Koncert ob 100-letnici rojstva skladatelja in dirigenta Rada Simonitija Slovenski komorni zbor Dvorana Marjana Kozine Slovenska filharmonija 7. november 2014 ob 19.30 Preproste besede Koncert ob 100-letnici rojstva skladatelja in dirigenta Rada Simonitija dirigentka sopran mezzosopran tenor klavir Martina Batič Martina Burger Gordana Hleb Vladimir Čadež Aleksandra Naumovski Potisk Spored Rado Simoniti Starka za vasjo, 1948 (Srečko Kosovel) (1914-1981) Pod jasnim soncem rdeča roža, 1976 mešani zbor (Ivan Cankar) Debeli Kum, 1958 (Ivica Čermak, prev. Ivan Minatti) Preveč je sreče, 1944 (Karel Destovnik - Kajuh) mezzosopran Gordana Hleb klavir Aleksandra Naumovski Potisk Večerni hlad, (Srečko Kosovel) sopran Martina Burger klavir Aleksandra Naumovski Potisk ženski zbor Balada, 1954 (Srečko Kosovel) Sonatina v soncu, 1968 (Zlata Gorše) Da b’ žveglico ’mela, 1949 (ljudska iz Cerovca) Zakaj se ti dečva kna vdaš, 1949 (ljudska iz Ziljske doline) Še veš, 1944 (Karel Destovnik - Kajuh) tenor Vladimir Čadež klavir Aleksandra Naumovski Potisk moški zbor Ladja na morju, 1981 (Ciril Zlobec) Buskelce, 1976 (Ludvik Zorzut) Pesem galebu, 1968 (ljudska s Hebridskega otočja, prev. Valens Vodušek) Dva možička, vinska ptička, 1959 (Alojzij Merhar) mešani zbor Jesenska, 1953 (Lojze Krakar) Moje sarcé, 1972 (ljudska iz Benečije) Preproste besede, 1963 (Tone Pavček) Spoštovani obiskovalci, prav v tej hiši je Rado Simoniti pred dobrimi 65 leti vodil imenitni zbor Slovenske filharmonije. Za delo z njim je leta 1949 prejel Prešernovo nagrado. Jože Humar ga je lepo opisal z besedami: »Med stotinami slovenskih zborov, med tisoči zborovskih pevcev, ga skorajda ni, ki bi mu to ime ne zvenelo domače.« In temu domačemu imenu bi se nocoj rad poklonil tudi Slovenski komorni zbor, ki med drugim nadaljuje poslanstvo uspešnega filharmoničnega zbora. Naj nocoj poslušamo glasbo s srcem, saj jo je Rado Simoniti tako pisal. Sam je govoril: »Muzika se piše s srcem, ne pa z algoritmi.« S spoštovanjem, Martina Batič Rado Simoniti Slovenski komorni zbor Slovenski skladatelj, dirigent in glasbeni pedagog Rado Simoniti se je rodil leta 1914 v Fojani v Goriških brdih. Zgodaj je zapustil svoj rodni kraj in odšel v Ljubljano, kjer je končal klasično gimnazijo. Svoje izobraževanje je nato nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je študiral kompozicijo pri Marijanu Lipovšku in Lucijanu Mariji Škerjancu ter dirigiranje pri Danilu Švari. Med drugo svetovno vojno je prevzel umetniško vodstvo pevskega zbora primorskih Slovencev, bolj znanega kot Moški pevski zbor Srečko Kosovel, s katerim je gostoval po vsej Evropi. Med letoma 1948 in 1958 je vodil zbor Slovenske filharmonije in s svojim delovanjem pustil neizbrisen pečat v zgodovini te ustanove. Za predanost glasbeni umetnosti je bil leta 1976 nagrajen s Prešernovo nagrado. je bil kot poklicni pevski zbor ustanovljen leta 1991. Do jeseni leta 2009 ga je vodil njegov utemeljitelj dr. Mirko Cuderman, od sezone 2009/2010 pa sta ga vodila dirigentka Martina Batič, pomočnica direktorja Slovenske filharmonije za zbor, in Steffen Schreyer. Ta 40-članski zbor je od leta 1998 del Slovenske filharmonije in ima v vsaki sezoni povprečno po 35 koncertov. S slovenskim komornim zborom so poleg slovenskih (M. Vatovec, G. Klančič, M. Cuderman, U. Lajovic, T. Faganel, M. Ozbič, S. Kuret, K. Šilec, L. Arnič, U. Lah, S. Vrhovnik, B. Smrekar, M. Šček ...) sodelovali številni priznani tuji dirigenti (G. Theuring, T. Kaljuste, V. Kranjčević, H. Leenders, A. Eby, W. Seeliger, E. Ericson, R. Sund, J. Prinz, K. Putniņš, S. Layton idr.). Skladanju se je Rado Simoniti intenzivneje posvetil v času, ko se je pridružil partizanom; z izjemnim melodičnim darom je pisal predvsem zborovske pesmi – tako a cappella kot z instrumentalno spremljavo – ter samospeve. Uglasbil je besedila Mateja Bora, Ivana Cankarja, Karla Destovnika, Alojza Gradnika, Iga Grudna, Srečka Kosovela, Pavleta Oblaka, Toneta Pavčka, Smiljana Samca, Toneta Seliškarja, Cirila Zlobca, Ludvika Zorzuta, Otona Župančiča idr. ter tako prispeval neprecenljiv opus (skoraj 600 enot) v zakladnico slovenske glasbe. Na koncertih je Slovenski komorni zbor obudil veliko del slovenskih skladateljev ali prvič izvedel nova. Zbor veliko snema. Posebej zajetna je njegova diskografija, saj šteje več kot osemdeset plošč v zbirkah Musica sacra Slovenica in Slovenska zborovska glasba z antologijskim izborom naše zborovske glasbe, sakralne in posvetne. Nastopa tudi na koncertih in festivalih v Italiji, Avstriji in Nemčiji, na Hrvaškem, Nizozemskem in Madžarskem. Slovenski komorni zbor je dobitnik več uglednih umetniških priznanj in nagrad. Novembra 2012 je Slovenski komorni zbor skupaj z Orkestrom Slovenske filharmonije s koncertno izvedbo opere Jolanta Petra Iljiča Čajkovskega s skupino izvrstnih solistov mednarodnega slovesa s slavno sopranistko Ano Netrebko na čelu pod vodstvom dirigenta Emmanuella Villauma z velikim uspehom gostoval v razprodanih znamenitih dvoranah Stuttgarta, Münchna, Amsterdama, Pariza, Berlina, Nürnberga, Prage, Essna in Dunaja ter opero posnel za znano založbo Deutsche Grammophon. Decembra lani je Slovenski komorni zbor skupaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in gostujočimi solisti pod dirigentskim vodstvom Martine Batič pripravil izjemno izvedbo Händlovega oratorija Mesija, ki je bila deležna tudi odličnih kritik. Martina Batič je doma iz Ajdovščine. Po diplomi na Oddelku za glasbeno pedagogiko Akademije za glasbo v Ljubljani je leta 2004 na münchenski Visoki glasbeni šoli v razredu Michaela Gläserja z odliko končala podiplomski študij. Izpopolnjevala se je na mojstrskih tečajih doma in v tujini, tudi pri legendarnem Ericu Ericsonu. Med letoma 2004 in 2009 je uspešno vodila zbor Opere SNG Ljubljana. Od jeseni 2009 je pomočnica direktorja Slovenske filharmonije za področje zbora, od leta 2012 pa tudi umetniški vodja Slovenskega komornega zbora. Jeseni leta 2006 je zmagala na prestižnem tekmovanju mladih zborovskih dirigentov za nagrado Erica Ericsona, to pa ji je odprlo vrata v svet poklicnega zborovstva. Od takrat redno sodeluje z zbori, kot so Komorni zbor švedskega radia, Komorni zbor Erica Ericsona, Zbor Nizozemskega in Danskega radia ter s Stuttgartskim vokalnim ansamblom. Med pomembnejšimi koncerti preteklih sezon je treba omeniti koncert s Komornim zborom Erica Ericsona v Stockholmu ob 90-letnici skladatelja Ingvarja Lidholma (2011), koncert z Orkestrom Slovenske filharmonije v Modrem abonmaju v Ljubljani (2013), koncert s Komornim zborom Švedskega radia na slovitem Festivalu Baltskega morja (Baltic Sea Festival). Pogosto pripravlja zbore za koncerte znanih dirigentov, kot so Valerij Gergijev, Marcus Creed, Heinz Holliger, Jaap van Zweden, Kiril Petrenko in drugi. Decembra lani je z izjemnim uspehom skupaj s Slovenskim komornim zborom, Simfoničnim orkestrom RTV in gostujočimi solisti izvedla Händlov oratorij Mesija. Martina Burger je na zagrebški Akademiji za glasbo leta 2011 z odliko končala študij petja v razredu prof. Vlatke Oršanić. V času študija je prejela Rektorjevo nagrado zagrebške univerze in uspešno nastopila na tekmovanjih (zmagala 2007 in 2009 v Dubrovniku ter bila finalistka mednarodnih tekmovanj v Trnavi, Vidmu in Aleksandriji). Kot koncertna pevka je nastopila na več mednarodnih festivalih (Dubrovniške letne igre, Varaždinski baročni večeri, Kogojevi dnevi ...), na opernem odru pa se je predstavila v vlogah Pamine in Kraljice noči (Čarobna piščal), Madame Herz (Gledališki direktor), Belinde (Dido in Enej), baronice Sue Ellen de Gondremarck (Pariško življenje) ... V letošnji sezoni je nastopila v SNG Opera in balet Ljubljana v vlogi Minke (Gorenjski slavček) ter v HNK Zagreb v vlogah Das Glück (Der Schuster von Delft) in Adine (L‘elisir d‘amore). Gordana Hleb je leta 2005 z odliko magistrirala na Univerzi v Gradcu. Pevsko se je dodatno izpopolnjevala pri Helgi Mueller Molinari (Milano), Irini Romiševski (Moskva), Patricii Craig (New York), Krasimiri Stojanovi (Dunaj). Kot zelo mlada je debitirala v SNG Opera in balet Ljubljana v operi Janko in Metka in od takrat upodobila že vrsto opernih vlog, med drugim Arminde (La finta giardiniera), Dorabelle (Così fan tutte), Cherubina (Figarova svatba), Anniusa (La clemenza di Tito), Jessy (Mahagonny), Giuliette (Hoffmannove pripovedke) … Leta 2005 je postala solistka Graške opere, kjer je nastopila v operah Traviata, Andrea Chenier, Rigoletto, Vesela vdova, Čarobna piščal in druge. Zadnji dve sezoni sodeluje tudi z SNG Opera in balet Ljubljana (Stravinski: Svatba, Nabucco, Traviata), kjer bo novembra debitirala v Seviljskem brivcu v vlogi Rosine. Vladimir Čadež se je rodil 1966 v Solkanu. Z glasbo se ukvarja že od malih nog, saj prihaja iz glasbene družine. V domači Gorici je začel z igranjem klavirja, v Ljubljani nadaljeval z učenjem igranja na fagot in nazadnje odšel na študij petja v Operno šolo Teatro Verdi v Trstu. Svoje znanje je izpopolnjeval pri prof. Wally Salio v Torinu in pri Alfredu Krausu, sedaj pa zaključuje študij pevske pedagogike in koncertnega petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Alenke Drnač Bunta. Vladimir Čadež je bil član Big Ben kvarteta in Komornega zbora RTV Slovenija, od leta 1996 pa je član priznanega Slovenskega okteta. Sodeloval je Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, s katerim je tudi posnel zgoščenko. Aleksandra Naumovski Potisk je dejavna na mnogih umetniških in pedagoških področjih. Kot učiteljica klavirja poučuje klavir in komorno igro na Glasbeni šoli Ljubljana Vič - Rudnik. Leta 1999 je prejela nagrado za slovenskega Inovativnega učitelja leta, že naslednje leto pa je Založba Rokus izdala njen avtorski učbenik Čudoviti svet zvokov v dveh delih za uporabo pri predmetu glasba v devetletni osnovni šoli. Na evropski konferenci European Piano Teacher Association – EPTA 2005 v Manchestru (Velika Britanija) je imela predavanje o skladatelju in Prešernovem nagrajencu Alojzu Srebotnjaku in predstavitev njegovih skladb iz zbirke za otroke Scherzzzzando. Z učenci je kot mentorica klavirskega tria prejela 1. nagrado na Tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije – TEMSIG v kategoriji komorne skupine in večje število nagrad s posameznimi učenci na različnih tekmovanjih v Sloveniji in tujini. Leta 2006 je ponovno predavala na evropski konferenci EPTA 2006 na Madeiri (Portugalska), kjer je predstavila pionirje slovenske pianistike. Od leta 2013 je korepetitor na Univerzi v Ljubljani, kjer je izvedla prek 50 nastopov. Ob izdaji zbirke Preproste besede Rada Simonitija v založništvu JSKD Samostojne zbirke zborovskih skladb Simoniti ni doživel. Poskus Združenja pevskih zborov Primorske v začetku tega stoletja, da bi taka zbirka izšla, ni uspel. Drugi poskus je bil leta 2005, vendar je spodletel zaradi odklonilne volje dedičev. Sedaj, po petnajstih letih prizadevanj in ob 100. obletnici skladateljevega rojstva, je pred nami zbirka 60 najbolj znanih in najboljših Simonitijevih stvaritev za zbor. Prvotni izbor je že v 90. letih opravil Ivo Jelerčič. Njegov izbor je bil nekoliko obširnejši, vendar zelo podoben temu. Oba sva skušala celostno zajeti osebnost skladatelja, ki sva ga osebno dobro poznala. Njegov opus je odraz časa in okolja, v katerem je živel, deloval in ustvarjal. Pri pregledu skladb, ki so v zbirki objavljene, se nam ponuja zanimiva ugotovitev. Velika večina skladb je pisana v tonalitetah z nižaji ali v molu. Lestvice z višaji ali v duru so redke izjeme. Simoniti je bil odličen dirigent in zborovski praktik. Pretanjen posluh in verjetno videnje barv tonskih višin in harmonij (sinestezija) sta mu najbrž narekovala izbiro takih tonalitet. Vsem zborovodjem, zlasti primorskim, še posebej pa slovenskim zborovskim pevcem s to zbirko ponujamo nabor tistih skladb, ki jih je Rado Simoniti namenil prav njim. Mitja Gobec, urednik zbirke Rado Simoniti Preproste besede Zborovske skladbe za mešane, moške in ženske zbore Uredil Mitja Gobec Zbirka Izbrana dela slovenskih skladateljev (IDSS), št. 45 Založništvo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Ljubljana, november 2014 Slovenska filharmonija Slovenian Philharmonic E [email protected] Slovenski komorni zbor Slovenian Chamber Choir E [email protected] Kongresni trg 10 1000 Ljubljana T +386 1 2410 800 F +386 1 2410 900 www.filharmonija.si Slovenska filharmonija Academia philharmonicorum @SFilharmonija izdala uredili jezikovni pregled oblikovanje in prelom fotografije tisk Slovenska filharmonija zanjo direktor Damjan Damjanovič Kristina Đonlić in Mateja Kostić Tanja Svenšek Arnoldvuga, d. o. o. arhiv Slovenske filharmonije Birografika Bori, Ljubljana Ljubljana, november 2014 ISSN 2350-5117