ČUSTVA Kaj doživljajo posamezniki na sliki? Kaj se jim je zgodilo? Kako to vemo? Kaj so čustva? Čustva so duševni (notranji) procesi, ki kažejo posameznikove vrednote, cilje, želje ODNOS do sebe, drugih ljudi, situacij ali dogodkov. Doživljamo jih takrat, ko nam je nekaj pomembno. Kako nastanejo čustva? Dogodek Aktivnost Doživljanje in izražanje čustev Telesne spremembe Zunanji čustveni izrazi Vrednotenje, določanje pomembnosti Zaznava situacije Razumevanje situacije Katera čustva poznamo? veselje – žalost strah – jeza sprejemanje – zavračanje pričakovanje – presenečenje Kdaj doživljamo posamezna čustva? • veselje: – ob dosegi pomembnega cilja, uresničeni želji; • žalost: – ob izgubi nekaj pomembnega; • strah: – kadar je ogroženo nekaj za nas pomembnega in ob nevarnosti; • jezo: – če nekdo neupravičeno ogroža naše cilje, želje… in kadar smo ovirani pri doseganju cilja; • ljubezen: – v odnosu z ljudmi, ki jih + vrednotimo Sestavine čustev: • osebno doživljanje čustev (jezen sem); • razumevanje situacije (pripis pomena, pomembnosti); • telesno vzburjenje (telesne spremembe); • čustveni izrazi (sprememba vedenja, mimika obraza, gibi, drža, glas). 1. DELITEV ČUSTEV GLEDE NA SESTAVLJENOST: a) Enostavna ali osnovna čustva veselje – žalost strah – jeza sprejemanje – zavračanje pričakovanje – presenečenje Značilnosti: • prirojena, pod vplivom dednih dejavnikov • pojavijo se zgodaj, kmalu po rojstvu in v prvih letih življenja, • pri vseh ljudeh se razvijajo v istem vrstnem redu, • so univerzalna – pojavijo se v vseh kulturah, • obrazna mimika enaka pri vseh, • bipolarnost, • njihova funkcija je prilagoditev: pomoč organizmu, da preživi. b) Kompleksna ali sestavljena čustva ljubezen = veselje + sprejemanje razočaranje = presenečenje + žalost zaničevanje = jeza + gnus zavist = jeza + žalost obup = žalost + strah ljubosumnost = ljubezen + strah Značilnosti: • odvisne od kulture in družbenih vplivov, • sestavljene iz osnovnih, • pojavijo se kasneje. 2. DELITEV ČUSTEV GLEDE NA INTENZIVNOST IN TRAJANJE: a) Afekti Zelo močna in kratkotrajna čustvena stanja Značilnosti: • spremlja jih močno telesno vzburjenje, • zmanjšana kritičnost in razsodnost mišljenja • zmanjšan nadzor vedenja b) Razpoloženja Šibka, a dolgotrajna čustvena stanja Značilnosti: • razvijejo se postopoma, • se ne zavedamo, kaj je vplivalo na njihov nastanek, • trajajo od nekaj ur do več dni – lahko več mesecev • Nimajo svojega objekta • vplivajo na človekovo doživljanje sveta (optimist: pesimist), • vplivajo na spoznavne procese: zaznavanje, pozornost in zapomnitev • Vplivajo na naša dejanja in odločitve trajanje intenzivnost Razpoloženja Čustva/emocije Afekti Zadovoljstvo, vedrina Veselje Evforija, ekstraza Melanholija, potrtost Žalost Obup Tesnobnost Strah Panika, groza Nezadovoljstvo, slaba volja Jeza Bes Zakaj imamo čustva? • • • • • Z njimi ocenjujemo dogodke, osebe; usmerjajo naše vedenje, nas motivirajo; nas varujejo; uravnavajo medsebojne odnose; nam barvajo svet … • ponos • razočaranje • jeza • sram • strah • gnus • ljubezen • presenečenje • pričakovanje Kako prepoznamo čustva? = nebesedno sporazumevanje ali komunikacija • govorica telesa: – obrazna mimika (obrvi, položaj oči, čelo, veke, mišice na spodnjem delu obraza - večinoma prirojena) – stik s pogledom (dalj časa trajajoč, izogibanje pri sramu, žalosti) – kretnje, gibi (sunkoviti, sproščeni, pogostejši, hitri, redki, značilne kretnje: stiskanje pesti, roke k obrazu…) – telesna drža (napeta, sproščena, toga, mlahava) • način govorjenja in glas (visok, tih, nizek, glasen, hitrost, ritem…) • način oblačenja, ličenja • osebni prostor Telesne spremembe pri čustvovanju Pojavijo se zaradi povezanosti z živčnim sistemom. To so: – ↑ napetost mišic; – ↑ bitje srca; – ↑ dihanje; – ↓ prebava; – naježene dlake; – razširjene zenice; – ↑ potenje, ↑ električna prevodnost kože; – ↑ izločanje sladkorja v krvi; – ↑ strjevanje krvi; – izločanje hormonov, zlasti adrenalina … Čustvena zrelost • Ustreznost čustev dogodku • Kontrola doživljanja in izražanja čustev • Raznovrstnost čustvovanja Dejavniki čustvene zrelosti • Čustvena prikrajšanost (neustrezni/pomanjkljivi čustveni stiki)  čustvena navezanost ( duševne motnje) • Odnosi med člani družine in izkušnje v družini – Čustvena zrelost staršev – Odzivanje staršev na čustva otroka in njihovo uravnavanje – Odnos med staršema – Vzgojni stil –… Čustvena zrelost je povezana s: • pozitivnim doživljanjem sebe in okolice, • sposobnostjo navezovanja globljih medosebnih odnosov, • sproščenostjo v stikih in komunikaciji z drugimi ljudmi, • ustreznim zaznavanjem situacij, • pestrim in ustvarjalnim mišljenjem, • obvladovanjem stresa, • akademsko in življenjsko uspešnostjo...