvajseto leto
delovanja. Zapeli so dve slovenski ljudski: Dolenjski
furmani in Lepo moje ravno polje. Predstavili so tudi
pesem Nocoj se mi je sanjalo.
Vokalna skupina je obudila spomin na furmane, ki so bili
zaradi dela veliko zdoma. Njihove družine so bile sicer
navajene, da mora iti gospodar na pot in služiti denar za
preživetje, zato slovo ni bilo tako težko. Tega pa verjetno
ne bi mogli trditi za slovo ob odhodu od doma v vojsko.
»Štelnga« ali nabor je izraz za dogodek, ko so bili fantje
potrjeni za služenje vojaškega roka. To je bilo obvezno in
vsak moški je prišel na vrsto. Po pregledu so bili
določeni, v kateri del vojske gredo. Biti potrjen je
pomenilo čast, a hkrati tudi slovo od doma, družine,
prijateljev. Mame so jokale, jokala so tudi dekleta, ki so
svojim
fantom namenila tudi kakšen pušeljček.
Nabiranje vojakov za vojsko so nam v poslednji točki
večera prikazali člani Društva podeželske mladine.
Na koncu je sledila še podelitev priznanj za pet- in
desetletno udejstvovanje v folklorni dejavnosti. Priznanja
je podeljevala Tatjana Avsec, vodja območne izpostave
JSKD Ljubljana okolica. Organizatorji večera so se še
Velikolaška vokalna skupina
najlepše zahvalili vsem, ki so kakor koli pomagali pri
izvedbi in pri izdelavi folklornih oblek in folklornega
večera. Posebna zahvala je bila namenjena občini Velike
Lašče in Županovemu skladu, ki sta v največji meri
prispevala k temu, da so mladi plesalci uresničili težko
dostopne sanje. V znak hvaležnosti so v zgornjih
prostorih Levstikovega doma pripravili pogostitev za vse
gledalce in nastopajoče. Večer je minil hitro in poskočno
in tistim, ki ste ga zamudili, je lahko žal. A nič ne skrbite
– folklornike lahko pridete pogledat tudi drugo leto!
Mojca Šilc
foto: Klemen Farkaš in Mojca Šilc
Naša dediščina
V Prečni pri Novem mestu je tudi letos
zadišalo po kruhu. V organizaciji Zveze kmetic
Slovenije, Društva kmečkih žena Novo mesto,
Turističnega društvoa Straža in Kmetijsko
gozdarskega zavoda Novo mesto je 1 4. in 15.
februarja potekala tradicionalna, letos že šestič
zapovrstjo, državna razstava in ocenjevanje
pletenic.
Skupaj 72 gospodinj in tudi nekaj moških iz različnih
koncev Slovenije je prineslo svojo umetelno izdelano
pletenico. Sodelovale so tudi članice Društva
podeželskih žena Velike Lašče, in sicer Jožefa Škrabec s
pletenim srcem, Zdenka Škrabec s pletenico in Milka
Debeljak s pletenim srcem. Ocenjevalni strokovni
komisiji, ena za pletenice, ki so imele obliko štruce, in
druga za tiste v obliki srca, sta imeli letos še težjo
nalogo, saj so izdelki bili še boljši in lepši kot prejšnja
leta. Pri ocenjevanju izdelkov komisiji ocenjujeta
zunanji videz, to je obliko pletenice, barvo skorje in
videz površine skorje ter okraševanje pletenice, videz
sredice, barvo in strukturo sredice, vonj in okus skorje in
sredice ter zahtevnost izdelave.
Pleteno srce je narejeno iz vsaj dveh različnih načinov
pletenja in nivoja kit, okrašeno z rožami ali figurami iz
testa. Pletena štruca pa je narejena iz vsaj dveh različnih
načinov pletenja in treh nivojev kit, okrašena z rožami
ali figurami iz testa. Kito splesti v obliki srca je zagotovo
še težje kot v štruco.
Pletenica je imela nekoč veliko večji pomen, kot ga ima
danes, saj je bil to praznični kruh za prav posebne
priložnosti, na primer ob rojstvu otroka. V dar prejeta
pletenica je imela in ima tudi danes za tistega, ki jo
Članice društva podeželskih žena Velike Lašče, in sicer
Zdenka Škrabec, Štefka Cimperman in Jožica Škrabec, so
sodelovale na razstavi in ocenjevanju kruhov v Škocjanu.
Vse tri so na ocenjevanju prejele zlato priznanje, kruh
Zdenke Škrabec pa je dosegel tretje mesto med najvišje
ocenjenimi kruhi.
Društvo podeželskih žena Škocjan je letos v sodelovanju z
občino Škocjan v februarju pripravilo šesto društveno
ocenjevanje in razstavo kruha. Na ocenjevanju vsako leto
sodeluje več članic domačega društva, vabilu pa se
odzovejo tudi članice drugih društev. Tričlanska strokovna
komisija pod vodstvom Elizabete Verščaj je tako letos
ocenjevala 78 vzorcev različnih kruhov, ki so prišli iz
različnih koncev Slovenije. Kruhi se ocenjujejo glede na
vrsto kruha in so razvrščeni v šest ocenjevalnih skupin:
pšenične kruhe, ržene kruhe, kruhe iz drugih krušnih žit,
mešane kruhe, kruhe posebnih vrst in praznične kruhe.
Strokovna komisija ocenjuje zunanji videz, obliko, vonj
skorje in sredice, videz in lastnosti skorje in sredice ter
okus in topnost skorje in sredice.
Članice Društva podeželskih žena Velike Lašče, ki s svojimi
dobrotami, tudi s kruhi in pletenicami, sodelujejo na
različnih ocenjevanjih in razstavah, so tokrat sodelovale v
prejme, izjemno vrednost,
saj je v izdelavo pletenice
vloženega veliko dela in
truda. Veliko gospodinj
danes tega znanja nima
več, zato je namen državne
razstave in ocenjevanja, da
to znanje ne bi šlo v
pozabo, da se prenaša na
druge, predvsem na mlajše,
in se tako ohranja naša
bogata kulturna dediščina.
Na letošnjem ocenjevanju v Prečni so pri ocenjevanju
pletenic podelili 1 6 bronastih, 22 srebrnih in 20 zlatih
priznanj. Tudi članice Društva podeželskih žena Velike
Lašče so za svoje izdelke prejele odlične ocene. Milka
Debeljak je za svojo pleteno srce prejela zlato
priznanje, Zdenka Škrabec za pletenico bronasto
priznanje, Jožefa Škrabec pa za pleteno srce zahvalo za
sodelovanje. Predvsem Milka Debeljak je tista, ki poleg
tega, da obvlada peko domačih dobrot, svoje znanje
zelo rada prenaša na druge in s tem skrbi, da se to
ohranja, oživlja in prenaša iz roda v rod. »Boljši kruh,
kruh z različnimi okraski, tudi pletenico, so gospodinje
nekoč ob pomembnih dogodkih v družini pekle tudi na
domačijah v Velikih Laščah,« pove Milka Debeljak.
Danes ni veliko gospodinj, ki bi pekle pletenice, se pa
znanje ponovno oživlja prav po zaslugi Milke Debeljak,
ki je pred časom v okviru delavnice predstavila pripravo
in peko pletenice najprej svojim sočlanicam, nato še
članicam sosednjih tovrstnih društev v Ribnici in Novi
vasi, saj si z več sosednjimi društvi pogosto izmenjujejo
izkušnje na delavnicah in sodelujejo na različnih
področjih. Na številnih prireditvah v Velikih Laščah, na
katerih ne manjkajo dobrote velikolaških gospodinj, so
nemalokrat pletenica in drugi bogati kruhi Milke
Debeljak in tudi nekaterih drugih članic Društva
podeželskih žena Velike Lašče.
D. H.
Z leve: predsednica DPŽ Škocjan Jožica Mehak, Urška Pugelj,
Rozalija Zupančič, Zdenka Škrabec ter škocjanski župan Jože Kapler
kategoriji ocenjevanja kruhov posebnih vrst. Zdenka
Škrabec je spekla bučni kruh z bučnimi semeni, Jožica
Škrabec zeliščni kruh s čemažem, Štefka Cimperman pa
krompirjev kruh. Vse tri so prejele zlata priznanja, Zdenka
Škrabec pa je z doseženimi 78,2 točkami od vseh možnih
80 točk dosegla tretje mesto med najbolje ocenjenimi. Od
vseh 78 ocenjenih kruhov jih je 24 prejelo zlato priznanje,
25 srebrno in 27 bronasto priznanje ter dve zahvali za
sodelovanje. Rezultati so dokaz, da gospodinje znajo speči
dober kruh, ki nosi s sabo tradicijo in znanje naših babic,
obenem pa mu znajo dodati nekaj svojega v obliki ali
dodatku nove sestavine. Po ocenjevanju so bili vsi kruhi
razstavljeni in jih je bilo mogoče tudi kupiti. Tri najbolje
ocenjene hlebce so na koncu prireditve tudi uspešno
licitirali.
D. H.
Društva
Društvo podeželske mladine Velike Lašče
vabi na
ki bo na gradu Turjak
v petek, 20. marca 2015, s pričetkom ob 18. uri.
Mladinski svet Slovenije letos trinajstič zapored
razpisuje natečaj, s katerim bo izbiral najboljše
prostovoljke, prostovoljce in projekte minulega leta. Na
natečaju pozivajo nevladne organizacije, javne
institucije, neformalne skupine in posameznike; skratka
vse, ki so v svoje dejavnosti v letu 2014 vključevali
prostovoljstvo, da svoje prostovoljke, prostovoljce in
prostovoljske projekte prijavijo na natečaj za podelitev
naziva Naj prostovoljka in Naj prostovoljec v treh
starostnih kategorijah (do 19, 20 – 30 in nad 30 let), Naj
mladinski voditelj oz. voditeljica, Naj prostovoljski
projekt ter Naj mladinski projekt. Rok za oddajo
prijavnic je 10. april 2014. Razpis objavljamo,
prijavnice pa so na voljo na spletni strani Mladinskega
sveta Slovenije www.mss.si. Prav gotovo so tudi v
našem okolju prostovoljci, ki si namesto plačila za svoje
delo zaslužijo vsaj javno priznanje, zato poziv
društvom, javnim institucijam in drugim, da jih prijavijo
na natečaj.
Občinska uprava
VABLJENI!
Že 5. Dnevi NVO 2015 se bodo letos odvijali med 13. in
15. marcem 2015 v G Konferenčnem Centru na Tržaški
c. 330 v Ljubljani. V okviru izobraževalnega vikenda
bodo na voljo brezplačne delavnice, namenjene
društvom, zasebnim zavodom in ustanovam iz
Osrednjeslovenske regije.
Udeleženci bodo lahko pridobili ključna znanja s
področja pridobivanja sredstev in vodenja nevladne
organizacije. Letos se posvečamo temam od A do Ž o
zbiranju sredstev s pomočjo crowdfundinga, vodenja
računovodstva nevladnih organizacij, pridobitni in
nepridobitni dejavnosti in prijavah na razpise.
Udeležba na dogodku je brezplačna za vse predstavnike
društev, zasebnih zavodov in ustanov iz osrednje
Slovenije. Prednost pri prijavi imajo člani Mreže NVO
osrednje Slovenije. Podrobnosti o dogodku in pristopno
izjavo najdete na spletni strani www.consulta.si.
Klara Kržišnik,
Stičišče NVO osrednje Slovenije
Mladinski svet Slovenije objavlja javni natečaj, po
katerem bomo na podlagi prijav izbrali Naj
prostovoljke, Naj prostovoljce, Naj mladinskega
voditelja, Naj prostovoljski in Naj mladinski projekt
leta 2014.
Prijavljene prostovoljke in prostovoljci se bodo
potegovali za naj naslov v treh starostnih kategorijah, in
sicer: do 19. leta, od 20. do 30. leta ter več kot 30 let.
Kot starostno mejo bomo upoštevali starost, dopolnjeno
v letu 201 4. Z namenom promocije organiziranega
prostovoljskega dela bomo izbirali tudi Naj prostovoljski
projekt, z namenom promocije mladinskega dela pa Naj
mladinskega voditelja oz. voditeljico in Naj mladinski
projekt. Tako pri mladinskem voditelju kot pri
mladinskem projektu gre za prostovoljsko delo, ki je
hkrati mladinsko delo. Oba prejemnika naziva bo
komisija izbirala po opravljeni izbiri v osnovnih
prostovoljskih kategorijah; prejemniki bodo tako lahko
isti kot v osnovnih kategorijah ali pa izbrani med
ostalimi. Prijavnica za vse kategorije posameznikov je
enotna. Prijavnica za obe kategoriji projektov je prav
tako enotna.
1. POGOJI ZA SODELOVANJE: NAJ PROSTOVOLJKA
oz. NAJ PROSTOVOLJEC – NAJ MLADINSKI
VODITELJ oz. VODITELJICA 2014
• Predlagatelj je lahko posameznica oz. posameznik,
neformalna skupina, društvo, mladinski svet, zavod,
ustanova ali katerakoli druga zasebna ali javna
institucija. Predlagatelj mora imeti utemeljeno povezavo
s predlaganim prostovoljcem in poznati vsaj del
njegovega prostovoljstva.
• Prijavljeni posameznik oz. posameznica za svoje delo
ne sme biti plačan/a oz. zaposlen/a za izvajanje
dejavnosti, za katere se ga/jo prijavlja v natečaj.
Društva
• Prijavljeni posameznik oz. posameznica mora biti s
prijavo seznanjen/a in se mora z njo strinjati. Svoje
strinjanje potrdi s podpisom prijavnice ali priloženega
življenjepisa.
• Predlagatelj mora izpolniti priloženi obrazec prijavnico, ki jo lahko prejme po navadni ali elektronski
pošti ([email protected]) ali poišče na spletni strani
www.mss.si.
• Obvezna priloga prijavnici je kratek življenjepis
prijavljenega (maksimalno 500 znakov). Prijavnici lahko
priložite dokazila o opravljanju prostovoljskega dela; to
so lahko fotografije, objave v medijih, izjave in mnenja
drugih udeleženih idr. dokazila o prostovoljskem delu
prijavljenega.
Prijava je lahko izločena kot neveljavna, če se
predlagatelj ne drži omejitev znakov, če ne izpolni vseh
obveznih rubrik v prijavnici, če ne priloži življenjepisa
ali če prijavnica ne vsebuje zahtevanih podpisov.
Pojasnilo: Mladinski voditelj (v okviru tega razpisa) je
prostovoljec oz. prostovoljka, star/a manj kot 30 let, ki
vodi mladinsko organizacijo oz. njeno enoto ali skupino
oz. več skupin posameznikov v okviru mladinske
organizacije, neformalne skupine ali drugih institucij.
Lahko je član/ica vodstva organizacije, lokalni voditelj,
vodja projektnih skupin ipd.
Pojasnilo: Mladinski projekt (v okviru tega razpisa) je
prostovoljski projekt, pri katerem je večina sodelujočih
prostovoljcev mladih (starih med 15 in 29 let).
3. IZBIRA NAJBOLJŠIH: O izbiri naj prostovoljk,
prostovoljcev, mladinskih voditeljev in projektov bo na
podlagi prispelih prijav odločala strokovna komisija,
sestavljena iz predstavnic oz. predstavnikov institucij,
povezanih s promocijo prostovoljstva. Kot kriterij
odločanja bodo komisiji služili predvsem dosežki
posameznikov – rezultati njihovega dela, njihove
odgovornosti, trajanje prostovoljskega dela, samostojnost
in samoiniciativnost, aktivna participacija (v kolikšni meri
so bili prostovoljci soustvarjalci vsebin) pri delu, vpliv
prostovoljskega dela oz. projekta na širjenje
prostovoljstva, vpliv na organizacijo in druga okolja, v
katerih je delo potekalo. Odločitev komisije je dokončna.
Komisija si pridržuje tudi pravico, da podeli posebna
priznanja izven navedenih kategorij in da v posamezni
kategoriji ne podeli naziva, če presodi, da je število ali
kvaliteta prijav prenizka. Sestava komisije, ki bo podelila
naziva Naj mladinski voditelj in Naj mladinski projekt, se
bo razlikovala od tiste, ki bo odločala o izbiri v ostalih
kategorijah.
4. ROK IN NAČIN PRIJAVE: Prijavnice naj bodo zaradi
izpolnjene v e-obliki (preko računalnika in ne
2. POGOJI ZA SODELOVANJE: NAJ PROSTOVOLJSKI berljivosti
ročno),
če
je mogoče, ni pa pogoj za prijavo. Prijavnice
PROJEKT - NAJ MLADINSKI PROJEKT 2014
skupaj z morebitnimi prilogami pošljite najkasneje do
• Pri prijavljenih projektih ni nujno, da je bila prijavljena petka, 10. aprila 2015 , in sicer: priporočeno po pošti na
aktivnost že pred oz. ob izvedbi poimenovana kot Mladinski svet Slovenije, Dunajska 5, 1 000 Ljubljana;
"projekt", pač pa gre za organizirano in običajno velja slovenski poštni žig – žigosano najkasneje na
datum roka za prijave; na ovojnici (kuverti) mora pisati
skupinsko aktivnost z določenimi nameni oz. cilji.
"PROSTOVOLJEC LETA 2014"; ali po e-pošti na naslov
• Predlagatelj mora biti ključni organizator oz. izvajalec [email protected]; prijava bo postala veljavna, ko
oz. nosilec prijavljenega projekta, in s tem tisti, ki ima o dobite s tega e-naslova potrditveno sporočilo.
projektu tudi največ informacij. Če gre za projekt, ki je
potekal v okviru določene organizacije ali institucije, je Zaželeno je, da vsaj prijavnice (ne pa nujno tudi priloge)
zaželeno, da je predlagatelj ta organizacija oz. institucija, v vsakem primeru pošljete po e-pošti.
in ne kateri od sodelujočih posameznikov. Predlagatelj
projekta je tisti, ki lahko ob koncu natečaja dobi
priznanje za izvedbo projekta oz. za osrednjo vlogo v 5. ZAKLJUČNA PRIREDITEV IN PRIZNANJA: Zaključna
projektu. Če je pri projektu sodelovalo več popolnoma prireditev natečaja, na katero bomo povabili vse
enakovrednih institucij, to označite v prijavnici. prijavljene posameznike in njihove mentorje oz. nosilce
Predlagatelj je lahko posameznica oz. posameznik, projektov, bo predvidoma potekala v juniju. Na prireditvi
neformalna skupina, društvo, mladinski svet, zavod, bomo podelili naj nazive, priznanja in nagrade; slednje
ustanova ali katerakoli druga zasebna ali javna institucija. bodo predvsem simbolične narave. Priznanja za
sodelovanje bodo prejeli vsi prijavljeni posamezniki in
• Prijavi se lahko projekt, pri katerem je prostovoljsko projekti.
delo bistveno prispevalo k izpeljavi oziroma kvaliteti
izvedbe projekta; ni pa nujno, da je bil projekt v celoti
izveden s prostovoljskim delom.
6. NE POZABITE!: Promocija prostovoljstva in
• Projekt se je moral zaključiti v letu 201 4, četudi se je mladinskega dela je ključni namen natečaja in z njim
začel v letu 2013 ali še prej.
lahko pomagamo pohvaliti in vzpodbuditi prostovoljstvo
tudi pri vas, v vaši organizaciji.
• Predlagatelj mora izpolniti priloženi obrazec –
prijavnico za naj prostovoljski projekt, ki jo lahko prejme Več informacij lahko najdete na www.mss.si, po e-pošti
po navadni ali elektronski pošti ([email protected]) ali ([email protected]) oz. na tel. številki 01 425 60 55 –
poišče na spletni strani www.mss.si.
Tanja Baumkirher. Zaradi narave našega dela in velikega
zanimanja za projekt je zaželeno predvsem
• Prijavnici lahko priložite dokazila o izvedenem komuniciranje po e-pošti.
projektu; zaželene priloge so fotografije, medijske objave,
spletne objave, izjave in mnenja udeleženih v projektu
idr. dokazila o aktivnostih.
Mladinski svet Slovenije
Prijava je lahko izločena kot neveljavna, če se
predlagatelj ne drži omejitev znakov, če ne izpolni vseh
obveznih rubrik v prijavnici ali če prijavnica ne vsebuje
zahtevanih podpisov.
Društva
V 65. letu od ustanovitve DRUŠTVA UPOKOJENCEV
VELIKE LAŠČE smo na občnem zboru 21 . februarja 2015
izvolili nove člane upravnega odbora, nadzornega
odbora in častnega razsodišča.
V imenu vseh izvoljenih članov se volivcem našega
društva zahvaljujem za zaupanje. Kot sem že na zboru
obljubila, se bomo trudili in delali v dobro vseh naših
članov. Naša glavna naloga je skrbeti za dobro počutje in
veselje starejših občanov v jeseni življenja, seveda v
sodelovanju z mlajšimi, kar pomeni pozitivno
medgeneracijsko razumevanje in sodelovanje.
Vse tiste, ki niste bili z nami na zboru in še niste
obveščeni, pa vabim v mesecu marcu na:
_ predavanje DARILO NARAVE – uporaba izdelkov in
olja iz konoplje (13. marec ob 1 6. uri);
Sobota, 21. 2. 2015, ob 10. uri v avli Osnovne šole
Primoža Trubarja v Velikih Laščah
sodelovanje in razumevanje mu je predsednica Društva
upokojencev Velike Lašče Marija Trotovšek podelila
plaketo. V zahvalo za vsakoletno gostoljubnost je plaketo
podelila tudi OŠ Primoža Trubarja.
Drugi govornik je bil gospod Anton DONKO,
podpredsednik ZDUS; nadaljeval je s problematiko
upokojencev na nivoju republike. Marjan SEDMAK,
predstavnik Mestne zveze upokojencev Ljubljana, nas je
seznanil še z bruseljskimi novicami, Anton SLAK z
Območne zveze Ljubljana Vič-Rudnik pa je poudaril
dobro sosedsko sodelovanje. Veseli smo bili vsakega
cenjenega gosta, saj je končno naše društvo zelo močno.
Verifikacijska komisija je nato sporočila število prisotnih
članov. Gospa Jelaska je po ugotovitvi prisotnosti in
sklepčnosti predlagala sledeče delovno predsedstvo: Ivan
Grebenc, predsednik; Irena Dednikar, članica; Stanka
Ivanc, članica; Helena Grebenc Gruden, zapisnikarica;
Martin Gruden in Olga Verovšek pa sta bila overovatelja
zapisnika. Izvolitev se je izvedla javno z dvigom rok, in
ko so bili organi občnega zbora izvoljeni, je predsednik
delovnega predsedstva pričel s svojim delom in predlagal
sledeči dnevni red:
1 . Poročilo predsednice UO DU Marije Trotovšek za
leto 201 4 in naloge za leto 2015
2. Finančno poročilo za leto 201 4 računovodkinje Anice
Zrnec
3. Poročilo predsednice nadzornega odbora Ane - Marije Peterlin (poročala je Majda Gradišar)
4. Poročilo predsednice častnega razsodišča Slave Petrič
(poročala je Marija Jelaska)
Občni zbor je začela predsednica Društva upokojencev
Marija Trotovšek s prisrčnim pozdravom vsem
udeležencem.
V uvodnem delu je predlagala verifikacijsko komisijo v
sestavi: predsednica Francka Jamnik in članici Marija
Oblak in Milena Košir. Komisijo smo soglasno potrdili z
dvigom rok. Po izvolitvi je verifikacijska komisija takoj
pričela s štetjem. Potem je vodenje občnega zbora
prevzela tajnica Društva upokojencev Mija Jelaska; ta je
napovedala in obrazložila program. Na oder je povabila
Branko Levstik, da je imela pozdravni nagovor v imenu
Osnovne šole Primoža Trubarja Velike Lašče; obenem je
tudi opravičila odsotnost ravnateljice Metode Kolar.
S prijetnim kulturnim programom so nas nato razveselili
učenci prvega razreda Osnovne šole Primoža Trubarja
Velike Lašče. Lep in prisrčen program je vpeljal med nas
dobro voljo. Veselje udeležencem občnega zbora pa so
že v samem začetku dela še nadgradili s skečem in
plesom mladi plesalci Podeželske mladine Velika Lašče.
Gospa Jelaska se je nato zahvalila vsem nastopajočim in
naši gostiteljici OŠ Primoža Trubarja ter na oder povabila
Antona Zakrajška, župana Občine Velike Lašče, in nato
še povabljene goste.
Nagovor našega župana je bil sproščen in spodbuden za
upokojence. Malo se je dotaknil občinske problematike,
varčevanja, pomanjkljivosti in veličine naše majhnosti,
poudaril je naše duhovno bogastvo, kulturne vrednote,
omenil častne občane naše občine in ljudi, ki se trudijo
vsak na svojem področju za skupno blaginjo ... Za dobro
_ predavanje O ZDRAVILNIH UČINKIH IZ ČEBELJEGA
PANJA (17. marec ob 1 6. uri).
Obe predavanji bosta v naših prostorih v glasbeni šoli v
Velikih Laščah. Še enkrat hvala za zaupanje in
nasvidenje!
Predsednica UP Društva upokojencev
Marija Trotovšek
Društva
5. Razprava o poročilih
6. Sprejem in potrditev poročil
7. Podelitev priznanj in zahval ob 30- in 20-letnici
članstva, zahvala Občini Velike Lašče in OŠ Primoža
Trubarja Velike Lašče
8. Predlog predsednika občnega zbora prisotnim
članom o razrešitvi dosedanjih članov UO, NO in ČR
9. Volitve novih organov DU Velike Lašče
1 0. Poziv novim članom k skupnemu sestanku
11 . Razno in zaključek občnega zbora
Delo po zapisanem dnevnem redu je vodil predsednik
delovnega predsedstva Ivan Grebenc.
Po poročilu verifikacijske komisije je bilo na občnem
zboru skupaj 1 83 članov in tako je občni zbor bil
sklepčen.
Ad. 1.
Poročilo predsednice Marije Trotovšek za leto 201 4 je
bilo precej obsežno. Podala je pregled načrtovanih in
opravljenih nalog. Z minuto molka smo se spomnili 1 4
članov, umrlih v letu 201 4. Poleg statističnih podatkov o
članstvu, opravljenih izletih, športnih aktivnostih,
delovanju kreativne skupine ročnih del je bilo
predlaganih tudi več glavnih nalog za leto 2015.
Ad. 2.
Finančno poročilo za leto 201 4 je obrazložila
blagajničarka Anica Zrnec. Ker so upokojenci znani kot
zelo skromni in varčni, je bil tudi finančni rezultat za
lansko leto temu primeren in je društvo leto zaključilo
pozitivno. Saldo z dne 31 . 12. 201 4 je bil 4.399,76 €, kar
pomeni, da bo društvo vsaj pol leta lahko delovalo
nemoteno.
Ad. 3.
Podano je bilo kratko poročilo predsednice nadzornega
odbora Ane - Marije Peterlin (poročala je Majda
Gradišar). Poročilo je bilo pozitivno.
Ad. 4.
O delu Častnega razsodišča je poročala Marija Jelaska.
Častno razsodišče v letu 201 4 ni imelo nobenega
primera.
Ad. 5.
K razpravi o vseh štirih poročilih se ni javil nihče in ni
bilo nobenih pripomb.
Ad. 6.
Bila so sprejeta vsa poročila in sklepi, podani v točkah
dnevnega reda od tč. 1 . do tč. 4.
Poročila od tč. 1 . do tč. 4. je možno videti v PRILOGAH
originalnega zapisnika na DU.
Ad. 7.
Vsa priznanja, podeljena članom Društva upokojencev
ob 30- ali 20-letnici sodelovanja v društvu je naštela
predsednica Marija Trotovšek.
Priznanja so bila razdeljena po poverjenikih na občnem
zboru in po njem. Posebna zahvala je bila podeljena tudi
Francki Jamnik in Mariji Jelaska za aktivno večletno
sodelovanje v odboru.
Ad. 8.
Predsednik Občnega zbora je predlagal prisotnim
članom, da z dvigom rok razrešijo dosedanje člane UO,
NO in ČR. Razrešnica je bila soglasno sprejeta.
Ad. 9.
Sledile so volitve novih organov DU Velike Lašče.
Predsedujoči je predlagal prisotnim članom, da so volitve
javne, to je z dvigom rok, kar dopušča 28. člen pravilnika
DU Velike Lašče. Po soglasni potrditvi članov Občnega
zbora je predsedujoči podal seznam novih članov.
Predlog je bil pripravljen s sodelovanjem vseh
poverjenikov in s pisnim pristankom vseh kandidatov. Za
volitve v organe Društva upokojencev Velike Lašče (za
UO, NO in ČR) za mandatno obdobje 4 leta (2015–2019)
so bili predlagani:
Upravni odbor (UO)
Predsednica Marija Trotovšek, podpredsednica Danica
Cvetko, tajnica Helena Grebenc Gruden, blagajničarkaračunovodkinja Anica Zrnec, referent za šport in
rekreacijo Avguštin Petrovčič, referent za izlete in
druženja Peter Trotovšek in referentka za socialo Hilda
Gruden.
Nadzorni odbor (NO)
Predsednica Jožica Puh, član Jože Oblak, članica Milena
Košir, namestniki: Jože Levstik, Jana Feguš in Jožica
Klančar.
Častno razsodišče (ČR)
Predsednica Marija Jelaska, članica Slava Petrič, članica
Jožica Mavsar Nosan, nadomestne članice: Alenka
Rozman, Magda Gradišar in Nevenka Peterlin.
Novi člani Občnega zbora so bili soglasno izvoljeni,
noben član ni bil proti in nihče se ni vzdržal.
Predsednik delovnega predsedstva je za kandidaturo
Anice Zrnec na mesto računovodja-blagajnik dodal še
sklep občnega zbora, da se ji dovoli opravljanje
omenjene naloge še en mandat, saj za to nalogo ni bilo
mogoče dobiti ustreznega kandidata. Občni zbor je tudi
ta sklep potrdil enoglasno, noben član ni bil proti in
nihče se ni vzdržal.
Ad. 10.
Predsednik delovnega predsedstva je nato podal poziv
izvoljenim, novim članom in članicam k skupnemu
sestanku prvo sredo v marcu, 4. 3. 2015, ob 9. uri v
društvenih prostorih glasbene šole v Velikih Laščah.
Ad. 11.
Predsednica Marija Trotovšek je imela pod tč. RAZNO
kar nekaj obvestil o aktivnostih, namenjenih vsem
občanom in članom društva. Objavljeni so ali še bodo na
kabelski TV.
Zahvalila se je Osnovni šoli Velike Lašče za prostor, ki so
ga pripravili za izvedbo občnega zbora. Zahvalila se je
tudi bratoma Samsa za izvedbo ozvočenja in snemanje in
tudi vsem drugim, ki so pomagali za dobro pripravljeno
izvedbo občnega zbora.
Predsednik delovnega predsedstva Ivan Grebenc je
zaključil uradni del občnega zbora in vse prisotne
povabil na družabno srečanje.
Zapisala Helena Grebenc Gruden
Društva
Kino Cineplexx v Kranju je 31 . januarja letos za vse
ljubitelje klasične glasbe v živo prenašal opero
skladatelja
Jacquesa
Offenbacha,
Hoffmanove
pripovedke, neposredno iz Metropolitanske opere, New
York. Radovedni člani Društva upokojencev iz Velikih
Lašč smo imeli priložnost videti ta prenos, delovanje te
tehnologije in lahko smo uživali v lepi igri in lahkotnih
melodijah Offenbachove opere.
Svečane obleke in visoke petke niso bile obvezne, ker nas
je sprejela „dvorana“ Planeta Tuš.
Ugodje v njej je bilo popolno z udobnimi stoli v visoko
položene vrste, pred nami sedeči nam niso zakrivali
pogleda. Veliko platno nam je dalo vtis, da smo čisto
pred nastopajočimi in izjemno ozvočenje je vse skupaj še
okrepilo. Predstava je bila odlično režirana in prilagojena
za občinstvo v takih dvoranah. Skozi celo dogajanje
prenosa nas je spretno vodila kamera in angleško
govoreča vodička Metropolitanske opere. Predstavila nam
je nastopajoče, orkester, dirigenta in režiserja predstave.
Med odmori, ko so tisti v New Yorku šli na kavo, smo mi
obsedeli v dvorani in kamera nas je popeljala v zaodrje
med scenske delavce, sproščene glavne pevce, ki so
dajali izjave o nastopu, počutju, sebi. Zanimivo je bilo,
saj tega po navadi ni mogoče videti.
Toda v ospredju je bila operna predstava in za njeno
boljše razumevanje moramo spoznati avtorja Jacquesa
Offenbacha. Kot Eberst se je rodil v židovskem okolju
koelenske sinagoge. Priimek je prevzel po mestu
Offenbach, iz katerega je izhajal. Zgodaj se je začel učiti
violino, pri devetih letih pa še violončelo. Ko se je
družina preselila v Pariz, se je vpisal na Pariški glasbeni
konservatorij in kmalu dobil tudi mesto violončelista v
orkestru Opere Comique. Leta 1 847 je postal dirigent v
Comedie Francaise. V času revolucije (leta1 848) je odšel
nazaj v Nemčijo. Ko pa so se strasti pomirile, se je zopet
vrnil v Francijo in vodil orkester Teâtre Francais. Nato je
bil direktor in lastnik gledališča Bouffes Parisiens.
Uglasbil je parodije na vrsto grških in klasičnih tragedij.
Ustvarjal je kratke operete _ enodejanke, ki so našle
Monotonost januarskih dni je vodstvo DU
Velike Lašče popestrilo z obiskom
Prekmurja. Svoje člane je popeljalo v
Dobrovnik in Lendavske toplice. Za en
dan smo velikolaške gričke zamenjali za
ravnino. Tako kot pri nas je bila tudi
pokrajina onstran Mure brez snega, rjava,
malo zelena, umazana in meglena.
Ravnini ni bilo konca in njive so bile
brezmejne. Koliko lepe zemlje in
obdelovalne površine imajo, in če
prištejemo še podzemno bogastvo,
termalno vodo, pa bližino meje …
Geografska lokacija in strateška prednost
je botrovala mnogim dobrinam in tudi
nastanku podjetja Ocean Orchids v
Dobrovniku. Že v osnovi je bila njihova
mesto v tem gledališču. Nekaj čez sto je takih del.
Ironična, lahkotna, včasih nespoštljiva in pompozna
scenska glasba je takoj doživela velik uspeh pri
občinstvu. Danes velja za očeta operete in je eden
najvplivnejših skladateljev popularne glasbe 19. stoletja
oziroma romantike. Popularnost njegovega kan-kana pa
je potrebno povezati tudi s slikarjem Toulouse _
Lautrecom. Njegove risbe in plakati so vabili v zabavišča,
ki so bila preplavljena z lahkotnimi Offenbachovimi
skladbami in polna šuštenja spodnjih kril, nog v črnih
nogavicah in širokih klobukov s fin de siècla.
Glasbena kritika pa se ni zmenila zanj. Zato je šel po
srečo v Ameriko, a tam ni imel uspeha. Vrnil se je nazaj v
Pariz. Bil je bolan. Imel pa je še eno veliko željo: napisati
in uglasbiti pravo veliko opero. Toda zapustil je vokalni
del in del orkestracije Hoffmanovih pripovedk. Opero sta
dokončala Ernest Guiraud, družinski prijatelj in 1 8-letni
Offenbachov sin Auguste. Z veliko spremembami je bila
1 0. februarja 1 881 komična opera prvič uprizorjena.
Končno smo pri operi, ki je imela prolog, tri dejanja in
epilog ter vse Offenbachove lahkotne prvine glasbe in
igre. Peli so v francoščini, z angleškimi in slovenskimi
podnapisi, tako da smo vsebino dobro razumeli, vendar
je ne bom pripovedovala. Gre za več Hoffmanovih
pripovedi o ljubljenih oziroma o eni ljubezni, o
nedosegljivi Stelli. Poiskala in predvajala sem si še enkrat
napitnico iz Lutrove pivnice, Barkarolo in arijo mehanske
lutke Olimpije. Ponovno sem si pričarala sijajne soliste:
Hiblo Gerzmanovo v vlogi Olimpije, Antonije, Giuliette
in Stelle, simpatično Kate Lindsey, ki je bila sijajna
Nicklausse in Muza, enkratnega Vittoria Grigolo kot
Hoffmana in Thomasa Hampsna v vlogi Four Villainsa.
Dirigiral je Yves Abel, režiser pa je bi Bartlett Sher.
V Ameriki so to znana imena. In tako kot smo mi včasih
hodili z veseljem poslušat Ladka Korošca in Vilmo
Bukovec, hodijo onstran luže občudovat svoje ljubljence.
Moderna tehnologija pa nam omogoča, da bomo tudi mi
lahko spoznavali svetovno znane glasove in njihove
dosežke.
Na spletnem brskalniku Google lahko najdete vse o
Metropolitanski operi nekoč in danes, o programu, ki so
ga za to sezono pripravili, ocenah, umetnikih, pevcih …
Wikipedija pa me je naučila vse, kar sem napisala o
Offenbachu.
Na snidenje še drugič ob taki priložnosti.
Vaša Helena
prednost v sonaravnosti geometralne
energije in ugodne klime. Tako se je
podjetje od leta 2005 razvilo v vodilnega
proizvajalca orhidej v tem delu Evrope.
Za vzgojo skrbno izbranih sort orhidej iz
rodu falenopsis (Phalaenopsis) so pridobili
veliko znanja, izkušenj in kreativnosti.
Vrhunsko kakovost dosegajo z uporabo
najmodernejše tehnologije. Poznavanje
trženja in trga pa še pospešujejo razvojne
smernice. Nismo bili v rastlinjakih, ki
pokrivajo 1,4 ha površine. Skozi stekla
smo lahko videli samo končno fazo
obdelave, sortiranje, vezavo na opore in
neskončno polje orhidej. Za obiskovalce
imajo posebno razstavno dvorano, kjer
smo lahko videli orhideje raznih barv,
Društva
velikosti in oblik. Najlepše so bile tiste bele, katerih
cvetovi so se, tudi do trideset jih je bilo na enem steblu,
ponujali mimoidočim v kaskadah. Prijazna vodička nam
je razložila osnove vzgoje in nam predstavila veličino
podjetja. Na 40.000 m2 danes na leto vzgojijo več kot 2
milijona cvetočih orhidej v lončkih in jih tudi prodajo,
izvozijo. Zato so tudi naše trgovine bogato založene s
tem, v svetu sorazmerno dragim cvetjem. Res imamo
srečo. Vsaka gospodinja jih ima verjetno kar nekaj doma,
kot da smo v tropih.
Kaj so tropi in tropski vrt, smo videli. Obiskovalcem radi
pokažejo velik rastlinjak s pravo tropsko klimo in bujnim
rastlinjem. Velike praproti, banane z zelenimi in rdečimi
sadeži, kavovci, čajevec, vrsto cvetlic z nenavadnimi
cvetovi, bazen z vodnimi rastlinami pa vodna stena,
kakteje in še vrsto drugega bujnega rastlinja so uspeli
vzgojiti in ga uspešno ohranjajo. Vsemu temu
vzdrževanju pa botruje sorazmerno poceni pridobljena
geotermalna energija in to kar v 85 %.
Očarani in navdušeni smo bili nad lepim cvetjem, za
slovo pa je vsak dobil še malo darilce in tako je bil obisk
še lepši. S polnim avtobusnim prtljažnikom orhidej smo
nato nadaljevali pot v Lendavo.
Lendave nisem poznala in tudi sedaj je ne poznam bolje.
Nekaj sem prebrala o mestu, o gradu, sinagogi,
Lendavskih goricah, o Bogračfestu, o etnografskih
posebnostih trgatve, nekaj nam je o vsem skupaj na
avtobusu povedala tudi gospa Marija. Toda spoznati,
zame pomeni videti in doživeti. Zato so v sivini dneva
dober vtis name naredile samo Terme Lendava v hotelu
Lipa, kjer smo se celo popoldne namakali v topli vodi in
se razvajali. Toplice so namreč znane po parafinski
termo-mineralni vodi, ki ima blagodejne učinke
predvsem na tegobe gibalnega sistema. Kopališče
sestavlja več bazenov s tobogani in zanimivimi vodnimi
učinki. Za tiste, ki se niso kopali, pa je bil zanimiv obisk
Energijskega parka ob hotelu. To je bila pot k zdravju in
dobremu počutju. Šest energijskih točk je bilo primernih
za sproščanje mišic, sproščanje čustvenega in psihičnega
stresa, čiščenje energetskega telesa in dihalnih poti,
krepitev kardiovaskularnega sistema in krepitev od revme
prizadetih organov. Vsak je nekaj našel zase.
In če naredim zaključek: preživeli smo lep in zanimiv
dan.
HGG
Šport in rekreacija
Žuži sport, d. o. o., je v petek, 20. 2. 2015, organiziralo
občinsko tekmovanje v veleslalomu. Tekmovanje se je
odvijalo v Sodražici, na smučišču Izver. Že po
predhodnih prijavah smo vedeli, da bo udeležba zelo
številčna. Vseeno pa si niti misliti nismo mogli, da se bo
tekmovanja udeležilo več kot 90 tekmovalcev. Poleg njih
se je je udeležilo tudi kar nekaj gledalcev, pri njih ni
manjkala niti sirena za navijanje. Letošnje tekmovanje je
postalo rekordno v številu udeležencev. Veleslalom je
potekal v dveh vožnjah, v njih so tekmovalci pokazali
zelo lepe in atraktivne vožnje. Letos smo načrtno želeli
privabiti otroke. Vsi vemo, da današnji finančni časi niso
ravno ugodni, zato smo se z ustanovo Županov sklad
odločili, da omogočimo vsem otrokom brezplačno
smučanje. Tako je prišlo 41 otrok in nasmeha na obrazu
jim ni zmanjkalo. Ne glede na rezultat so vsi otroci na
koncu dobili nagrade. Malo starejši so se morali zanje
potruditi. Absolutno najboljši čas obeh voženj je postavil
Miha Tekavec, v kategoriji fantičkov. V Laščah že
tradicionalno razglasimo skupno oz. absolutno 7. mesto,
ki velja za najbolj želeno lovoriko (Laški smučar). Letos
smo uvedli novost. Zmagovalec je dobil prehodni pokal,
in kot se spodobi tudi rumeno-oranžno jakno, ki
označuje vodilnega tekmovalca. Jakno bo lahko nosil leto
dni, naslednje leto pa jo bo moral skupaj s pokalom
predati nekomu drugemu. Zmagovalec za lovoriko Laški
smučar je po zelo izenačenih časih postal Jože Ivanc.
Rezultati posameznih kategorij so sledeči:
Mlajši dečki
Mlajše deklice
1. Čop Luka
1. Golob Živa
2. Čop Martin
2. Gradišar Neža
3. Pozelnik Amadej
3. Pirkovič Maruša
4. Čop Mihael
4. Ivanc Eva
5. Gradišar Ažbe
5. Ivanc Neja
6. Gradišar Žak
6. Štrukelj Maja
7. Marič Žiga
8. Kastelic Vid
Starejše deklice
9. Samsa Jakob
1. Laščanec Teja
1 0. Gradišar Črt
2. Kastelic Zala
11 . Adamič Lenart
3. Golob Ajda
12. Zalar Enej
4. Debeljak Hana
13. Strnad Aljaž
5. Zidar Kristina
1 4. Strnad Lovro
6. Gradišar Nina
15. Zakrajšek Andrej
7. Čop Ana
1 6. Adamič Erazem
17. Strnad Filip
1 8. Pečnik Jaka
19. Bojc Erik
20. Kastelic Lan
Starejše deklice
Dekleta
1. Gruden Tanja
2. Hren Stanka
3. Zidar Zupan Alenka
4. Ahac Tanja
Mlajši dečki
Borderji
1. Samsa Jaka
Starejši dečki
1. Gruden Dren
2. Hren Nik
3. Gruden Andraž
4. Gruden Drejc
5. Pirkovič Gašper
6. Zidar Sebastjan
7. Žužek David
Fantički
1. Tekavec Jernej
2. Tekavec Miha
3. Centa Uroš
4. Žagar Primož
5. Starc Tomaž
6. Podlogar Peter
7. Juvanec Miha
8. Gruden Urban
9. Tekavec Peter
1 0. Adamič Bojan
11 . Zalar Uroš
Fantički 12. Ivanc Domen
13. Kastelic Boštjan
1 4. Starič Jure
15. Tanko Andrej
1 6. Pintarič Nik
17. Strnad Mario
Fantje
1. Žužek Tone
2. Golob Andrej
3. Ivanc Jože
4. Škulj Jože
5. Pucelj Gregor
6. Debeljak Roman
7. Marolt Tadej
8. Hren Matej
9. Ožbolt Marjan
1 0. Pečnik Tomaž
11 . Andoljšek Peter
12. Marič Uroš
13. Štrukelj Miha
1 4. Hren Peter
15. Čop Miro
1 6. Debeljak Peter
17. Tekavec Jože
1 8. Jakše Primož
Fantje
Tekmo smo izpeljali na zelo visokem nivoju, kar nam
brez določenih ljudi zagotovo ne bi uspelo. V veliko
pomoč so bili: ŠD Turjak in Uroš Centa s soorganizacijo
dogodka, Jože Starič, komentator tekme; Urban Gruden
je skrbel za tehnično pomoč, Zdene Samsa je vse skupaj
posnel, Jure Starič je pomagal ob progi in na njej.
Zahvala tudi vsem sponzorjem prireditve: Žuži sport,
d.o.o., Salomon, Atomic, Skarpa, d. o. o., Mapri, d. o. o.,
Kmetijska zadruga Velike Lašče, diskont Zalar, Priba,
Centa Uroš, s. p., Trgoup, d. o. o., Indihar Bojan s. p.,
Mizarstvo Tekavčič in Mizarstvo Stritar.
Prav posebno zahvalo pa izrekam Občini Velike Lašče, ki
je finančno podprla prireditev, in ustanovi Županov
sklad, ki je zagotovila, da so otroci smučali in tekmovali
brezplačno. Hvala!
Vse podrobne rezultate in slike tekmovanja lahko najdete
na profilu Facebook (Žuži sport).
Smučarski pozdrav!
Matevž Žužek
Šport in rekreacija
Kljub slabemu vremenu je 31 . januarja TVD Partizan
Velike Lašče uspel izpeljati tradicionalni 15. Cenetov
memorial, mednarodni turnir v namiznem tenisu za
veterane in rekreativce. V celodnevnem tekmovanju je
tekmovalo sedemdeset igralk in igralcev v sedmih
posamičnih kategorijah in treh kategorijah dvojic.
Nastopili so igralci iz celotne Slovenije in Hrvaške.
Čestitke gredo domačim igralkam in igralcem za
množično udeležbo, srčno borbo in osvojene kolajne. Da
je namizni tenis priljubljen tudi med politiki, je dokazal
župan Občine Šenčur gospod Ciril Kozjek, ki je izkoristil
tekmovanje za izmenjavo mnenj z našim županom. S
pomočjo donatorjev in sponzorjev nam je uspelo, da se
je tekmovalni del zaključil v sproščenem klepetu, dobri
hrani in pijači ter z obljubo, da se prihodnje leto zopet
srečamo. Donatorji in sponzorji: Trgoup, d. o. o., Priba
okna, d. o. o., Frizerski salon Centa Ana, s. p., Diskont
Zalar, Picerija pri Roku, Gostilna Kropec, Izdelava
sodčkov Indihar Stane, s. p., Gradbene inštalacije Marko
Belaj, s. p., Servis in montaža plinskih, ogrevalnih in
elektronaprav Tone Šilc, s. p., Gostilna pri Kuklju in Peka
Kukelj, Žuži šport, d. o. o., Zagorc, d. o. o., Frizerski
salon Kodrček Sernel Bogdana, s. p., Strojna obdelava
lesa Centa Uroš, s. p., Magri, d. o. o., Parnas IKT, d. o. o.,
Tapetništvo Bojan Indihar, s. p., Intralite izvedba
prireditev, d. o. o., Art-les Igor Sever, s. p., in pokrovitelj
tekmovanja Občina Velike Lašče.
Rezultati:
Ženske do 39 let
1 . Doris Lesnik
2. Alenka Zidar Zupan
3. Vida Mlinar
3. Nika Možek
Moški od 50 do 59 let
1 . Darijan Vizjak
2. Darko Jakobčič
3. Erih Günther
3. Gorazd Štor
Tolažilna skupina:
1 . Slavko Pavlin
Moški od 60 do 69 let
1 . Đuro Paher
2. Boris Škoberne
3. Igor Varl
3. Miro Šemrov
Tolažilna skupina:
1 . Jože Pogačar
Moški od 70 do 74 let
1 . Dragutin Stanković
2. Maks Burger
3. Vinko Pretnar
3. Slobodan Kukić
Tolažilna skupina: 1 . Dario Bergoč
Moški nad 75 let
1 . Jože Hafner
2. Boris Perhač
3. Dragan Živunović
Ženske dvojice – enotna kategorija
1 . T. Ban – T. Možek
2. D. Lesnik – A. Zidar Zupan
3. D. Lapajna – J. Šebjanič Pupis
3. V. Perhoč – V. Menla
Ženske nad 40 let
1 . Tanja Ban
2. Vesna Perhoč
3. Dragica Lapajna
3. Jasna Šebjanič Pupis
Tolažilna skupina: 1 . Vera Menla
Moški do 39 let
1 . Dejan Fridrih
2. Bojan Vokal
3. Damjan Ogorevc
3. Tone Komar
Tolažilna skupina:
1 . Miha Režun
Moške dvojice do 49 let
1 . L. Zore – D. Vizjak
2. B. Kuhelj – R. Oven
3. D. Fridrih – B. Vokal
3. D. Ogorevc – V. Štor
Moški od 40 do 49 let
1 . Lojze Zore
2. Robert Mali
3. Tone Starc
3. Bojan Kuhelj
Tolažilna skupina:
1 . Marjan Šurca
Moške dvojice nad 50 let
1 . T. Špringer – D. Jakobčič
2. S. Pavlin – Z. Medja
3. C. Kozjek – D. Lapajna
3. G. Štor – B. Škoberne
Igor Sever in
župan Anton Zakrajšek
z najstarejšim
udeležencem memoriala
Tekst: Igor Sever
Foto: Niko Samsa
Šport in rekreacija
S februarjem smo zaključili tekmovanja za Slovenski
dvoranski pokal. Na vsaki tekmi je moral tekmovalec 60krat ustreliti na daljavo 1 8 m. Zbir zadetkov ja uvrščal
tekmovalce po kategorijah in slogih. V pokalni seštevek
so se tekmovalcu šteli štirje najboljši rezultati. V sezoni
november_marec so pokalno uvrstitev dosegli le trije
tekmovalci (Štrukelj, Ahac in Kovačič).
Naši tekmovalci na strelni liniji (Kočevje, 14. 2. 2015)
Strelci opravijo 20 serij po 3 puščice. Po vsaki seriji
pristopijo k tarčam, ugotovijo in na poseben obrazec
vpišejo rezultate. Nadzor nad točnostjo rezultatov
opravljajo tekmovalci sami, tako da je posredovanje
sodnikov izredno redko.
Na državnem dvoranskem prvenstvu za leto 2015 le
sodelovalo 31 klubov z 239 tekmovalci. Lokostrelski klub
Turjak je prijavil za državno prvenstvo 4 tekmovalce, ki
so imeli izpolnjene norme za udeležbo.
Za plavalci in plavalkami Plavalnega kluba Inles Ribnica
so nadvse uspešna državna prvenstva v 25-metrskih
bazenih v vseh starostnih kategorijah. Osemkrat so
Ribničani in Ribničanke stopili na najvišjo stopničko,
devetnajstkrat na drugo stopničko in štirinajstkrat na tretjo
stopničko. Med zelo uspešnimi je bila zopet ANA
KASTIGAR.
Odlična generacija deklic je serijsko stala na stopničkah
in dokazala svojo kakovost z dvema zmagama v štafetah
4 x 1 00 m mešano in 4 x 1 00 m prosto; nastopile so:
Nadja Padar, Neža Poje, Maša Lovšin in Ana Kastigar.
Naslova državne prvakinje sta se veselili Ana Kastigar in
Nadja Padar. Ana je slavila na 400 m in 800 m prosto ter
osvojila še drugo mesto na 100 m, 200 m prosto in 400
m mešano. Drugo mesto pa je osvojila tudi štafeta na 4 x
200 m prosto; sestavljale so jo: Nadja Padar, Gaja
Radivojevič, Neža Poje in Ana Kastigar.
ČESTITAMO!
Plavalni klub Inles Ribnica
Turjaška ekipa na dvoranskem državnem prvenstvu 1 4. 2.
2015 v Kočevju je častno zastopala klubske barve in
dosegla dobre uvrstitve: Štrukelj Matic 1 . mesto v
mladinski kategoriji z golim lokom, Božo Kovačič 3.
mesto v veteranski konkurenci z dolgim lokom in Klavdija
Možina 2. mesto v konkurenci članic z dolgim lokom;
četrti na sliki (z leve na desno) je Stanislav Ahac.
V absolutno konkurenco sta se z dolgim lokom med
prvih 1 6 tekmovalcev uvrstila Božo Kovačič in Stanislav
Ahac, vendar sta naslednji dan v eliminacijskem
tekmovanju že v prvem krogu izpadla.
Letošnja udeležba na dvoranskem državnem prvenstvu je
bila s strani našega kluba okrnjena zaradi neugodnega
termina in premajhne pripravljenosti članstva za
izpolnitev predpisanih norm. Pričakujemo v naslednjem
letu oziroma že to jesen večjo odzivnost na razpisana
dvoranska tekmovanja.
Matic Štrukelj
Šport in rekreacija
Knjiga Bela dama je navdihujoča biografija slovenske
legendarne 86-letne tekačice Helene Žigon. Knjigo je
napisala Jasmina Kozina Praprotnik, antropologinja in
kulturologinja ter tudi sama predana tekačica. Tako je
nastala prva slovenska tekaška knjiga, ki so jo napisale
ženske. In to pravi dve! Prva, ki je moškim v Sloveniji
ukradla tekaški monopol (še dolgo po drugi svetovni
vojni je veljalo, da je tek na dolge proge moška domena),
in druga, ki je izničila mit o tem, kako škodljiv je tek za
nosečnice (na Ljubljanskem maratonu je štiri dni po
napovedanem datumu rojstva tretjega otroka pretekla
polmaraton).
V knjigi se Helena spominja dogodkov iz preteklosti,
ujetih v iskreno in spoštljivo čustveno pripoved avtorice.
»Bilo je leta 1945. Stara sem bila 17 let, ko sva se s sodelavko
vračali iz službe skozi Tivoli, tam pa je bil tekaški dogodek,
ki so ga poimenovali Čez drn in strn. Kolegice, ki sem jih
tam srečala, so me nagovarjale, naj grem in poskusim tudi
jaz. "Pa kako naj tečem, saj vidite, kako sem obuta in
oblečena?" A ob pogledu na moje šolne in na krilo, bluzo in
jopico, opravljena sem bila za službo, so le zamahnile z
roko, češ bo že, in tako sem šla.« (odlomek iz knjige)
Knjiga pa ni samo hvalnica aktivnemu življenju, je tudi
zgodba o duhu časa, o vojni, pomanjkanju dobrin in
ljubezni, krutem otroštvu, soočanju z boleznijo ter na
drugi strani zgodba o pogumu, vztrajnosti in volji do
življenja.
»Hladen človek se težko omehča. Za krajša obdobja
morda že, a življenjski zorni kot se težko spremeni. Je pa
zato prav modro jemati takega človeka, kot da je boljši,
kakor pa se kaže. Saj navsezadnje nekje pod vsem tem
hladom tli kak ogenjček lepega čustva, ki pa se je zaradi
kdove kakšnega čustvenega poškodovanja zavlekel v pepel.
Če tak človek ne premore toplote, bo tisti, ki ima opraviti z
njim, modro ravnal, če jo bo sam prispeval dvojno mero.«
(odlomek iz knjige)
»Ko bom prestara.« Helena Žigon, 86, na vprašanje, kdaj
bo nehala teči.
Naj nam bo 86-letna Helena Žigon vzor. Vzor trme,
ljubezni do gibanja, boja proti raku ter vzor odpuščanja
ljudem, ki storijo veliko hudega.
Urban Praprotnik, najbolj znani slovenski tekaški trener
je v oceni knjige izkazal globoko spoštovanje do Helene
Žigon, saj pravi: »Ko bom velik, bom Helena Žigon.«
Bojan Novak
Vzamemo elastični trak in vaje izvajamo s
trakom za roke in zgodnji del trupa. Nekaj
predlogov:
1 . Stojimo na traku in konca elestik držimo v
rokah. V več ponovitvah dvigujemo roki v
odročenje in stopnjo napetosti povečujemo ter
potem zmanjšujemo napetost elastike.
2. Stojimo na traku, vajo ponovimo v odmik rok
Obdobje prehoda iz zimskega v spomladanski
v predročenje.
čas nas postavi pred marsikatero preizkušnjo
3. Stojimo na traku in elastike razvlečemo nad
in zapusti v telesu stres in s tem težavo.
glavo.
Mišična podhranjenost je ena od težav.
4. Stojimo na traku, odročimo, držimo napeto
Spoznamo jo, ko nas že samo misel, da se
elastiko in naredimo zasuk s telesom, se
moramo naprezati, utrudi in izčrpa. Manjka
obrnemo v sredino in ponovimo na drugo stran,
nam volje, saj so nas prehladi in razna vnetja,
se zasukamo v sredino in roki dvignemo nad
okužbe, izkašljevanje in sedenje v prostorih
glavo ter jih počasi spuščamo ob telo (vajo
ali v notranjosti čisto izčrpali. Nekatere so
izvajamo počasi).
sicer obšle vse te tegobe, a bi bili vseeno
Sprostitev: usedemo ali uležemo se, naredimo nekaj
nekaj pripravljeni storiti za sebe. Zato smo se odločili, 5.
vaj, se pretegnemo, zmasiramo noge, trebuh,
da bomo naredili nekaj koristnega _ in ena od idej je sprostilnih
roke in glavo.
tu:
Krepilna vaja _ dihanje: bodite pozorni in se osredo- Ker so vaje z elastičnim trakom malce zahtevnejše za
točite samo na to, da izvajate dihanje in gibanje. Misli izvedbo, je priporočljivo, da se za začetek vključite v
naj bodo osredotočene na izvajanje in tako bomo našo skupino. Vaje so krepilne tudi po vseh posegih in
prevetrili živčevje ter nahranili in obnovili celice. Ne težavah, ko želimo okrepiti sebe, svoje telo in se dobro
pozabite po vadbi na vodo, saj so vaje v tej kombinaciji počutiti. Vadba z elastičnim trakom je zabavna in ima
zdravilne!
več možnih težavnostnih stopenj. Zelo učinkovito in
_ Priporočam nekaj vaj po izbiri (odročenje, priročenje, igraje se lotimo vaj. V dvomesečnem tečaju se
počepi, zasuki …) Pozornost je na dihanju (svež zrak je seznanite, za katere mišice in sklope je vaje primerna,
še boljši). Naredite globok vdih v trebušno votlino, da se kdaj napeti in kdaj popustiti določeno moč. Gibanje je
napolni kot žogica, in izdih, ko se vse trebušne mišice zdravo, ko sega v globino mišičnih vlaken s primerno
nežno potisnejo v notranjost proti hrbtenici. Ponovimo napetostjo in primerno sprostitvijo. Čili in napolnjenih
nekajkrat, da začutimo toplino v trebušni votlini ter tople baterij smo v vsakdanjiku bolj pozitivni. Vse delamo bolj
noge in roke. Zastale energije smo prevetrili in naredili z lahkoto in večjim veseljem. V sredini marca se ob
prostor novim.
ponedeljkih v dvorani na Turjaku prične vadba z
_ Namen vaje: spredaj v trebušni votlini zmasiramo elastičnimi trakovi. Vabljeni!
notranje organe, zadaj v notranjosti ledvenega in
križnega dela pa preženemo zastale energije in Več info: Društvo Uzri, e-pošta: [email protected].
zmasiramo hrbtenico. Počasi in popolno ter dosledno in
tam, kjer nam je ugodno, še intenzivneje predihavamo in
Za vas pripravila vaditeljica in terapevtka
predel tudi ročno zmasiramo!
Tina Sešek, 041 745 363
Mladi
Delo ali študij v tujini počasi postajata pogosta praksa
mladih študentov. Koristna izkušnja ne prinese samo
novih poznanstev, učenja novega jezika in spoznavanja
drugih kulturnih navad, ampak za tovrstne izkušnje velja,
da lahko močno povečajo posameznikovo zaposljivost.
Nabor
programov, ki ponujajo delo ali
študij v tujini je
velik _ od
popularnega programa Erasmus
do različnih spletnih strani, kjer
se
povezujejo
posamezniki z
istimi interesi –
ena takih strani
je AuPairWorld,
prek katere je na delo na Škotsko kot varuška odšla tudi
Maša Samsa iz Dolnjih Retij . Pri svojih 1 8 letih je v
Glasgow odšla za devet mesecev k štiričlanski družini.
Gostiteljska mama in oče, prvotno Nigerijca, sta
potrebovala pomoč pri varstvu dveh sinov, starih dve in
štiri leta.
Prek spletne strani se je avgusta 2011 z njima povezala
Maša in čez nekaj mesecev je že letela proti Britanskemu
otočju. »Vse skupaj je trajalo en mesec, stopila sem v stik
z njimi, poslali smo si fotografije, potem sem kupila
letalsko karto. Le par dni pred odhodom jih je poklicala
moja mama, da se prepriča, ali res obstajajo,« je svoj
odhod opisala Maša. Tujina jo je od vedno mikala, dlje
časa je imela v mislih program AuPair, ko pa se je
izkazalo, da bo z vpisom na fakulteto po srednji šoli malo
počakala, se je odločila, da na Škotsko odide kot varuška
dvema otrokoma. Odločitev je sprejela hitro. Takole
pravi: »Sem človek, ki se odloča v naglici, in ko sem se
odločila, sem kupila karte! Tudi doma so me vsi zelo
spodbujali; če me ne bi, bi bila seveda odločitev težja.«
Sicer v Sloveniji študira na Pedagoški fakulteti (smer
Predšolska vzgoja), vendar pravi, da je na študij v tujino
ne vleče toliko, saj meni, da si pri delu v tujini bolj
Tudi letos nameravamo organizirati začetni tečaj
usposabljanja lastnikov gozdov za varno delo v gozdu.
Tečaj bomo izvedli v sodelovanju z inštruktorji
Gozdarske šole Postojna, ki je v Sloveniji najbolj
strokovno usposobljena za izvedbo tovrstnih usposabljanj.
S sodelovanjem na tečaju dobite potrdilo, da ste formalno
usposobljeni za delo v svojem gozdu.
Termin tečaja še ni znan, traja dva dni. Prosimo za
čimprejšnje prijave.
V gozdu je še veliko nepospravljenega lesa zaradi
žledoloma. Skrajni čas je, da se sanira. Lani je umrlo 21
oseb pri delu v gozdu.
Prijave: tel. št.: 7810 470,
Dejak Franc 041 657 366,
Oražem Franc 041 657 373,
Lesar Tone 041 657 378.
prisiljen sam odkrivati okolje in od tega več odneseš. Na
Škotskem ni imela niti ene negativne izkušnje, prej
nasprotno: »Presenetila me je njihova prijaznost. Sprva se
ti zdi, da so hinavski in si skeptičen, saj si navajen, da je
nekdo zelo prijazen, ko ima nekaj za bregom. Tega sem
se potem navadila.«
Ravnokar pa študentsko prakso (program Erasums) v
Lizboni opravlja Simona Dolšina iz Podsmreke. Tja
se je opravila januarja letos in dela kot receptorka v
hostlu. Odšla je, ker je vedela, da bo letos kot
absolventka (na Filozofski fakulteti študira psihologijo)
imela veliko časa in je imela željo po novih izkušnjah,
potovanju, spoznavanju ljudi in drugih kultur. Za Lizbono
se je odločila, pravi, ker ji je prirasla k srcu že med njeno
študijsko izmenjavo pred nekaj leti, ko je bila prvič na
Portugalskem. »Všeč mi je tako samo mesto kot ljudje,
kultura, dogajanje. Veliko pripomorejo tudi visoke
temperature,« še pove. Tudi Simona meni, da je izkušnja
študija v tujini bolj brezskrbna kot v tujini služiti, vendar
je seveda odvisno od narave dela in doda: »Študijska
izmenjava je bolj brezskrbna, tja se že odpraviš z
zavestjo, da se greš bolj kot kaj drugega predvsem
zabavat. Sedaj je bolj umirjeno, dejansko imam
obveznosti, ki se jih moram držati. Ampak ni zato nič
težje, saj je narava mojega dela taka, da sem ves čas
obkrožena z mladimi, ki potujejo, tako da je vse skupaj
še vedno zelo ležerno in sproščeno.«
Simona ne meni, da bi tovrstno izkušnjo moral izkusiti
vsak, in še pove: »Ljudje smo si različni in delo v tujini ne
pomeni vsem izkušnje velike vrednosti, nekaterim se zdi
celo nesmiselno. V vsakem primeru pa ti odhod v tujino
spremeni določene poglede na svet, kar zna vplivati na
tvoj vsakdanjik po vrnitvi domov.« Obe sogovornici
ponovnega vračanja v tujino ne izključujeta. »Zaenkrat še
načrtujem priti domov, saj moram zaključiti študij,
vendar kasneje ne izključujem dolgoročne selitve. Če bi
se pokazala kakšna dobra možnost za delo v tujini, mi
ne bi bilo pretežko ponovno oditi,« pravi Simona.
Podobnega mnenja pa je tudi Maša: »Edino, kar me drži
tu, je družina, a obstajajo povezave. Mislim, da bi bila
sposobna v tujini tudi ostati.«
Urša Zalar
Iz naših župnij
Pod okriljem Društva katoliške mladine Ribnica
bomo uprizorili Ribniški pasijon že deveto leto
zapored. To je v Ribnici v postnem času postala
že nekakšna tradicija, a ne samo za Ribničane,
temveč za vse sodelujoče pri Ribniškem
pasijonu, ki prihajajo iz različnih župnij širše
kočevsko-ribniške dekanije. Teh prostovoljcev,
vseh starosti, je letos že več kot 150. S pripravami
na ta projekt smo začeli že v septembru 201 4,
vrhunec pa dosežejo v postnem času. Ribniški
pasijon dojemamo kot duhovno pripravo za
doživeto praznovanje velikonočnih praznikov,
njegov namen pa je poživiti osebno vero vseh
sodelujočih in obiskovalcev. Eden naših ciljev je
bil v scenarij vključiti aktualne dogodke ter jih s
pomočjo pasijonske zgodbe posredovati ljudem,
v navdih pa so nam bile Jezusove besede: 'To
delajte v moj spomin.' Tako je letos v ospredje
postavljena zgodba mladostnika, ki je deležen kritik,
opazk, ki v življenju tava in se zgubi, ki išče smisel in
nato vzljubi Jezusa, doseže odpuščanje in najde pravi
mir. Ribniški pasijon želi pokazati, da Jezus, ki ga bo že
peto leto zapored uprizoril Franc Debeljak, ni le
zgodovinska osebnost izpred dveh tisočletij, ampak je
naš prijatelj, ki nas spremlja na vseh naših poteh in nas
vedno čaka z odprtimi rokami.
Poleg zgodbe mladostnika letos obljubljamo veliko nove
avtorske glasbe, ki ji bodo življenje letos premierno
poleg benda vdihnili tudi godalci. Komaj čakamo, da
vam predstavimo skladateljsko delo Nejca Podobnika in
Roka Osojnika, ki sta se pridružila glasbenim
ustvarjalcem. Pričakujete lahko še več petja P-zbora, nad
katerim tudi letos skrbno bdi zagnana zborovodkinja
Petra Likar. Prvič v zgodovini Ribniškega pasijona bomo
na povabilo občine Velike Lašče izvedli uprizoritev
Ribniškega pasijona tudi v gosteh, izven naše občine. Ob
tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo občini Velike
Lašče in gospe Tatjani Devjak za povabilo in se že
veselimo uprizoritve Ribniškega pasijona v Velikih
Laščah. Scenska ekipa je že pripravljena na nove izzive,
ko bo tradicionalni grajski prostor zamenjala športna
dvorana.
RIBNIŠKI PASIJON 2015 vabi Tebe, Mene, Njega …
Vsakega!
• v soboto, 28. marca 2015, ob 19. uri (Športni center
RIBNICA)
• v nedeljo, 29. marca 2015, ob 19. uri (Športni center
RIBNICA)
• na velikonočni ponedeljek, 6. aprila 2015, ob 19. uri
(Športna dvorana VELIKE LAŠČE)
Vstopnine ni!
Ne glede na vreme, Ribniški pasijon 2015 zagotovo bo.
Dovoli, da Te, Me, Ga nagovori.
Marjanca Rigler
(Služba za komunikacijo RiP 2015)
AMZS, d. d., PE Kočevje,
Podjetniško naselje1 4, Kočevje
Vse cenjene stranke obveščamo, da organiziramo preglede traktorjev po naslednjem razporedu.
ROB
TURJAK
MALA SLEVICA
VELIKE LAŠČE
Gasilni dom
Kulturni dom
Gostilna Kropec
Gasilni dom
Sreda, 25. marec 2015,
Četrtek, 26. marec 2015,
Petek, 27. marec 2015,
Sobota, 28. marec 2015,
od 1 4.00 do 17.00
od 1 4.00 do 17.00
od 13.00 od 1 8.00
od 9.00 do 13.00
Zagotavljamo konkurenčne cene. Za dodane informacije pokličite na telefon: 01 / 893 08 40.
VLJUDNO VABLJENI !
Stranke
V zaključnem delu nas je nagovoril naš predsednik
Janez Janša, ki je čestital ob našem prazniku, dvajsetem
rojstnem dnevu našega občinskega odbora, nam zaželel
uspešno delo tudi v prihodnje in nas povabil, da
prisluhnemo pogovoru o njegovi knjigi.
V občinskem odboru Slovenske demokratske stranke
Velike Lašče smo proslavili dvajsetletnico obstoja našega
odbora s prireditvijo v Levstikovem domu. Po uvodnem
delu, ko so člani Velikolaške vokalne skupine zapeli
državno himno, je naša članica Tina Kadenšek
pozdravila vse prisotne in še posebej predsednike
sosednjih občinskih odborov SDS, oba poslanca v
Državnem zboru RS, mag. Grimsa, ki je vodil volitve v
IO SDS Velike Lašče pred 20 leti, in Jožeta Tanka,
evropskega poslanca dr. Zvera, moderatorko večera dr.
Valič Zver in seveda poslanca v državnem zboru,
predsednika Slovenske demokratske stranke ter avtorja
knjige Noriško kraljestvo _ Beli panter, častnega gosta
večera Janeza Janšo, ki smo ga prisotni pozdravili z
velikim aplavzom.
Župan Anton Zakrajšek, dr. Andreja Valič Zver,
Janez Janša in Anton Strah
Po pozdravu predsednika Občinskega odbora Antona
Straha, ki je zgoščeno orisal prehojeno pot 20-letnega
razvoja občinskega odbora, omenil uspehe in težave v
prvih letih obstoja, po katerih se je stranka konsolidirala,
postajala vedno močnejša in je dobila v zadnjih
mandatih v občini povprečno največje število glasov
volivcev na evropskih, državnozborskih, lokalnih
volitvah in na referendumih, ki jih je predlagala
Slovenska demokratska stranka.
Prisotne je nagovoril tudi naš župan Anton Zakrajšek, ki
je poudaril dobro sodelovanje naših članov, svetnikov v
občinskem svetu, v različnih odborih, kar se tudi odraža
v dobrem delovanju občine, ki je socialno naravnana,
imamo lepo urejeno šolstvo, sprejemi otrok vrtec niso
bili nikoli težava, kar v nekaterih občinah še vedno so,
imamo enega najvišjih zneskov za darilo ob rojstvu
otrok; zdravstvo, komunala, vzdrževanje infrastrukture so
zadovoljivi; je bil pa tudi kritičen do nekaterih stvari, ki
pa niso odvisne samo od dela občinske uprave, saj je
državna administracija večkrat dejavnik, ki zavira
hitrejše reševanje zadev, posebno pa stalno zmanjševanje
sredstev za lokalno samoupravo.
Na oder je pristopila dr. Andreja Valič Zver in zanimiv
pogovor o nastanku in vsebini knjige je stekel. Med
pogovorom smo prišli do zanimivih spoznanj, opisanih v
knjigi oz. jih je povedal avtor.
Zgodovinski roman Noriško kraljestvo M Beli panter je
po dolgem času delo, ki se poskuša soočiti z bivanjem
ljudstev na prelomu 3. in 2. stoletja pred Kristusom na
ozemlju, kjer se danes nahaja Slovenija in sosednje
severne države. Zemljevid Norika iz začetka 1 . stoletja
po Kr. kaže, da je Noriško Kraljestvo segalo daleč na
sedanje ozemlje Slovenije, sedež pa naj bi bil na
Štalenski gori pri Gosposvetskem polju.
Kot poročajo rimski zgodovinarji: Plinij st., Gaj Julij
Cezar in mnogi drugi, kar dokazujejo tudi mnoge
izkopanine naselij, najdeni kovanci, nakit, grobišča, zelo
bogata najdišča so v Posočju in drugje po Sloveniji, ki pa
so še premalo raziskana, in v zadnjem času tudi
genetske raziskave, lahko upravičeno sklepamo, da
segajo naše korenine daleč v pradavnino. Kasnejši vdori
plemen, kot so bili Veneti, Kelti, in drugi ter kasneje
Rimljani, ki so podjarmili Norik, so v veliki meri vplivali
na način življenja in razvoj teh krajev. Zgodovinski
roman, ki opisuje življenje v naših krajih v davnini po
vdoru Rimljanov v naše kraje in pred tem, je doslej
napisala le pisateljica Mimi Malenšek, tako da ta
tematika kar kliče po podobnih delih. Ob koncu
pogovora je Janez Janša obljubil v branje še drugi del
knjige.
Med posameznimi nagovori so večer popestrile prikupne
članice Vokalne skupine Triole; zelo občuteno so ob
spremljavi citer zapele nekaj narodnih oz. ponarodelih
pesmi.
Prireditev so zaključili člani Velikolaške vokalne skupine
s pesmijo Bodi zdrava domovina.
Po prireditvi smo se zbrali v sejni sobi in ob prigrizku in
kozarčku po stari slovenski navadi zaključili zares
prijeten večer.
OO SDS Velike Lašče
Stranke
[email protected]
Spoštovane občanke in občani!
V želji, da bi kar najbolje upravičil vaše zaupanje in z
vaše strani dodeljeno mesto občinskega svetnika, je
Roman Jeglič pretekli mesec posvetil izobraževanjem na
temo svetniškega dela.
Svojo obljubo, da bo odgovorno in zavzeto pristopil k
funkciji občinskega svetnika, torej izpolnjuje po svojih
najboljših močeh. Hkrati pa se člani SMC občine Velike
Lašče tudi uspešno povezujemo s člani stranke v občinah
Škofljica, Ig ter Grosuplje. Prvo medobčinsko srečanje se
bo nanašalo na cestno prometno ureditev na Škofljici
oziroma na najbolj učinkovito sprostitev zastojev v
prometnih konicah. O skupnih dogodkih in srečanjih, ki
bodo organizirana v prihodnje, vas bomo redno obveščali
ter povabili k sodelovanju. Sicer pa vabilo k članstvu ali
pa k simpatizerstvu stranke Mira Cerarja ter tako udeležbe
na vseh dogodkih in zborih ostaja vedno aktualno in
odprto. Kakor seveda tudi naš e-poštni predal:
[email protected] za vse vaše pobude in
predloge.
Sedaj, ko so mastni krofi in vesele maske mimo,
mi vam slednje želimo:
Naj dobrih šunk in pisanih pirhov bo obilo,
na vrtu cvet, na veji ptica,
na mizi pa praznična potica.
Naj vam velika noč in praznik dela prineseta mir,
z njim pa obilja in veselja vir!
Udeležil se je seminarja Pristojnosti občinskega sveta, ki
sta ga dne 1 0. 2. 2015 v Litiji organizirali Združenje občin
Slovenije in Skupnost občin Slovenije. Dne 15. 2. 2015 na
gradu Jablje pa se je udeležil še izobraževanja za
občinske svetnike in predsednike lokalnih odborov v
organizaciji SMC.
»AVTOPRALNICA«
AMVV D.O.O.
Predstruge 60
Videm Dobrepolje
Notranje čiščenje,
ročno in avtomatsko pranje
osebnih in dostavnih vozil
Mob.: 041 796795, Email: [email protected]
Delovni čas: pon.­pet.: 09h – 12h in 13h – 18h,
sobota: 09h­13h
Pisma
Nikoli ne vidiš vsega,
če opazuješ svet
samo z očmi.
Zlasti, ko gledaš
svoj košček domovine.
Oglej si jo z dušo,
kajti na vsakem koraku
ti spomini vračajo
prvinskost domačega kraja.
A kaj vse bi dal,
da bi še enkrat srečal prijatelja
nekje sredi vaškega klanca.
Po kosilu pride na vrsto druga kavica.
Moja boljša polovica me že pozna,
zato previdno prične pogovor: »Kaj ne
boš šel danes nič na kolo, ko je tako
lepo vreme?« »Seveda bom šel, a
kakor si videla, dopoldne nisem imel
časa. Bom pa sedaj skočil nekam, za
svojo dušo, dobri dve uri.«
Hišne copate zamenjam za gumijaste škornje, nase
navlečem odpisano bundo, ki je bolj podobna vetrovki,
in delovne rokavice. Namesto kolesarske čelade pa dam
na glavo upokojensko kapo. Vzamem še pohodne palice
ter jih pritrdim na kolo, in vejnik. Žena me nekaj časa
opazuje, nato pa reče: »Pa menda ne boš šel tak na kolo?
In z vsem tem! Saj boš še kje padel!« Odgovorim ji: »Veš,
v tisto goščavo, kamor grem danes, pridejo skozi samo še
divji prašiči.« Zajaham kolo in se odpeljem. Spotoma
zavpijem sosedu Antonu, ki je pral avto svoji boljši
polovici: »Kaj ga boš prodal?« »J-a-a,« mi odgovori in se
nasmeje. Skozi vas ne srečam nikogar, kot je to običajno
za naše vasi. Na Malo »Rašco«, ki so ji svoje čase dejali
Na pesku, se spustim po strmem devškem klancu in že
vozim po drugem klancu, ki pa je že na »seneni cesti«,
kot so jo imenovali Raščani po agrarni reformi leta 1 893,
ko so po njej vozili seno z logov. V Podlogu je desno
makadamski odcep; ta se rahlo vzpenja skozi brezov in
lipov drevored do nekdanjega fevdalnega dvorca.
Vozim skozi Knej mimo nekdaj znane furmanske
gostilne, nasproti katere so nekoč ob cesti rasli lepi
kostanji, da so se v njihovi senci že kar sami ustavljali
furmanski konji. Po dvesto metrih ustavim tam, kjer potok
Šumnik pod cesto odteka po zaraščenem logu v potok
»Rašca«. Seveda sem si najprej ogledal obcestni odpad
odvrženih pločevink in plastenk, ki jih neosveščeni
vozniki mečejo med vožnjo skozi okna avtomobilov.
Dokaz za to je iskati tudi vzdolž ceste v odtočnih
kanalih. Nato dvignem pogled in počasi z očmi drsim po
gosto zaraščeni strugi, a žal potoka ni videti vse do izvira,
razen tistih nekaj metrov ob cesti. Veliko slabši razgled je
seveda v poletju, ko vse to grmovje ozeleni. Dobrih
deset metrov v širino ob grmih raste tudi gosta mlada
robida z več metrov dolgimi trnatimi poganjki, v katere se
zapletam z nogami in s kolesom, ko ga rinem in nosim.
Nekoliko višje ga pustim sredi robide, nato pa se nekako
prebijem do potoka. Ugotovil sem, da bo najbolje, da se
bom vzpenjal kar po strugi potočka, le da bom sproti
sekal in odmetaval veje, ki zastirajo potok. Najbolj pa so
me motili tisi močni in dolgi poganjki robide po vejah, a
kot vedno si tudi tokrat pomagam z vejnikom. Po kamniti
strugi se vzpenjam vse višje in v nebeškem miru
prisluhnem šumenju potoka, tudi s
srcem in dušo. Potok z uglašeno
melodijo, kakršne ne nudi noben
orkester, šumeče odteka po
kaskadah strmo navzdol in okoli
vsake skale posebej ustvarja
vrtince. Skale po strugi različnih
velikosti, do skoraj enega
kubičnega metra so poraščene z
zelenim mahom in jelenovim
jezikom, da imajo od tega nekaj
tudi oči. Vsa ta naravna lepota me
več ali manj spominja na
Mirtovički potok, ki naj bi bil za
vzor čistosti in lepote v neokrnjeni
naravi ob Kolpi.
Potoka Šumnik, ki nima zaman
tega imena, ni na zemljevidu. Ko
stojim v vodi, mi okoli nog
poplesavajo pene in šume kot
šampanjec. Počutim se kot Odisej,
ki se je dal privezati k jamboru ene
izmed svojih dvanajstih ladij, da je
poslušal vabljivo petje siren, ki so
zvabljale mornarje, da so se jim ob
pečinah razbile lesene ladje. Svojim mornarjem pa je
ukazal, da so si z voskom zamašili ušesa, da niso slišali
tega vabljivega petja, in tako srečno prepluli takratno
ožino, verjetno Gibraltar.
In vendar sem živ in svoboden. Vzpenjam se tudi po
vseh štirih preko kaskadnih pragov in ponekod manjših, a
preglobokih tolmunih, da občutim vodo v škornjih. Poleg
tega je tudi nekaj neprijetnih zdrsov. Priplezam do
betonske plošče, po kateri teče potok, in betonskega
opornega zidu, ki je vse še kar dobro ohranjeno, a staro
najmanj 90 let. To je bila namreč jama – usad, v kateri je
Stajški oče Mustar z »Rašce« namakal živalske kože med
hrastovim lubjem, in sicer zaradi prepariranja s taninom.
Seveda je imel speljano vodo tudi mimo, da mu ni
obogatena odtekala. Do jame je imel tudi zelo strm
kolovoz, po katerem je tovoril kože, in ko so dobile
zadovoljivo čvrstost, jih je kar tam na vozu grobo strojil.
Pozneje si je zaradi oddaljenosti in predvsem zaradi
priročnosti že pred vojno postavil na svojem logu pod
vasjo ob potoku leseno barako in skopal veliko jamo –
usad, kjer je namakal kože in nato v baraki na grobo
strojil, da je bil kakšen dinar. Tu pa je sedaj nasutje nove
avtobusne postaje.
Raziskovanje nadaljujem višje po strugi še okoli dvajset
metrov. Napredovanje mi zapre mogočna in edina
kamnita stena, po kateri v pramenih pada bršljan. Sklonim
se pod te pramene. Izpod skale brbota izvir čiste vode, kot
bi prevrnil škaf z vodo. Vleče me naprej, nad skalo, a se
moram zaradi nje umakniti desno v vse bolj strm breg, da
pridem do velikega smrekovega štora nad izvirom. Na štor
položim pohodno palico, da izmerim premer, ki znaša
1,35 m. Podobnih smrek je še kar nekaj okoli in tudi nekaj
lepih hrastovih dreves in gabrov. Ko stojim na štoru,
usmerim pogled prek ceste in zaraščenega loga na
nasprotni hrib, v izpostavljeno vas Stope, ki pa je nižje,
kot trenutno stojim. Strm breg pa se za menoj dviga še
visoko v hrib Veliki Osolnik (721 m), na vrhu katerega je
cerkvica sv. Lovrenca. Spomnim se otroštva izpred več
kot sedemdesetih let, ko sva z bratom Francetom večkrat
mimogrede plezala po skalnati strugi Šumnika, kadar sva
šla v Rob h kovaču, k botru Lojzu. Takrat je bila tu okoli
lepa gozdna senožet, ki so jo še redno kosili, jeseni pa so
Pisma / Zahvale
grabili tudi listje za nastilj živalim. Starejši ljudje so
nam otrokom govorili, da je v notranjosti hriba
Velikega Osolnika jezero in da iz njega okoli hriba na
več mestih izvira voda. Podobne zgodbe se govore tudi
o »Ahcu«, Primožu in Lužarjih. Vse to je več ali manj res,
kajti ne poznam hriba, iz katerega ne izvira voda.
Podobno je ob mejnem potoku Čabranka, ki sicer
izvira na naši strani in v katerega se izliva nizvodno
več manjših čistih potokov, predvsem pomembnejši
potok Belica s hišno elektrarno. Čabranka pa se
nekoliko nižje za Osilnico izliva v Kolpo. Že kmalu se
izliva v Kolpo potok Ribnik, v katerem je nižje urejena
ribogojnica, katere lastnik vam z veseljem speče
postrvi na žaru. Nizvodno je najpomembnejši in tako
opevani Mirtovički potok, ki izvira iz skalnatih masivov
Krokar (1122 m), Krempa (942 m) in Turen (811 m) in
skupaj tvorijo obkolpski prag, le da so tu stene veliko
višje in bolj divje, kot je prag oziroma Istrski rob od
Trsta, do vasi Griže, nad katero je tristometrska
svetovno znana plezalna stena. Istrski prag se nato
vleče mimo Črnega kala in vzdolž cele Istre, v skupni
dolžini nekaj deset kilometrov.
Kje je lepše in kaj je bolj divje za oko, pa se moraš
odločiti z dušo. Verjetno pa se boš malo težje odločil,
če nisi vsega tega doživel. Sam se namreč nisem še
nikoli vprašal, kaj mi je vsega tega treba, ko se vračam
domov z raziskovanj ves opraskan in potolčen, a ravno
to mi polni baterije.
Jože Škulj
POMLAD
V vigred vse cveti,
trobentica rumena se smeje,
zvonček prvi žarek ogreje,
gozdne srajčke odevajo gozd v belo.
Ptice na vejah ustvarjajo svoj dom,
čebele se veselijo,
cvetove prvih jablan oprašijo.
Najbolj dišeči so češnje cvetovi,
okusni so njeni plodovi.
Pomlad prebujena, narava zbujena,
vse se že giblje v romanco v maju,
narava bogato je obdarjena.
Odeta je v cvetje, zelenje,
išče letno hrepenenje.
Daje moč energije poletju,
ko vse po njivah zori.
Življenje začne se pozimi,
pod belo odejo se žito pripravlja,
poleti zlato barvo ustvarja.
JNovak
Krog prijateljev Bruna Gröninga
vabi na
ogled dokumentarnega filma
FENOMEN
BRUNO GRÖNING - Po sledeh čudodelnega izcelitelja.
Film si boste lahko ogledali
v soboto, 21. marca 2015, ob 14. uri
v Levstikovem domu v Velikih Laščah.
Vabljeni!
Imel si rad ljudi okrog sebe,
jih razveseljeval in spoštoval,
sovraštva in zlobe nisi poznal.
Toda prijaznega pogleda tvojih oči več ni,
a ob spominu na te,
trpke solze po licu polze.
ZAH VAL A
Mnogo prezgodaj nas je zapustil
Ivan CIMPERMAN
Mohorje
(1930–2015)
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem,
sosedom in vaščanom za darovano cvetje, sveče, svete
maše, ostale darove ter izrečeno sožalje. Zahvala tudi
vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in zanj molili.
Prav tako gre prisrčna zahvala dr. Starčevi in vsemu
medicinskemu osebju ZD Velike Lašče.
Žalujoči:
sin Sandi, vnuka Tilen in Aleš, sestri z družinama
ter ostalo sorodstvo
ZAH VAL A
Od nas se je tiho poslovila draga žena, mama,
tašča in babica
Ludmila GRADIŠAR
z Rašice
(1932–2015)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom,
znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in
spremstvo na njeni zadnji poti.
Zahvala tudi gospodu župniku za opravljen pogreb,
pevcem iz Ribnice in pogrebnemu zavodu Zakrajšek
za organizacijo zadnjega slovesa.
Žalujoči vsi njeni
Zahvale
V nebesih sem doma,
tam Jezus krono da,
tam je moj pravi dom,
kjer večno srečen bom.
(A. M. Slomšek)
Ne sliši se besed in pesmi tvojih
in ni več stiska tvojih rok,
na te spomin je le ostal
in ob spominu trpek jok.
ZAH VAL A
ZAH VAL A
V 83. letu starosti nas je zapustila draga mama,
sestra, babica, tašča, svakinja in botra
V 93. letu starosti je tiho odšla od nas
naša draga mama, tašča, stara mama in prababica
Mara Marinka LUNDER
Francka BRODNIK
iz Prilesja
Hvala za vsa izrečena sožalja, tolažilne
besede,darovane sveče, svete maše; zahvala vsem, ki
ste jo pokropili, zanjo molili in jo pospremili na zadnji
poti. Posebna zahvala gospodu župniku Jaksetiču za
sv. mašo in opravljen obred, pogrebnemu zavodu
Zakrajšek, pevcem; hvala za prebrani govor.
Iskrena zahvala bolniškemu in strežnemu osebju
DSO Ribnica in dr. Plešku z infekcijske klinike
in vsem, ki ste jo v domu obiskovali in
ste kar koli dobrega zanjo storili.
Vsi njeni
z Male Slevice
(20. 2. 1922 – 19. 1 . 2015)
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam stali ob strani in ji
pomagali v težkih letih trpljenja, posebno zdravnicama
in patronažni službi ZP Velike Lašče, negovalkama ter
g. župniku. Zahvala tudi vsem, ki ste sočustvovali z
nami, prinesli cvetje in sveče, darovali za maše in
zanjo molili, ter vsem, ki ste se poslovili od nje in jo
spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Ni smrt tisto, kar nas loči,
in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše.
brez pomena zanje so
Razdalje, kraj in čas.
(Mila Kačič)
ZAH VAL A
Tiho se je poslovil od nas naš dragi
ZAH VAL A
V 94. letu starosti je omagalo srce naše mame
in tiho nas je zapustila
Ivana PETERLIN
iz Srobotnika pri Velikih Laščah
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom in
znancem, ki ste se poklonili njenemu spominu, se od
nje poslovili in jo pospremili na zadnji poti.
Zahvala vsem za izraze sožalja, cvetje, sveče in svete
maše. Zahvala pogrebnemu zavodu Zakrajšek,
gospodu župniku in pevcem.
Iskreno se zahvaljujemo patronažni sestri
Martini Bavdek Nedeljković, da ji je ob njeni
zadnji uri z nami stala ob strani.
Žalujoči vsi njeni
Jure CENTA
z Male Slevice 45
(1975–2015)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom za pomoč in podporo,
Onkološkemu inštitutu kliničnega centra Ljubljana H1, dr.
Bredi Skrinc, dr. Roku Devjaku, vsemu medicinskemu
osebju za požrtvovalno delo in pomoč; njegovim dragim
prijateljem – »Rock Inženirjem«, ki so mu stali ob strani v
bolezni in ga pospremili na njegovi zadnji poti, in bobnarju
Romanu Rateju. Zahvala podjetju Magneti, d.o.o., Ljubljana,
gospe magistri Erman za govor ob slovesu. Zahvala za tople
besede prijatelju Janezu Lenarčiču, gospodu župniku Ladu
Jaksetiču za lepo opravljen obred, ribniškim pevcem, Marku
Zakrajšku za vse delo in pripravo ob slovesu. Zahvala
njegovim sodelavcem in vsem v podjetju Magneti, ki so se v
tako velikem številu poslovili od Jureta. Zahvala vaščanom
in vsem prijateljem za darovane maše, vsem za pomoč,
darovane sveče, lepo cvetje, za poslana in izrečena sožalja.
Zahvala sošolcem OŠ Vič in Srednje tehniške šole Ljubljana.
Hvaležni smo vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu
in ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu
preranemu grobu.
Žalujoči vsi njegovi
Oglasi
STEKL ARSTVO
Oglasi
PE TE R H RE N , S. P.
GRADEŽ 14, 1311 TURJAK
GSM: 031 /356 668
TEL:01 /7881 366
- Brušenje stekla
- Fazetiranje stekla in ogledal
- Peskanje stekla
- Izdelava izolacijskega termopan stekla
- Kaljeno steklo
- Tuš kabine (po meri, s tesnili)
- Ogledala
- Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika)
- Montaža vsega navedenega
ic
položn
o
il
č
la
P
rovizije
brez p
0. 4 .
5
ČETRTEK, 12. MARCA, ob 17.30
Levstikov dom, Velike Lašče
OD SLIKARSTVA K FOTOGRAFIJI
IN NAZAJ – predavanje umetnostne
zgodovinarke Marjane Dolšina
(Javni zavod Trubarjevi kraji – UTŽO Velike Lašče)
NEDELJA, 15. MARCA, ob 18. uri
Levstikov dom, Velike Lašče
6. ABONMAJSKA PREDSTAVA
Gostuje Mestno gledališče Ptuj
s komedijo Najstarejša obrt
(Občina Velike Lašče)
NEDELJA, 22. MARCA, ob 16. uri
Levstikov dom, Velike Lašče
PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU
(Društvo podeželskih žena Velike Lašče)
PONEDELJEK, 6. APRILA, start ob 9.uri
Velike Lašče D Sv. Primož D Kališče D
Velika Slevica D Velike Lašče
VELIKONOČNI POHOD
(Planinsko društvo Velike Lašče)
PONEDELJEK, 6. APRILA, ob 19. uri
Športna dvorana, Velike Lašče
RIBNIŠKI PASIJON
(Društvo katoliške mladine Ribnica)
PETEK, 10. APRILA, od 8. do 14. ure
Levstikov dom, Velike Lašče
NAJDIHOJCA,
16. festival otroškega gledališča
(Zavod Parnas in KUD Primož Trubar
PETEK, 10. APRILA, ob 17. uri
Trubarjeva domačija, Rašica
"SESTANKI Z ANO" - likovna razstava
udeleženk likovne skupine
(Javni zavod Trubarjevi kraji –UTŽO Velike Lašče)
SOBOTA, 11. APRILA, od 7.45 do 17.00
OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče
HIŠKA EKSPERIMENTOV
(OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče)
SREDA, 15. APRILA, ob 14.30
Turjak
KRPANOV KROS
(OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče)
ČETRTEK, 16. APRILA, ob 19.30
Levstikov dom, Velike Lašče
7. ABONMAJSKA PREDSTAVA
Gostuje Ljudsko gledališče Celje
s komedijo Policaji
(Občina Velike Lašče)
SOBOTA, 18. APRILA, ob 10. uri
Trubarjeva domačija, Rašica
LITERARNI TRIATLON SLOVENSKA
PISATELJSKA POT – DOM V JEZIKU
(Javni zavod Trubarjevi kraji, Zavod za turizem
in kulturo v Žirovnici, Zavod Ivana Cankarja za
kulturo, šport in turizem in Društvo slovenskih
pisateljev)
SOBOTA, 18. APRILA, ob 20. uri
Grad Turjak
VEČER KVARTETOV IN KVINTETOV
(J. A. Z. in družbenik, k. d.)
SOBOTA, 18. APRILA
Okolica gradu Tujak
LOKOSTRELSKA TEKMA ZA SLOVENSKI
IN JADRANSKI POKAL V DISCIPLINI 3–D
(Lokostrelski klub Turjak)
PETEK, 24. APRILA, ob 19.30
Grad Turjak
KONCERT OB 25–LETNICI DELOVANJA
(Velikolaška vokalna skupina)
SOBOTA, 25. APRILA, ob 19. uri
Levstikov dom, Velike Lašče
SLOFOLK SLOVENIJA - mednarodni
folklorni festival
(Folklorna skupina Velike Lašče)
NEDELJA, 26. APRILA, ob 14. uri
Gradež
PRAZNOVANJE POMLADI
(Društvo za ohranjanje dediščine Gradež)
Organizatorji si pridržujejo pravico do morebitnih sprememb.