Koncert ob 100-letnici rojstva skladatelja in dirigenta Rada Simonitija

Koncert ob
100-letnici
rojstva
skladatelja
in dirigenta
Rada Simonitija
Slovenski
komorni zbor
Dvorana Marjana Kozine
Slovenska filharmonija
7. november 2014 ob 19.30
Preproste besede
Koncert ob 100-letnici rojstva
skladatelja in dirigenta
Rada Simonitija
dirigentka
sopran
mezzosopran
tenor
klavir
Martina Batič
Martina Burger
Gordana Hleb
Vladimir Čadež
Aleksandra
Naumovski Potisk
Spored
Rado Simoniti Starka za vasjo, 1948 (Srečko Kosovel)
(1914-1981) Pod jasnim soncem rdeča roža, 1976
mešani zbor (Ivan Cankar)
Debeli Kum, 1958
(Ivica Čermak, prev. Ivan Minatti)
Preveč je sreče, 1944
(Karel Destovnik - Kajuh)
mezzosopran Gordana Hleb
klavir Aleksandra Naumovski Potisk
Večerni hlad,
(Srečko Kosovel)
sopran Martina Burger
klavir Aleksandra Naumovski Potisk
ženski zbor Balada, 1954 (Srečko Kosovel)
Sonatina v soncu, 1968 (Zlata Gorše)
Da b’ žveglico ’mela, 1949
(ljudska iz Cerovca)
Zakaj se ti dečva kna vdaš, 1949
(ljudska iz Ziljske doline)
Še veš, 1944
(Karel Destovnik - Kajuh)
tenor Vladimir Čadež
klavir Aleksandra Naumovski Potisk
moški zbor Ladja na morju, 1981 (Ciril Zlobec)
Buskelce, 1976 (Ludvik Zorzut)
Pesem galebu, 1968 (ljudska s Hebridskega
otočja, prev. Valens Vodušek)
Dva možička, vinska ptička, 1959
(Alojzij Merhar)
mešani zbor Jesenska, 1953 (Lojze Krakar)
Moje sarcé, 1972 (ljudska iz Benečije)
Preproste besede, 1963 (Tone Pavček)
Spoštovani obiskovalci,
prav v tej hiši je Rado Simoniti pred
dobrimi 65 leti vodil imenitni zbor
Slovenske filharmonije. Za delo z njim
je leta 1949 prejel Prešernovo nagrado.
Jože Humar ga je lepo opisal z
besedami: »Med stotinami slovenskih
zborov, med tisoči zborovskih pevcev,
ga skorajda ni, ki bi mu to ime ne
zvenelo domače.«
In temu domačemu imenu bi se
nocoj rad poklonil tudi Slovenski
komorni zbor, ki med drugim
nadaljuje poslanstvo uspešnega
filharmoničnega zbora.
Naj nocoj poslušamo glasbo s srcem,
saj jo je Rado Simoniti tako pisal.
Sam je govoril: »Muzika se piše s
srcem, ne pa z algoritmi.«
S spoštovanjem,
Martina Batič
Rado Simoniti
Slovenski komorni zbor
Slovenski skladatelj, dirigent in
glasbeni pedagog Rado Simoniti se
je rodil leta 1914 v Fojani v Goriških
brdih. Zgodaj je zapustil svoj rodni
kraj in odšel v Ljubljano, kjer je končal
klasično gimnazijo. Svoje izobraževanje je nato nadaljeval na Akademiji
za glasbo v Ljubljani, kjer je študiral
kompozicijo pri Marijanu Lipovšku
in Lucijanu Mariji Škerjancu ter dirigiranje pri Danilu Švari. Med drugo
svetovno vojno je prevzel umetniško
vodstvo pevskega zbora primorskih
Slovencev, bolj znanega kot Moški
pevski zbor Srečko Kosovel, s katerim je gostoval po vsej Evropi. Med
letoma 1948 in 1958 je vodil zbor
Slovenske filharmonije in s svojim
delovanjem pustil neizbrisen pečat v
zgodovini te ustanove. Za predanost
glasbeni umetnosti je bil leta 1976
nagrajen s Prešernovo nagrado.
je bil kot poklicni pevski zbor ustanovljen leta 1991. Do jeseni leta 2009 ga
je vodil njegov utemeljitelj dr. Mirko
Cuderman, od sezone 2009/2010 pa
sta ga vodila dirigentka Martina Batič, pomočnica direktorja Slovenske
filharmonije za zbor, in Steffen Schreyer. Ta 40-članski zbor je od leta 1998
del Slovenske filharmonije in ima v
vsaki sezoni povprečno po 35 koncertov. S slovenskim komornim zborom
so poleg slovenskih (M. Vatovec,
G. Klančič, M. Cuderman, U. Lajovic,
T. Faganel, M. Ozbič, S. Kuret, K. Šilec,
L. Arnič, U. Lah, S. Vrhovnik, B. Smrekar, M. Šček ...) sodelovali številni
priznani tuji dirigenti (G. Theuring,
T. Kaljuste, V. Kranjčević, H. Leenders,
A. Eby, W. Seeliger, E. Ericson, R. Sund,
J. Prinz, K. Putniņš, S. Layton idr.).
Skladanju se je Rado Simoniti intenzivneje posvetil v času, ko se je
pridružil partizanom; z izjemnim
melodičnim darom je pisal predvsem
zborovske pesmi – tako a cappella kot
z instrumentalno spremljavo – ter samospeve. Uglasbil je besedila Mateja
Bora, Ivana Cankarja, Karla Destovnika, Alojza Gradnika, Iga Grudna,
Srečka Kosovela, Pavleta Oblaka,
Toneta Pavčka, Smiljana Samca, Toneta Seliškarja, Cirila Zlobca, Ludvika
Zorzuta, Otona Župančiča idr. ter tako
prispeval neprecenljiv opus (skoraj
600 enot) v zakladnico slovenske
glasbe.
Na koncertih je Slovenski komorni zbor
obudil veliko del slovenskih skladateljev ali prvič izvedel nova. Zbor veliko
snema. Posebej zajetna je njegova diskografija, saj šteje več kot osemdeset
plošč v zbirkah Musica sacra Slovenica
in Slovenska zborovska glasba z antologijskim izborom naše zborovske
glasbe, sakralne in posvetne. Nastopa
tudi na koncertih in festivalih v Italiji,
Avstriji in Nemčiji, na Hrvaškem, Nizozemskem in Madžarskem. Slovenski
komorni zbor je dobitnik več uglednih
umetniških priznanj in nagrad.
Novembra 2012 je Slovenski komorni
zbor skupaj z Orkestrom Slovenske
filharmonije s koncertno izvedbo opere
Jolanta Petra Iljiča Čajkovskega s
skupino izvrstnih solistov mednarodnega slovesa s slavno sopranistko
Ano Netrebko na čelu pod vodstvom
dirigenta Emmanuella Villauma z
velikim uspehom gostoval v razprodanih znamenitih dvoranah Stuttgarta,
Münchna, Amsterdama, Pariza, Berlina,
Nürnberga, Prage, Essna in Dunaja ter
opero posnel za znano založbo Deutsche Grammophon. Decembra lani je
Slovenski komorni zbor skupaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in gostujočimi solisti pod dirigentskim vodstvom Martine Batič pripravil izjemno
izvedbo Händlovega oratorija Mesija, ki
je bila deležna tudi odličnih kritik.
Martina Batič
je doma iz Ajdovščine. Po diplomi na
Oddelku za glasbeno pedagogiko Akademije za glasbo v Ljubljani je leta 2004
na münchenski Visoki glasbeni šoli v
razredu Michaela Gläserja z odliko končala podiplomski študij. Izpopolnjevala
se je na mojstrskih tečajih doma in v tujini, tudi pri legendarnem Ericu Ericsonu. Med letoma 2004 in 2009 je uspešno vodila zbor Opere SNG Ljubljana.
Od jeseni 2009 je pomočnica direktorja
Slovenske filharmonije za področje zbora, od leta 2012 pa tudi umetniški vodja
Slovenskega komornega zbora.
Jeseni leta 2006 je zmagala na prestižnem tekmovanju mladih zborovskih
dirigentov za nagrado Erica Ericsona,
to pa ji je odprlo vrata v svet poklicnega
zborovstva. Od takrat redno sodeluje z
zbori, kot so Komorni zbor švedskega
radia, Komorni zbor Erica Ericsona,
Zbor Nizozemskega in Danskega radia
ter s Stuttgartskim vokalnim ansamblom. Med pomembnejšimi koncerti
preteklih sezon je treba omeniti koncert
s Komornim zborom Erica Ericsona
v Stockholmu ob 90-letnici skladatelja Ingvarja Lidholma (2011), koncert
z Orkestrom Slovenske filharmonije
v Modrem abonmaju v Ljubljani (2013),
koncert s Komornim zborom Švedskega
radia na slovitem Festivalu Baltskega
morja (Baltic Sea Festival). Pogosto
pripravlja zbore za koncerte znanih dirigentov, kot so Valerij Gergijev, Marcus
Creed, Heinz Holliger, Jaap van Zweden, Kiril Petrenko in drugi.
Decembra lani je z izjemnim uspehom
skupaj s Slovenskim komornim zborom,
Simfoničnim orkestrom RTV in gostujočimi solisti izvedla Händlov oratorij
Mesija.
Martina Burger
je na zagrebški Akademiji za glasbo
leta 2011 z odliko končala študij petja
v razredu prof. Vlatke Oršanić. V času
študija je prejela Rektorjevo nagrado
zagrebške univerze in uspešno nastopila na tekmovanjih (zmagala 2007 in
2009 v Dubrovniku ter bila finalistka
mednarodnih tekmovanj v Trnavi,
Vidmu in Aleksandriji). Kot koncertna
pevka je nastopila na več mednarodnih
festivalih (Dubrovniške letne igre,
Varaždinski baročni večeri, Kogojevi
dnevi ...), na opernem odru pa se je
predstavila v vlogah Pamine in Kraljice
noči (Čarobna piščal), Madame Herz
(Gledališki direktor), Belinde (Dido in
Enej), baronice Sue Ellen de Gondremarck (Pariško življenje) ... V letošnji
sezoni je nastopila v SNG Opera in
balet Ljubljana v vlogi Minke (Gorenjski
slavček) ter v HNK Zagreb v vlogah
Das Glück (Der Schuster von Delft) in
Adine (L‘elisir d‘amore).
Gordana Hleb
je leta 2005 z odliko magistrirala na
Univerzi v Gradcu. Pevsko se je dodatno izpopolnjevala pri Helgi Mueller
Molinari (Milano), Irini Romiševski
(Moskva), Patricii Craig (New York),
Krasimiri Stojanovi (Dunaj).
Kot zelo mlada je debitirala v SNG
Opera in balet Ljubljana v operi Janko
in Metka in od takrat upodobila že vrsto
opernih vlog, med drugim Arminde
(La finta giardiniera), Dorabelle (Così
fan tutte), Cherubina (Figarova svatba),
Anniusa (La clemenza di Tito), Jessy
(Mahagonny), Giuliette (Hoffmannove
pripovedke) … Leta 2005 je postala solistka Graške opere, kjer je nastopila v
operah Traviata, Andrea Chenier, Rigoletto, Vesela vdova, Čarobna piščal in
druge. Zadnji dve sezoni sodeluje tudi
z SNG Opera in balet Ljubljana (Stravinski: Svatba, Nabucco, Traviata), kjer bo
novembra debitirala v Seviljskem brivcu
v vlogi Rosine.
Vladimir Čadež
se je rodil 1966 v Solkanu. Z glasbo se
ukvarja že od malih nog, saj prihaja iz
glasbene družine. V domači Gorici je
začel z igranjem klavirja, v Ljubljani
nadaljeval z učenjem igranja na fagot
in nazadnje odšel na študij petja v
Operno šolo Teatro Verdi v Trstu. Svoje
znanje je izpopolnjeval pri prof. Wally
Salio v Torinu in pri Alfredu Krausu,
sedaj pa zaključuje študij pevske pedagogike in koncertnega petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu
prof. Alenke Drnač Bunta.
Vladimir Čadež je bil član Big Ben
kvarteta in Komornega zbora RTV Slovenija, od leta 1996 pa je član priznanega Slovenskega okteta. Sodeloval je
Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija,
s katerim je tudi posnel zgoščenko.
Aleksandra Naumovski
Potisk
je dejavna na mnogih umetniških in
pedagoških področjih. Kot učiteljica
klavirja poučuje klavir in komorno igro
na Glasbeni šoli Ljubljana Vič - Rudnik. Leta 1999 je prejela nagrado za
slovenskega Inovativnega učitelja leta,
že naslednje leto pa je Založba Rokus
izdala njen avtorski učbenik Čudoviti
svet zvokov v dveh delih za uporabo pri
predmetu glasba v devetletni osnovni
šoli. Na evropski konferenci European
Piano Teacher Association – EPTA
2005 v Manchestru (Velika Britanija)
je imela predavanje o skladatelju in
Prešernovem nagrajencu Alojzu Srebotnjaku in predstavitev njegovih skladb
iz zbirke za otroke Scherzzzzando.
Z učenci je kot mentorica klavirskega
tria prejela 1. nagrado na Tekmovanju
mladih glasbenikov Republike Slovenije – TEMSIG v kategoriji komorne
skupine in večje število nagrad s posameznimi učenci na različnih tekmovanjih v Sloveniji in tujini. Leta 2006
je ponovno predavala na evropski konferenci EPTA 2006 na Madeiri (Portugalska), kjer je predstavila pionirje
slovenske pianistike. Od leta 2013 je
korepetitor na Univerzi v Ljubljani, kjer
je izvedla prek 50 nastopov.
Ob izdaji zbirke
Preproste besede
Rada Simonitija
v založništvu JSKD
Samostojne zbirke zborovskih skladb
Simoniti ni doživel. Poskus Združenja
pevskih zborov Primorske v začetku
tega stoletja, da bi taka zbirka izšla, ni
uspel. Drugi poskus je bil leta 2005,
vendar je spodletel zaradi odklonilne
volje dedičev. Sedaj, po petnajstih
letih prizadevanj in ob 100. obletnici
skladateljevega rojstva, je pred nami
zbirka 60 najbolj znanih in najboljših
Simonitijevih stvaritev za zbor. Prvotni
izbor je že v 90. letih opravil Ivo
Jelerčič. Njegov izbor je bil nekoliko
obširnejši, vendar zelo podoben
temu. Oba sva skušala celostno
zajeti osebnost skladatelja, ki sva ga
osebno dobro poznala. Njegov opus
je odraz časa in okolja, v katerem je
živel, deloval in ustvarjal. Pri pregledu
skladb, ki so v zbirki objavljene, se nam
ponuja zanimiva ugotovitev. Velika
večina skladb je pisana v tonalitetah
z nižaji ali v molu. Lestvice z višaji ali
v duru so redke izjeme.
Simoniti je bil odličen dirigent in
zborovski praktik. Pretanjen posluh
in verjetno videnje barv tonskih višin
in harmonij (sinestezija) sta mu najbrž
narekovala izbiro takih tonalitet. Vsem
zborovodjem, zlasti primorskim, še
posebej pa slovenskim zborovskim
pevcem s to zbirko ponujamo nabor
tistih skladb, ki jih je Rado Simoniti
namenil prav njim.
Mitja Gobec, urednik zbirke
Rado Simoniti
Preproste besede
Zborovske skladbe za mešane, moške in
ženske zbore
Uredil Mitja Gobec
Zbirka Izbrana dela slovenskih skladateljev
(IDSS), št. 45
Založništvo Javni sklad RS
za kulturne dejavnosti
Ljubljana, november 2014
Slovenska filharmonija
Slovenian Philharmonic
E [email protected]
Slovenski komorni zbor
Slovenian Chamber Choir
E [email protected]
Kongresni trg 10
1000 Ljubljana
T +386 1 2410 800
F +386 1 2410 900
www.filharmonija.si
Slovenska filharmonija
Academia philharmonicorum
@SFilharmonija
izdala
uredili
jezikovni pregled
oblikovanje
in prelom
fotografije
tisk
Slovenska filharmonija
zanjo direktor Damjan Damjanovič
Kristina Đonlić in Mateja Kostić
Tanja Svenšek
Arnoldvuga, d. o. o.
arhiv Slovenske filharmonije
Birografika Bori, Ljubljana
Ljubljana, november 2014
ISSN 2350-5117