Univerza na Primorskem Fakulteta za humanistične študije Metodologija&epistemologija raziskovanja z informatiko Raziskovalna naloga: Pozitivna čustvena stanja MERI2011/12-B.Urbanija-Čustvena stanja-23.5.2012 Študentka: Branka Urbanija Program: Metodologija in epistemologija raziskovanja z informatiko Študijsko leto: 2011/2012 Kraj študija: Koper Vodja študija: doc.dr.Blaž Lenarčič, doc.dr.Samo Uhan , asistent Peter Kopič 1 I. UVOD CILJ, NAMEN IN KRATKA PREDSTAVITEV NALOGE Za vsakim dejanjem je pozitiven namen ali za vsako željo je želja, da bi se počutili dobro. Ljudje si želijo izpolnitev želje, ker verjamejo, da se bodo počutili bolje, če se jim bo uresničila in to je edini razlog in velja za vsako željo, bodisi, da gre za kaj materialnega, zdravje, razmerje ali okoliščine. V življenju zato niso merilo uspeha stvari ali denar, ampak koliko radosti čutite V nalogi bom skušala predstaviti, raziskati vpliv čustvenih stanj na odnose, zdravje, počutje in uspeh na vseh področjih. Prav tako bom skušala dokazati, da se vedno več ljudi zaveda pomembnosti pozitivnih čustvenih stanj. Vsled tega težijo k doseganju pozitivnih čustvenih stanj, tako zavedno kot nezavedno. V vse večji meri zavestno izbirajo in se odločajo za dejanja, postopke in aktivnosti, s pomočjo katerih dosežejo taka stanja. Kot delo je mišljeno kakršnokoli doseganje zastavljenih ciljev. Prav vsi si želimo biti uspešni. Nekaterim to uspeva bolje kot drugim. Kje je ključ do odgovora na to vprašanje? Kako pri posamezniku priklicati njegove skrite vire moči in okrepti že odkrite? Preden bi se pričeli ukvarjati s priporočili, ustreznim tehnikami in metodami, pa je pomembno, da ugotovimo, kje je problem. Največkrat je problem v tem, da se ne poznamo dovolj, da največkrat reagiramo nezavedno, po že vnaprej predvidenem scenariju. Človek je ne le razmišljujoče, temveč tudi čuteče bitje. Čustva so izrednega pomena, lahko nas ovirajo ali so nam v pomoč. Skozi nalogo se boste seznanili z mnogimi dandanes po svetu uveljavljenimi načini za obvladovanje lastnih čustvenih stanj ter spreminjanje negativnih v pozitivna, kar rezultira v boljših odnosih, počutju zdravju in nenazadnje pri hitrejšem doseganju ciljev-na kratko uspešnost. Nabor besed in pojmov, ki se v nalogi pojavljajo najpogosteje Uspeh, cilj, čustveno stanje, izziv, besede, misli, delovanje, tehnika, doseganje, kariera, odnosi, upravljanje, sposobnosti, vrednote, afirmacije, dialog, čustva, počutje, občutek 2 II. KAZALO Teoretski del naloge 1. Kratka predstavitev teme,cilj in namen naloge, način obdelave teme.......................................4 2. Opredelitev naloge.....................................................................................................................5 2.1. življenjski slog in počutje..............................................................................................5 2.2. Načini za vzpostavitev ustreznih notranjih stanj...........................................................5 2.3. Vpliv okolja na sistem doživljanja in čustvovanja........................................................9 2.4. NLP in coaching kot tehnike za preokviranje omejujočih prepričanj............................9 2.5 Rahljanje prepričanj.......................................................................................................13 Raziskovalni del naloge 3. Opis zbiranja in obdelava podatkov........................................................................................14 3.1. Opis merskih instrumentov..........................................................................................14 3.2. Postopek zbiranja podatkov.........................................................................................14 3.3. Statistična obdelava podatkov.....................................................................................14 4. Prikaz podatkov in interpretacija rezultatov............................................................................15 4.1. Prikaz podatkov...........................................................................................................15 4.2. Interpretacija rezultatov...............................................................................................20 4.2.1.Prvi sklop............................................................................................................19 4.2.2. Drugi sklop.........................................................................................................20 4.2.3. Tretji sklop.........................................................................................................21 4.2.4. Četrti sklop.........................................................................................................21 5. Povzetek .................................................................................................................................31 6. Zaključek.................................................................................................................................32 7. Literatura,viri...........................................................................................................................33 8. Priloge......................................................................................................................................34 3 1. Kratka predstavitev teme, cilj in namen naloge, način obdelave teme 1 Notranje čustveno stanje so sinteza mentalnih in fizioloških dejavnikov, ki vplivajo na naš »performance« in spodbujajo naše nezavedne procese. Večina ljudi verjame, da se notranja čustvena stanja »zgodijo« in da jih ne moremo izbirati. Športniki recimo, vedo, da to ni res. Za tekmovanja se ne pripravljajo le fizično, temveč tudi mentalno in čustveno. Vedo, da so osredotočeni in sproščeni, kadar želijo dati čim več od sebe. Športniki, ki verjamejo, da lahko notranja čustvena stanja upravljajo, imajo več možnosti za zmago kot športniki, ki sebe programirajo, da bodo »dali vse od sebe« pa »kar bo, pa bo«. 2» Mnogi ljudje nezavedno vstopijo v določeno čustveno stanje. To je lahko dobro, ko je notranje stanje učinkovito za natančno določeno nalogo. Ko pa je notranje čustveno stanje, v katerega vstopa oseba neučinkovito, je lahko velika ovira za (na primer) učenje, komunikacijo, doseganje ciljev, učinkovitost. Za Mozarta pravijo, da je bil v posebnem stanju sanjarjenja in zadovoljstva, ko je ustvarjal in da je svojo glasbo lahko celo videl, občutil in okušal. Sposobnost izbirati tako notranje čustveno stanje, v katerem želimo biti, je močno orodje za doseganje lastnih ciljev, ne glede na to, ali je naš cilj naučiti se tujega jezika, komunikacijskih spretnosti, organizacije časa, dokončati zahtevno nalogo ali dobiti ustvarjalno idejo. 1 W.Timothy Gallwey v knjigi »The inner game of tenis« več o tem na strani 72,73 2 Marija Mikačič Turnšek –22. forum odličnosti in mojstrstva, Otočec 2010 4 2. Opredelitev naloge 2.1.Življenjski slog Zadnja desetljetja se vedno več ljudi zaveda kako pomemben je življenjski slog za psihofizično počutje, zdravje in uspeh; tako v zasebnem kot tudi kariernem smislu, zato je zaznati pravo ekspanzijo aktivnosti, ki sodijo k zdravemu življenjskemu slogu, torej dobremu počutju, kar vpliva na pozitivna čustvena stanja. Naj nanizam nekaj tovrstnih aktivnosti, ki jih obravnava tudi anktetni vprašalnik; redno ukvarjanje s športom, prakticiranje joge, zahajanje v naravo, ples, poslušanje glasbe ali muziciranje, savnanje, masiranje, zdravo prehranjevanje in zdrav življenjski slog, izobraževanje,.... Poleg življenjskega sloga so se v zadnjih letih uveljavile že stare, na novo odkrite, pa tudi nove tehnike za doseganje ugodnih čustvenih stanj. V tem projektu bom na kratko opisala le nekatere. 2.2. Načini za vzpostavitev ustreznih notranjih stanj -Ena od tehnik, ki nam pomaga pri izhodu iz negativne čustvene zanke izhaja iz smeri pogleda, saj je smer našega pogleda direktno povezana z načinom našega razmišljanja v danem momentu. http://www.sensa.si/osebna-rast/ocesna-tehnika/Če se počutite slabo in želite priti ven iz tega stanja, je vse, kar morete storiti, da dve do tri minute gledate navzgor. Če je zunaj še lepo vreme, lahko nekaj časa tudi opazujete oblake ali pa ponoči gledate zvezde, to bo vedno spremenilo vaše notranje stanje. Vaš cilj je, da gledate navzgor nekaj minut in opazili boste, kako hitro se vam bo spremenilo notranje občutje. -Kadar boste v zares močnih negativnih stanjih, takrat vam tudi gledanje v nebo ne bo kaj dosti pomagalo. Za te trenutke obstaja še močnejša tehnika. Držite glavo pokonci in začnite vrteti oči. Najprej jih vrtite v smeri urinega kazalca eno minuto in nato še v nasprotni smeri urinega kazalca. Nato dodamo še horizontalne gibe, tako da oči premikamo po poti osmice (zanka za neskončnost). Delajte osmico najprej v eno smer in nato še v drugo. Veš čas imejte glavo pri miru in naravnost, tako da premikate samo oči. Dobro je, če ob tem sedite, da sem vam ne zvrti. Ta tehnika je izredno učinkovita, da nas spravi iz nekega negativnega cikla. -*TMZ - Za bolečinami v hrbtu se v resnici skrivajo neizražena čustva. Fizični dogodki so le sprožilo za napad bolečine, ki se pojavi zato, da odvrne pozornost od potlačenih nezaželenih čustev. /več o tem Dr. Sarno-ozdravimo bolečine hrbta-sindrom tenzijskega miozitisaTMZ/Dr. Sarno na primerih svojih pacientov dokazuje, da so kronične bolečine rezultat napetosti in neizraženih čustev, posebno strahu in jeze, in da sta ključna koraka k ozdravitvi pozornost in razumevanje, kako nastanejo bolečine. * http://www.sensa.si/zdrave-odlocitve/custva-pravi-vzrok-bolecin-v-hrbtu/ 5 -3EFT - Pri vzpostavitvi ugodnih notranjih stanj, prehod v pozitivna stanja počutja, se je kot zelo učinkovita in enostavna izkazala tehnika EFT (Emotional Freedom Technique). Tehnika doseganja čustvene svobode združuje spoznanja vzhodne (energijski meridiani telesa) in zahodne (čustvene težave vplivajo na telesno zdravje) medicine. Metoda je uporabna pri vseh negativnih čustvih in posebej primerna za razreševanje travmatičnih dogodkov, negativnih prepričanj in čustev. Merila za duševno zdravje so ugodna človekova notranja psihična stanja, dobri medosebni odnosi, razumevanje in sprejemanje drugačnosti, uspešnost pri delu, v šoli in drugih dejavnostih, ki jih opravljamo. 3 Pri obvladovanju svojega življenja, pri soočanju z različnimi nalogami, obremenitvami in težavami, potrebujemo včasih pomoč, da ponovno prevzamemo nadzor nad svojim življenjem in zaživimo bolj radostno in izpolnjeno življenje. -Avtogeni trening je preprosta metoda, ki ima, z balansiranjem simpatičnega in parasimpatičnega živčjevja, velik vpliv na telo. S tovrstnim umirjanjem se okrepi človeški imunski sistem, zniža se raven sladkorja v krvi, zniža se krvni tlak, zniža se raven stresnega hormona, izboljša se spanec. Fizične spremembe v telesu pa imajo posreden vpliv tudi na človekovo osebnost: poveča se samozavest, posameznik se umiri, osredotoči, javna nastopanja so lažja in bolj sproščena, osebnostna rast je ob umirjanju in sprejemanju sebe in drugih močno pospešena, odpravijo se tesnobni občutki in strahovi, odpravijo se depresivna razpoloženja ipd. -Obvladovanje strahu 3 Enostaven in definitivno najučinkovitejši način je, da odrežemo strah in skrbi, saj so te misli vzrok za neuspeh in trpljenje. Strah izhaja iz negativnega in tekmovalnega mišljenja. Z vztrajnim delovanjem pa se ga lahko osvobodi vsak posameznik. Vsaka misel, ki ji namenjate pozornost, se razvije in postane del vaših vibracij ne glede na to, ali je to misel na tisto kar si želite ali česar si ne želite. V svojo izkušnjo privabljate to, na kar usmerjate svojo pozornost -Meditacija je eden od načinov, kako lahko sami razvijemo svojo emocionalno zavest. Z meditacijo krepimo svojo refleksijo. Vsak dan si vzemite nekaj časa za sprostitev. Poskušajte se zavedati dihanja, kako zrak vdihujete in izdihujete. Opazujte svoje misli in emocije, kako prihajajo in odhajajo, ne da bi jih ocenjevali. To vam bo zvišalo stopnjo refleksije, da se boste od svojih misli in emocij distancirali in ugotovili, da »ste več« kot samo skupek vaših misli in emocij. -Simulacija filmov v glavi 4 Pogosto je naše počutje odvisno od filmov, ki si jih vrtimo v svoji glavi, ali pa od notranjega dialoga. Ljudje simuliramo različne dogodke v glavah, da bi se bolje pripravili na prihodnje situacije. Recimo, da imamo javni nastop pred večjo skupino ljudi. Da se bomo bolje pripravili na to predavanje, bomo večkrat v glavi simulirali, kako predavamo. S simulacijo se pogosto lahko izognemo neprijetnim situacijam, pogosto pa se tudi dogaja, da ljudje preveč vživeto simulirajo negativne predstave. Razmišljajo o tem, kaj vse bi lahko šlo narobe, ob tem pa doživljajo negativne občutke, kot da bi se te stvari dejansko res dogajale. Naši možgani ne ločijo med simulirano situacijo in pravo situacijo, zato so telesni odzivi v obeh primerih enaki. 3 Vir: http://www.fuds.si/si/dejavnosti/raziskovanje/?v=psihoterapija .pdf. ..\eftprirocnik Tehnike sproščanja 6 Če v svojih glavah pretirano vrtimo filme, ki so negativni, bo takšno tudi naše počutje. 4 Lahko pa te slike, notranje filme in dialoge tudi spremenimo. Kakovost slik ter jakost in ton notranjega dialoga je tisto, kar našim predstavam daje moč. Zelo velika, svetla, dinamična, trodimenzionalna slika, zlasti če jo gledamo skozi svoje oči, se nas bo veliko bolj dotaknila kot neka temna, medla in majhna dvodimenzionalna slika, ne glede na to, kakšna je pravzaprav vsebina slike. Podmodalnosti predstave so tiste, ki predstavi bodisi dajo moč ali pa ji to moč vzamejo. Enako velja tudi za notranji dialog: če bo glas v naši glavi oster in strog, se nas bo to veliko bolj dotaknilo kot tih in prijeten glas. Ko se tega enkrat zavemo, lahko uporabimo svoj notranji mentalni daljinec, da spremenimo podmodalnosti svojih predstav. Naredite svoje pozitivne spomine in fantazije velike, svetle, gibljive in barvite, tako da vam bodo dale kar najbolj pozitivne občutke. Če se že morate spominjati slabih spominov ali pa simulirati prihodnjo situacijo, ki ni tako primerna, naredite slike čim manjše, temne, dvodimenzionalne in brezbarvne ter jih opazujte kot distanciran opazovalec. Tako od njih še vedno dobite informacije, ki jih potrebujete, vendar brez negativnega čustvenega naboja, brez slabih emocij. 4 Še en dober način, kako se lahko bolje zavemo in sprejmemo emocije, je ta, da vodimo emocionalni dnevnik. Vzemite si samo pet minut časa vsako jutro in zapišite, kako se počutite. Če emocije napišemo na papir, se na neki način od njih tudi distanciramo, lahko jih pogledamo iz drugačne perspektive. Tako lahko zelo hitro odkrijemo tudi ponavljajoče se negativne vzorce in jih odpravimo. Če pišemo dnevnik, lahko tudi opazujemo, kako se naše emocije spreminjajo skozi čas, ko razvijamo svojo čustveno inteligenco. Tako lahko merimo svoj napredek. -Pozitivne misli 4 Vi sami ste gospodarji svojih čustev, pravi WW Atkinskon. Nova psihologija posreduje znanja, da se lahko možganske celice razvijajo, kar se na podlagi volje odrazi po neustreznih linijah, in da se bodo umaknile stare možganske celice, ki so se tako neprijetno odrazile, zmanjšala pa se bo tudi potreba po njihovi uporabi. Ljudje lahko presežejo sami sebe in popolnoma spremenijo svojo naravo. To ni le prazna teorija, ampak delujoče dejstvo, ki se je izkazalo pri tisočih ljudeh in, ki prihaja vse bolj v ospredje človeštva. Ne glede na to katero teorijo zagovarjamo moramo priznati, da so možgani organ in orodje uma. So kot čudovit glasbeni insštrument, ki ima na milijone možnosti za neštete zvokovne različice. Od nas pa je odvisno na katere strune bomo zaigrali. Glede na to, da razpolagamo z milijoni neizkoriščenih možganskih celic, ki čakajo, da jih kultiviramo in izurimo na ustrezen način, ni več nobenega opravičila za to, da da bi ljudje izražali neprijetna in škodljiva mentalna stanja. Zdravila nosimo v sebi. Vzdrževanje pozitivnih misli je najboljši način za premagovanje neželenih ali negativnih misli in občutkov. Pozitivna misel je najmočnejša sadika in bo sčasoma izpodrinila negativno z odtegovanjem hranila, ki jo slednja potrbuje za svoj obstoj. Najboljši način je, da se temu miselnemu plevelu namenja čim manj pozornosti, čim več časa pa za zalivanje in nego novih in lepih rastlin v vrtu uma. 4 W.W.Atkinskon/Julia Doria 1906/63,64,73,74 7 Če ste nagnjeni k sovraštvu mislite ljubezen in delujte navzven v skladu z njo, kakor pogosto je le mogoče. Vzdržujte prijazne misli in ravnajte prijazno z vsakim, s katerim pridete v stik. Če ste nagnjeni k žalosti, gojite nasmeh in vesel pogled na stvari. Na ustnicah dosledno nosite kotičke ust zapognjene navzgor in potrudite se z močjo volje gledati na veselo stran stvari. Vzdržujte optimizem in veselje, naj bo vaše geslo; »žareč, vesel in srečen« in to skušajte tudi živeti. S to tehniko se lahko spremenite v energične namesto brezbrižne, v dejavne namesto lene. Ko želimo doseči cilj je treba nove misli zadrževati in jih spraviti v dejanja. Misli se uresničijo z dejanji in v zameno dejanja vplivajo na misli. Stvari delujejo v obeh smereh-v akciji in reakciji. Če se počutite srečne in vesele, je naravno, da se smejite. Če se vsaj malo smejite se boste začeli počutiti zadovoljne in srečne. Če si želite privzgojiti neko navado delovanja, začnite gojiti temu primerno mentalno naravnanost, da pa bi si privzgojili to mentalno naravnanost, začnite izvajati dejanja, delujte, ravnajte v skladu z dejanji, ki ustrezajo tej misli. Vzdržujte misel, ki vodi do izvedbe dejanja katerega želite opraviti, nato delujte in to veselo, z zanimanjem in pripravljenostjopreučite najboljši način za izvedbo, dodajte ponos in zanos. Nalogo boste opravili z zadovoljstvom in zanimanjem – usvojili boste novo navado. To tehniko lahko uporabite tudi pri kateri od mentalnih lastnosti, ki se je želite znebiti, naredite tako, da vzdržujete nasprotno lastnost, o njej premišljujete in izvajate dejanja, da bi dosegli vse kar želite postati. Čeprav boste naleteli na odpor ne izgubite poguma, temveč vzneselo ponavljajte; »JAZ lahko in JAZ bom« ter se zavzeto lotite dela. Pomembno je, da ste dobro razpoloženi in zainteresirani. 4 -Zahvaljevanje 5 Po knjižni uspešnici »The Secret«, je metoda, ki vam jo priporočajo, da najhitreje in najlažje spremenite tok negativnih misli oziroma frekvenco valovanja iz negativnega v pozitivno tako, da se pričnete zahvaljevati za vse kar že je, kar imate, kar že ste. V ta namen predlaga kamen hvaležnosti, katerega naj bi imeli ves čas pri sebi in bi vas ves čas držal v pozitivnem valovanju oziroma presumeril tok negativnega valovanja, v primeru, da bi na lestvici počutja zdrsnili navzdol. -Psihoterapija S psihoterapevtovo pomočjo lahko znova odkrijete lastne moči in sposobnosti. To pomeni, da: se ustrezno odzovete na izzive vsakdanjika, tako v medsebojnih odnosih kot tudi v notranjih čustvenih stanjih; prepoznate in ustrezno ukrepate ob različnih psihosomatskih težavah; prepoznate in ustrezno odgovorite ob čustvenih stiskah; bolje razumete razvojna obdobja svojih otrok (adolescenca, odraščanje, osamosvajanje...) ter osmislite stiske, ki jih prinaša starševstvo;obvladujete stiske ob pomembnih življenjskih prelomnicah; razjasnite in izboljšate odnose v delovnem, študijskem in/ali domačem okolju; prepoznate simptome in znake izgorevanja in ga preprečite; zaživite bolj zdravo in zadovoljno življenje brez odvisnosti (igre na srečo, tobak, hrana, alkohol, droga...); premagate osamljenost, tesnobo, depresijo, anksioznost, težave s hranjenjem. Poleg psihoterapije izvajajo usposobljeni in certificirani strokovnjaki tudi različne sprostitvene tehnike. 4 W.W.Atkinskon/Julia Doria 1906/96 5 R.Byrne:»The secret«/Mladinska knjiga2011,Ljubljana /128/ 8 2.3. Vpliv okolja na sistem doživljanja in čustvovanja Vede, ki se ukvarjajo z načrtovanjem okolja oziroma bivalnega interiera in se zavedajo pomena, vpliva in delovanja na človeški empatični sistem in so v praksi dandanes najbolj uporabljane sta -Feng shui in -Chromaterapija. Obe vedi se držita pravil in zakonitosti pri postavitvi elementov, rabi ustreznih barv in materialov glede na funcionalni namen prostora in potrebe uporabnikov. Na počutje in čustvovanje vpliva tudi -stil oblačenja, urejenost, barvne kombinacije oblačil in dodatkov, ki jih nosimo na sebi. 2.4. NLP in coaching kot način za preseganje omejujočih prepričanj 6 Nevrolingvistično programiranje je nastalo v ZDA v 70-tih letih, kjer sta psiholog Richard Bandler in lingvist John Grinder opazovala pri svetovalnem delu tri vrhunske terapevte: Fritza Perlsa, ki je ustanovitelj gestalt terapije, Virginijo Satir (družinska terapevtka) in Miltona Ericksona, ki je znan kot doslej najboljši hipnoterapevt. Osnovno vprašanje je bilo; kaj počnejo ti ljudje drugače, da so pri svojem delu tako zelo uspešni? Opazovala in preučevala sta njihove vzorce mišljenja, vedenja in komuniciranja. Na podlagi tega sta razvila celotni model učinkovite komunikacije, svetovanja in učenja, razvila tehnike in pristope, ki omogočajo pri posamezniku priklicati njegove skrite vire moči in okrepiti že odkrite. NLP nam da konkretne pristope, tehnike in modele, s katerimi lahko povprečne rezultate posameznika izboljšamo do odličnosti. NLP je veliko več kot le zbirka tehnik. Postane prevladujoča notranja naravnanost in način življenja, ki nam omogoča, da se iz problemov ali povprečnosti dvignemo k uspehom in k odličnosti na vseh področjih svojega življenja. S tem damo sami sebi in drugim možnost, da poiščemo in prebudimo v sebi in v drugih tisto najboljše. Z NLP-jem ne rešimo neposredno vseh svojih življenjskih težav in ni psihoterapija. Daje nam spoznanja in veščine, ki nam omogočajo, da se lahko bolj samozavestno soočimo z življenjskimi izzivi in jih lažje ter hitreje presežemo. Misli kot sistemska osnova6Ko združimo misli s čustvi, ustarimo občutke, kar predstavlja osnovo za naša prepričanja ter se oblikujejo v naših srcih. Ko razumemo razmerje med svojimi mislimi, občutki in čustvi, prav tako spoznamo, kako imajo naša prepričanja moč, da vplivajo na svet. Medtem, ko je na fizični ravni vsako energijsko središče povezano z enim organom endokrilnega sistema, pa na energijski ravni čakram pripada drugačna vloga v našem življenju. Misel brez čustva, ki bi ga oskrbela z gorivom, je samo misel-ni dobra, slaba, pravilna, nepravilna. Sama po sebi ima bore malo učinka. 6 Glotta Nova: Učinkovita komunikacija 9 7 Prepričanje je vrsta občutka, ki je zelo močan. Naša čustva temeljijo na tem kar verjamemo. Prepričanja in občutki, ki jih imamo glede njih so jezik, ki »nagovarja« kvantno snov, ki izdeluje našo resničnost. In temu številni ljudje preprosto rečejo vibracija telesne resnice, telesna resonanca ali samo resonanca. Resonanca v svoji najpreprostejši obliki predstavlja izmenjavo energije med dvema stvarema. Prepričanja kot osnova Zavedati se moramo, da so nekatera naša prepričanja zmotna..., pravi Gregg Branden in navaja, da je prepričanje »program«, ki ustvarja vzorce resničnosti. Kar verjamemo, da je resnično v življenju, je lahko močnejše od tistega kar drugi sprejemajo kot resnico. To potrjujejo učinki zdravilnih prepričanj (placebo), kot tudi vplivi negativnih prepričanj (nocebo učinki). Prepričanje je osebna moč; prepričanje predstavlja naše sprejemanje tega, čemur smo bili priča, kar smo izkusili oziroma kar vemo sami zase. Gre za prepričanje podprto z osebno izkušnjo, kot resničnost, naš veliki »R«. 7 Prepričanja so lahko bolj ali manj globoka, izvirajo iz jedra oziroma jih nosimo v podzavestnem umu iz otroštva, lahko gre za genetska prepričanja, ki so zapisana v morfogenetskem polju ali DNK (zanj velja, da je starejše kot dve generaciji). Zgodovinska raven prepričanj nosi globoke genetske spomine ali pa je to kolektivna zavest človeštva. Pomembno je iskanje in prepoznava ključnih prepričanj, ki držijo na mestu težavo. Skozi prepoznavo le-tega se posledično znebimo cele piramide negativnih prepričanj, kar postopek menjanja prepričanj samo pospeši. 7 Hicks/prosite dano vam je /79 10 Vrednote Vrednote so »gonilo« življenja. Za to, kar nam je pomembno, smo pripravljeni dani ves svoj čas, denar in energijo. Vrednote si oblikujemo v svojem okolju: družina, šola, družba,.... 8 Vrednote se nanašanjo na naslednja področja: jaz, ti (odnosi) in stvari (načela). Ta tri načela skupaj ustvarijo relacijo, ki je prikazana v obliki piramid. JAZ STVAR (načelo) TI (odnosi) Slika I: relacija odnosov, ki tvori vrednote -če se vrednote, ki jih imamo, nanašajo na področje JAZ, se življenje lahko prelevi v egoistični obstoj, poln osamljenosti. -če se vrednote, ki jih imamo, nanašajo na področje TI (odnose), se lako zgodi, da zatajimo lastno osebnost. Zaradi tega je pogosto ogroženo naše zdravje. -če se vse vrednote, ki jih imamo, nanašajo na področje STVARI (načela), je življenje lahko odtujeno, polno fanatizma, celo mučeniško. Ravnotežje na vseh treh področjih prinaša življenjsko skladnost. 8 -J.Kovač, J.Mayer, M.Jesenko/Stili in značilnosti uspešnega vodenja/Založba moderna organizacija – Kranj 2004/27,54 11 Emocije so informacije Naučite se, da o svojih emocijah razmišljate samo kot o nosilcih informacije, ki nosijo sporočilo o tem, kaj se z vami dogaja zdaj ali kaj se je z vami dogajalo v preteklosti. Vsaka negativna emocija ima svojo funkcijo, zato je pomembno, da se jih zavedamo, saj le tako ugotovimo, kaj nam te emocije želijo sporočiti. 9 Vzrok za naša počutje, pa najsi gre za dobro ali slabo, ter naše delovanje in postavljanje ciljev so naše vrednote, pa čeprav se jih največkrat sploh ne zavedamo. Zato je prav, da se predhodno vprašamo po naših vrednotah; saj le-te lahko v nas sprožajo negativne občutke. Če ste na primer prepričani, da ljudje ne smejo nikoli kričati na druge, se boste vedno počutili slabo, ko bo nekdo kričal. S tem pa imajo ljudje nad vami moč, da vas spravijo v slabo voljo oziroma slabe občutke kadarkoli si želijo, lahko zavestno ali na nezaveden način. Prav je, da se zavedamo naših sprožilcev, ki v nas povzročajo različne emocionalne odzive. Te emocionalne filtre pa lahko spreminjamo; ne moremo vedno vplivati na dogodke v naših življenjih, od nas pa je odvisno kako se bomo odzivali na njih, kako se bomo počutili ob njih. Ozavestite svoje vrednote 10 Vrednote nam oblikujejo življenje in mu dajejo smisel. Vrednota je zaželeno končno stanje, v katerem smo ali pa ga želimo še doseči. Od vrednot je odvisno, kako se bomo v neki določeni situaciji vedli, zato je še toliko pomembneje, da raziščemo, katere so naše primarne vrednote. Veliko ljudi se ne zaveda, katere vrednote jih motivirajo v ozadju. Če želite preveriti vrednote na določenem področju vašega življenja npr. zdravje, kariera, fitnes, odnosi,..., si naredite seznam, kaj vam je najpomembnejše na tem področju. Še bolje je, če vas to vpraša nekdo drug. Npr.: »Kaj ti je v karieri pomembno?« Razvrstite svoje vrednote Vprašajte se, kaj je najpomembnejša vrednota, izmed vseh teh vrednot (če bi lahko izbrali samo eno). Katera je druga po lestvici, ki vam je najpomembnejša? Katera tretja, četrta,...? Vrednote določajo, kako bomo porabili svoj čas. Samo prvim šestim ali sedmim vrednotam v praksi namenimo dovolj časa, da jih izpolnimo. Pri spoznavanju sebe je zelo pomembno, da svoje vrednote razvrstimo. Razrešite konflikte med vrednotami Če se vam pogosto dogaja, da ne dosegate ciljev ali pa da se znajdete v položaju, ko ne veste, kaj naj bi bil naslednji korak, potem se vam morda dogaja, da so vaše vrednote v konfliktu. Na primer: eni osebi je lahko zelo pomembna odgovornost, na drugi strani pa ima visoko na lestvici vrednot svobodo. Ti dve vrednoti lahko prideta v konflikt. Treba se je zavedati, da vrednote niso med seboj v nasprotju, čeprav se nam bo najprej tako zdelo. Vedno se lahko najde kompromis med dvema vrednotama. 9 več od tem G. Braden/Spontana ozdravitev s pomočjo prepričanja/str.22 Ksenija Bezenšek: Vrednost neuspeha 10 12 2.5. Rahljanje prepričanj 7 Vsa trdna prepričanja so bila nekoč blagi občutki. Vsaka misel, ki se vam je kdajkoli porodila, še vedno obstaja. Kadarkoli se usmerite na kakšno misel, aktivirate v sebi njeno vibracijo. Čemur v tem trenutku posvečate pozornost, je aktivirana misel. Ko preusmerite svojo pozornost, ta misel ni več aktivna, ampak mirujoča. Edini način, da zavestno deaktivirate misel je, da aktivirate drugo. Z drugimi besedami, edini način, da zavestno umaknete pozornost z ene misli je, da usmerite pozornost na drugo. Ko usmerite svojo pozornost, vaša vibracija še ni zelo močna. Ko pa še naprej razmišljate ali govorite o tem, postjaja vibracija močnejša. Kadar torej posvetite določeni stvari dovolj pozornosti, postane prevladujoča misel. Ko določeni misli namenjate vedno več pozornosti in tako spodbujate njeno vibracijo, misel postane velik del vaše vibracije in lahko jo poimenujete prepričanje. Čemur posvečate pozornost, že utripa vibracijo energije, ko ste na kaj dalj časa pozorni, začnete tudi vi vibrirati kot opazovano. Vsakokrat, ko na to usmerite pozornost in vsakokrat, ko oddajate vibracijo, je lažje in sčasoma ustvarite vibracijsko navado. Podobno, kot bi vadili karkoli drugega; postaja vse lažje in lažje. Ko ste dovolj usmerjeni na misel in s tem vzbujate njeno vibrcijo, oblikujete tisto kar imenujete prepričanje. Prepričanje je zgolj vibracija, ki je nastala z večkratnim vzbujanjem. MOČ BESED Besede, ki jemljejo moč Ne zmorem Zaskrbljen sem Uničen sem Bojim se Nimam moči Razočaran sem Len sem Izgubljen sem Bolan sem Temu nisem kos Neumen sem Zavrnili so me Živim pod stresom Sovražim Besede, ki nam dajejo moč Nočem Ni mi vseeno Trenutno stojim na mestu Rešujem težavo Nabiram si energijo Drugače se moram lotiti zadeve Racionalno trošim energijo Iščem smisel Prebolevam Naučiti se moram Nisem se naučil Nisem dovolj dobro pojasnil Sem zelo zaposlen Rajem imam Slika II: Preglednica-Moč besed/Soče l.2001 7 Hicks/90,91,131 8 J.Kovač/Stili in značilnosti uspešnega vodenja/Založba moderna organizacija – Kranj 2004 13 RAZISKOVALNI DEL NALOGE 3. Opis zbiranja in obdelava podatkov 3.1. Opis merskih instrumentov Kot inštrument za raziskavo sem uporabila vprašalnik, ki zajema 41 vprašanj zaprtega tipa, saj so bili odgovori podani že vnaprej v vprašalniku samem. Starostne omejitve pri izpolnjevanju anketnega vprašalnika ni bilo. Odzvali so se anketiranci v starosti od 14 do 74 let. Odgovarjanje mlajših od 14 let, glede na temo, ki jo naloga obravnava, ne bi bilo smiselno. Za oblikovanje hipotez sem poleg odgovorov iz vprašalnika uporabila tudi primarne vire; literaturo, ki obravnava dognanja s področja človeških čustvenih stanj, načinov za vzpostavitev teh stanj, vpliva ugodnih čustvenih stanj na različna področja človekovega delovanja. Osnova za raziskovalni del naloge je bil anketni vprašalnik, ki je bil poslan prek speta, odgovori nanj pa so bili podani anonimno. Populacija je bila izbrana naključno ne glede na spol in starost. Zajemala je anketirance iz cele Slovenije iz odgovorov pa je razbrati, da je pretežni del anketiranih iz Ljubljane oziroma njene okolice. Torej se raziskava nanaša na ljubljansko regijo. 3.2. Postopek zbiranja podatkov Anketni vprašalnik je bil posredovan prek spletnega portala www.mojaanketa.si Anketiranje je potekalo anonimno, anketirance pa sem k sodelovanju vabila prek spletnega portala Facebook in prek elektronske pošte iz zasebnega nabora naslovov. Z anketiranjem sem pričela v prvi polovici meseca aprila 2012 in nato po dveh tednih ponovno pozivala k izpolnitvi vprašalnika. Cilj mi je bil; k raziskavi pritegniti čim širšo populacijo, vsaj 100 izpolnjenih anketnih vprašalnikov, da sem lahko rezultate obdelovala v odstotkih. Po dobrem mesecu sem zaključila z zbiranjem anketnih vprašalnikov. Nabralo se je 112 odgovorov anketirancev iz vse Slovenije, povečini pa iz Ljubljane in njene okolice. Povprečna starost anketiranih pa je bila 41,3 leta. 3.3. Statistična obdelava podatkov Zbrane podatke anketnega vprašalnika sem najprej statistično obdelala. Moj anketni vprašalnik je bil sestavljen iz 41 vprašanj zaprtega tipa, saj sem odgovore že vnaprej podala, moja tema in nanjo zastavljena vprašanja, so bila namreč oblikovana tako, da sem z danimi odgovori zajela vse možne odgovore. Nekatera od vprašanj se mi pri obdelavi niso zdela tako zelo pomembna za izid raziskave, zato jih nisem obdelovala, saj bi s tem raziskavo preveč razširila. V analizi sem obravnavala odgovore na vprašanja, ki so se mi zdela najbolj relevantna za področje raziskave. Glede na obširnost anketnega vprašalnika sem posamezna vprašanja združila v sklope in jih obdelovala oziroma interpretirala v sklopih. Od 112 anketiranih oseb, je bilo 21 moških, kar predstavlja 18,75% in 91 žensk (81,25%). Vsi so bili starejši od 14 let, povečini pa srednjih let, povprečna starost pa 41,3 leta. Razdelila pa sem jih tudi v sedem različnih starostnih kategorij: širina razredov je različno široka; prvi razred od 14 14 do 20 let, drugi razred od 21 do 27 let, tretji razred od 28 do 35 let, četrti razred od 36 do 45 let, peti razred od 46 do 55 let, šesti razred od 56 do 65 let, sedmi razred od 66 do 75 let. Širino razredov določajo sklopi glede na posamezna življenjska obdobja; prvo je srednješolsko odbobje, drugo obdobje študija, tretje predstavlja pričetke kariernega obdobja ter ustvarjanje družine, sledijo tri ustvarjalna obdobja z manj izraženimi spremembami, ter končno spremembo življenjskega stila opredelila v zadnjih dveh obdobjih. To so seveda le splošne in grobe ocene posameznih življenjskih ciklov, ki so mi služila kot osnova za formiranje starostnih skupin. Ugotavljam lahko, da so razlike med srednjimi tremi razredi najmanjše, podobnost rezultatov pa največja. Od14 do vključno 20 Od 21 do vključno 27 Od 28 do vključno 35 Od 36 do vključno 45 Od 46 do vključno 55 Od 56 do vključno 65 Od 66 do vključno 75 Slika 1-tabela: Formiranje odgovorov anketiranih po starostnih skupinah z različno širokimi razredi 4. Prikaz podatkov in interpretacija rezultatov 4.1. Prikaz podatkov Anketirani po spolu: številčno in v odstotkih Spol Anketirani moški Število 21 % 81,25 ženske 91 18,75 skupaj 112 100 Slika2-tabela: Prikaz v odstotkih kako so bili anketiranih zastopanih glede na spol 120 100 80 moški 60 ženske 40 skupaj 20 0 anketiranih v % Slika3: Prikaz sodelujočih glede na spol v obliki histograma 15 Prikaz podatkov: anketirani glede na stopnjo izobrazbe Stopnja Osn. izobrazbe šola polic Srednja šola Višja šola diploma magisterij Več kot drugo magisterij Skupaj anketiranih1 5 36 23 29 13 4 1 112 % 4,5 32,1 20,5 25,9 11,6 3,6 0,9 100 0,9 Slika 4-tabela: Prikaz sodelujočih glede na stopnjo izobrazbe po številu in odstotkih 120 100 osnovna šola poklic 80 srednja šola višja šola 60 diploma magisterij več kot magisterij 40 drugi skupaj 20 0 anketirani v% Slika 5: Prikaz sodelujočih glede na stopnjo izobrazbe v obliki histograma-prikazano v % Po podatkih Andragoškega centra Slovenije je pokazal popis prebivalstva izobrazbeno strukturo, ki je dosti nižja od izobrazbene strukture anketiranih Stopnja izobrazbe %prebivalcev Brez šol 0,7 Nedokončana Osnovna Osnovna šola Šola 6,3 26,1 Srednja šola 54,1 Višja šola 5,1 Visoka šola 7,9 skupaj 100% Slika III: Prikaz izobrazbene strukture prebivalcev RS Slovenije po popisu leta 2002, ki so bili tedaj starejši od 25 let, po podatkih Andragoškega centra Slovenija Vir:http://arhiv.acs.si/InfO-mozaik/2008/4.pdf 16 Ugotovitve: Ob primerjavi podatkov o izobrazbeni strukturi prebivalcev Slovenije, ki jih na podlagi popisa prebivalstva Iz leta 2002 navaja Andragoški center Slovenije je razvidno, da je populacija ankteriranih nadpovprečno bolj izobražena. Anketirana populacija praktično nima neizobraženih ljudi. Upoštevati je treba, da je le en od anketiranih osnovnošolsko izobražen, pa še to gre za 14-letnega osnovnošolca, ki se še šola. Podatki iz popisa navajajo najvišjo stopnjo izobrazbe Visoka šola in ne razpolagajo s podatki o še višjih stopnjah dosežene izobrazbe. Glede na to, da ne obravnava kategorije poklicna šola, sklepam, da je populacija s končano poklicno izobrazbo vključena v skupino Srednja šola, kar verjetno izhaja iz politike tedanjea Usmerjenega izobraževanja. Razberemo lahko, da je imelo tedaj le 13% prebivalstva RS Slovenije višjo izobrazbo kot je srednja šola. Po podatkih iz moje ankete pa ima kar 61,6 % anketiranih višjo izobrazbo kot je srednješolska. Razlika je močno očitna. - Eden od možnih razlogov izhaja iz dejstva, da izhaja večji del anketirancev iz socialnega kroga anketarke. -drugi razlog za tako močno razliko je tudi v tem, da so podatki iz leta 2002, v tem času se je tudi izobrazbena struktura v RS Sloveniji spremenila. Kljub navedkom lahko ugotavljam, da se anketirana populacija, ki je bolje izobražena zaveda pomena pozitivnih čustvenih stanj, ter njihovega pomena na uspeh, ter aktivno dela na sistemih za vzpostavitev pozitivnih čustvenih stanj in počutja. To se odraža na aktivnem življenjskem slogu, zavedanju vpliva okolja na počutje, ter na aktivnem vseživljenjskem izobraževanju. starost % Od14 do vključno 20 3,6 Od 21 do vključno 27 9,8 Od 28 do vključno 35 21,4 Od 36 do vključno 45 22,3 Od 46 do vključno 55 30,4 Od 56 do vključno 65 9,8 Od 66 do vključno 75 2,7 skupaj 100 Slika 5-tabela: Starostna porazdelitev anketiranih po starostnih skupinah 17 Povprečna starost anketiranih je 41,3 leta Njaveč odgovorov so podale osebe iz starostne skupine od 46 do 55 let (30,4%), takoj za tem pa anketirani iz starostnih skupin od 36 do 45 let (22,3%), sledi jim starostna skupina od 28 do 35 let (21,4%). Najmanj odgovorov v anketi pa zajemata starostni skupini od 66 do 75 let (2,7%) ter skupina od 14 do 20 let (3,6%). porazdelitev anketiranih po starostnih skupinah 120 100 80 60 porazdelitev anketiranih po starostnih skupinah 40 20 0 od 21 do 28 do 36 do 46 do 56 do 66 do skupaj 14do20 27 35 45 55 65 75 Slika 6: Prikaz sodelujočih po starostnih skupinah v stolpičnem grafikonu v % Ugotovitev: Med anketiranimi je bilo največ odziva med anketiranimi v zrelejšem starostnem obdobju; v letih med leti 28 in 55 let, saj je skoraj tri četrtine odgovorov podala populacija iz tega starostnega obdobja. HIPOTEZE : Skozi samo obdelavo rezultatov ter obdelavo podatkov iz le-te so se mi ponudile še nove hipoteze poleg prvotnih dveh: -Ljudje, ki vzpostavljajo svoja pozitivna notranja čustvena stanja so uspešnejši pri svojem delu oz. študiju. Anketirana populacija je bolje izobražena in se zaveda pomena pozitivnih čustvenih stanj, ter njihovega pomena na uspeh, ter aktivno vzpostavlja sisteme za aktivacijo pozitivnih čustvenih stanj in počutja. -Vedno več ljudi zavestno izbira aktivnosti in delovanje z namenom vzpostavljanja ugodnih pozitivnih čustvenih stanj. To se odraža na zdravem in aktivnem življenjskem slogu, zavedanju vpliva okolja na počutje, ter na dejavnem vseživljenjskem izobraževanju. 18 -Ženske so dovzetnejše za doseganje pozitivnih stanj, da so se pripravljene bolj potruditi kot moški, kar kažejo odstotek rešenih anket med moškim in ženskami v starosti od 14 do 74 let; anketo je rešilo 21 moških in kar 91 žensk, skupaj 112oseb -ugodnih čutvenih stanj ter pomembnosti za zdravo in uspešno življenje se v večji meri zavedajo bolj izobraženi sloji prebivalstva. Prejeti odgovori izhajajo od teh skupin -bolj izobraženi so v večji meri pripravljeni sodelovati v takih raziskavah, kar je razvidno iz osebnih podatkov anketiranih -vedno več ljudi se zaveda kako pomemben je življenjski slog za psihofizično počutje, zdravje in uspeh; tako v zasebnem kot tudi kariernem smislu, zato je zaznati pravo ekspanzijo aktivnosti, ki sodijo k zdravemu življenjskemu slogu, torej dobremu počutju, kar vpliva na pozitivna čustvena stanja 4.2. Interpretacija rezultatov Interpretacija rezultatov raziskave je zaradi obsežnosti anketnega vprašalnika obdelana v sklopih, glede na tematiko posameznih področij. 1.sklop; obdelava vprašanj in odgovorov, ki se nanaša na življenjski slog Lahko bi rekla, da večji del aketirancev goji zdrav življenjski slog, kar izkazujejo podatki; Več kot 70% ljudi (74%)čuti potrebo po gibanju v naravi in se v naravo odpravijo vsaj 2-krat tedensko. Gibanje v naravi 120 100 80 60 Gibanje v naravi 40 20 0 vsak dan do 2-krat do 2-krat poredko ne hodim tedensko mesečno v naravo skupaj Slika 8: Prikaz pogostosti gibanja v naravi v % v obliki stolpičnega grafikona 19 Skoraj 80% anketiranih (78%) se redno, vsaj enkrat tedensko ukvarja s športom Ukvarjanje s športom 120 100 80 60 Ukvarjanje s športom 40 20 0 se ne do dvakrat do enkrat pogosteje ukvarjam s mesečno tedensko ali vsak dan športom skupaj Slika 9: stolpični grafikon - prikaz pogostost ukvarjanja s športom v % Jogo ali thai-chi prakticira 20% vprašanih, občasno pa jih meditira okrog 50% vprašanih. 2. sklop: Vpliv bivalnega okolja na počutje Več kot 90% anketiranih (93%) skrbi za urejenost bivalnega okolja; slabi polovici od teh je pomembno čisto okolje, preostalim pa je pomembna skladnost ter estetska in barva harmonija, materiali,... bivalno okolje in dobro počutje 120 100 80 60 40 20 bivalno okolje in dobro počutje 0 Slika 10: Stolpični grafikon-prikaz v %, v koliki meri vplivajo posamezni elementi bivalnega okolja na dobro počutje anketiranih 20 Rezultati ankete so tudi pokazali, da je % ljudi, ki se formalno ali neformalno izobražujejo dokaj velik in sicer več kot 60% anketiranih (62%)se izobražuje formalno, neformalno pa še dosti več in sicer skoraj 90% vprašanih. 3. sklop: vpliv izobraževanja in ciljnega delovanja 120 100 80 60 formalno izobraževanje v zadnjih3.mes 40 neformalno izobraž.v zadnjih 3.mes 20 0 da ne skupaj Slika11: Prikaz odgovorov na vprašanji o formalnem in neformalnem izobraževanju v zadnjih trem mesecih v % Iz odgovorov iz anktenega vprašalnika je razvidno, da si dobra četrtina vprašnih (28%) zastavi cilj in mu sledi, preostali pa se bodisi prepuščajo toku življenja ali pa jih tok življenja zanese proč od svojih ciljev. 4. sklop: Vpliv učinkovite komunikacije na ugodna čustvena stanja ciljno delovanje 120 100 80 60 40 20 0 ciljno delovanje delam načeloma vem, natanko vem intuitivno, se a me pogosto kaj želim in prepuščam zanese tok kako priti do toku cilja skupaj Slika 12: Stolpični grafikon-prikaz v kakšni meri anketirani načrtujejo cilj in hodijo po začrtani poti do cilja v% 21 Ugotovitev; Skoraj četrtina vprašanih jasno pozna svoj cilj in mu sledi, slaba polovica si zastavlja svoje cilje, vendar jim striktno ne sledijo. Dobrih 20% vprašanih pa sledi svoji intuiciji in si ciljev striktno ne zastavlja. Pomoči strokovno usposobljenega terapevta se je poslužilo že več kot 40 % vprašanih pomoč terapevta 120 100 80 60 pomoč terapevta 40 20 0 že poiskali pomoč še nikoli skupaj Slika13: Prikaz v okliki stolpičnega grafikona-analiza odgovorov v kakšni meri so anketirani že poiskali strokovno pomoč terapevta za vzpostavitev ugodnih čustvenih stanj v % Ugotovitev: Več kot polovica vprašanih še ni bila pri strokovno usposobljenem terapevtu, preostali del anketiranih-slaba polovica, pa je za vzpostavitev boljšega čustvenega stanja že poiskala strokovno pomoč. Tudi vera skoraj polivici vprašanih v veliki meri vpliva na dobro počutje, urejeno spolno življenje pa je pomembno skoraj 70% anketiranih. 1 Nima vpliva 2 3 4 Minimalno Srednje Dokaj vpliva vpliva vpliva 5 Velik vpliv Skupaj Urejena in zdrava prehrana Vrdnote 1,8 2,7 14,3 37,5 43,8 100 1,8 1,8, 17 36,6 42,9 100 Iskren pogovor 1,8 2,7 19,6 25,9 50 100 Vpliv na čustveno stanje v% Slika 14-tabela: Prikaz v obliki stolpičnega grafikona-v koliki meri na ugodna čustvena stanja vpliva urejena in zdrava prehrana, vrednote ter iskren pogovor v % 22 120 100 80 nima vpliva minimalno vpliva 60 srednje vpliva dokaj velik vpliv 40 Velik vpliv skupaj 20 0 urejena in zdrava prehrana vrednote iskren pogovor Slika 15: Histogram-prikaz vpliva prehrane, vrednot in pogovora na počutje anketiranih v % Ugotovitev: Za polovico vprašanih ima največji vpliv za pozitivno čustveno stanje prav iskren pogovor, malo manj, približno enakovredno pa sta anketiranim pomembna urejena ter zdrava prehrana (44%) ter doseganje vrednot (43%) Vprašani imajo povečini (94 % vprašanih je odgovrilo pritrdilno) s svojimi bližnjimi in sodelavci lepe odnose. 120 100 80 odnosi z domačimi 60 odnosi s sodelavci 40 20 0 lepi slabi skupaj Slika16: Prikaz odnosov z bližnjimi in sodelavci v obliki stolpičnega grafikona v % 23 reševanje nesoglasij 120 100 80 60 reševanje nesoglasij 40 20 0 skušam se težko mi je in se me ne zanima kaj pogovoriti,rešiti umaknem si mislijo, važno zaplet da obvelja moja skupaj Slika 17: Prikaz v obliki stolpičnega grafikona- kako vprašani rešujejo eventuelna nesoglasja in konflikte v % Anketirani znajo eventuelna nesoglasja povečini (87%)reševati na miroljuben način Izražanje nestrinjanja 120 100 80 60 Izražanje nestrinjanja 40 20 0 povem naravnost povem rahločutno le prikimam in si mislim svoje Skupaj Slika 18: Prikaz načinov izražanja nestrinjanja med anketiranimi v%-stolpični grafikon Vprašani tudi povečini (90%) izražajo svoje mnenje in niso podvrženi potlačitvi mnenj in čustev 24 izobraževanje o tehnikah za vzpost.ugodnih čustv.stanj 120 100 80 60 40 izobraževanje o tehnikah za vzpost.ugodnih čustv.stanj 20 0 Slika 19: Prikaz v koliki meri so vprašani seznanjeni s tehnikami za vzpostavitev ugodnih čustvenih stanj v %-stolpični grafikon Več kot četrtina vprašanih (28%) se ni nikoli ukvarjala s tehnikami za vzpostavitev ugodnih čustvneh stanj, 15% vprašanih pa je odgovorilo pritrdilno na to vprašanje ...in si do ugodnih čustvenih stanj in počutja pomagajo z nekaterimi tehnikami; 62% si ponavlja pozitivne misli-afirmacije, 70% z globokim in umirjenim dihanjem, več kot polovica si pripravlja čaje ali naravne arome za dobro počutje, le 7% anketiranih pa redno posega po zdravilih Prikaz uporabe tehnik za boljše počutje med anketiranimi 120 100 80 jemanje zdravil v primeru slabega počutja 60 čaji, naravne vonjave in drugi naravni pripravki 40 20 0 pogosto redko nikoli skupaj Slika 20: Prikaz uporabe naravnih pripravkov in sintetičnih zdravil za boljše počutje v%stolpični grafikon 25 TABELA FREKVENČNE PORAZDELITVE GLEDE NA STAROST ANKETIRANIH IN UPORABO SINTETIČNIH ZDRAVIL ZA VZPOSTAVITEV UGODNEGA STANJA OZIROMA POČUTJA prikaz po odstotkih vprašanih 120 100 80 pogosto jemanje zdravil 60 redko jemanje zdravil nikoli ne jemlje sintetičnih zdravil 40 skupaj 20 0 od14 do od21 do od28 do od36 do od46 do od 56 dood 66 do skupaj 20 27 35 45 55 65 75 Slika 21: Stolpični prikaz razširjenosti rabe sintetičnih zdravil po starostnih skupinah v% histogram Slika 22: Razširjenost rabe sintetičnih zdravil po starostnih skupinah po številu vprašanih starost Pogosto jemanje zdravil Redko jemanje sintet.zdravil Nikoli ne jemlje sintetičnih zdravil skupaj Od 14 do vključno 20 1 2 1 4 Od 21 do vključno 27 2 6 3 11 Od28 do vključno 35 2 10 12 24 10 15 25 19 13 34 5 6 11 Od 36 do vključno 45 Od 46 do vključno 55 2 Od 56 do vključno65 Od 66 do vključno 75 1 2 Skupaj 8 54 3 50 26 112 starost Pogosto jemanje zdravil Redko jemanje sintet.zdravil Nikoli ne jemlje sintetičnih zdravil Od 14 do vključno 20 0,9 1,8 0,9 3,6 Od 21 do vključno 27 1,8 5,4 2,8 9,8 Od28 do vključno 35 1,8 8,9 10,7 8,9 13,4 22,3 17,0 11,6 30,4 4,5 5,3 9,82 Od 36 do vključno 45 Od 46 do vključno 55 1,8 Od 56 do vključno65 Od 66 do vključno 75 0,9 1,8 Skupaj 7,1 48,2 skupaj 21,4 2,7 44,7 100 Slika 23: Razširjenost rabe sintetičnih zdravil po starostnih skupinah v% TABELA FREKVENČNE PORAZDELITVE GLEDE NA STAROST ANKETIRANIH IN UPORABO NARAVNIH PRIPRAVKOV ZA VZPOSTAVITEV UGODNEGA POČUTJA Prikaz po številu vprašanih starost Pogosto Redko Nikoli Skupaj Od 14 do vključno 20 1 2 1 4 Od 21 do vključno 27 4 5 2 11 Od28 do vključno 35 12 8 5 25 Od 36 do vključno 45 15 5 4 24 Od 46 do vključno 55 17 14 3 34 Od 56 do vključno65 5 3 3 11 Od 66 do vključno 75 3 Skupaj 57 3 37 18 Slika 24: Razširjenost rabe naravnih zdravil po starosti in številu anketiranih 27 112 starost Pogosto Redko Nikoli Skupaj Od 14 do vključno 20 0,9 1,8 0,9 3,6 Od 21 do vključno 27 3,6 4,4 1,8 9,8 Od28 do vključno 35 10,7 7,1 4,5 21,4 Od 36 do vključno 45 13,4 4,5 3,6 22,3 Od 46 do vključno 55 15,2 12,5 2,7 30,4 Od 56 do vključno65 4,5 2,7 2,7 9,8 Od 66 do vključno 75 2,7 Skupaj 51 2,7 33,1 16,2 100 Slika 25: Razširjenost rabe naravnih zdravil po starosti v % Stolpični prikaz razširjenosti rabe naravnih zdravil 120 100 80 pogosto 60 redko nikoli 40 skupaj 20 0 od 14 do 20 od 21 do 27 od 28 do 35 od 36 do 45 od 46 do 55 od 56 do 65 od 66 do 75 skupaj Slika 26: Prikaz v obliki histogramov- razširjenost rabe naravnih zdravil po starostnih skupinah v % 28 čas namenjen dobremu počutju 120 100 80 60 čas namenjen dobremu počutju 40 20 0 manj kot 1 manj kot 2 manj kot 3 več kot 3 uro na dan uri na dan ure na dan ure na dan skupaj Slika 27: Stolpični grafikon-prikaz porabe časa namenjenega za dosego svojega pozitivnega počutja, notranjega stanja (aktivnosti, strokovna pomoč, pridobivanje novih znanj) v% Skoraj 60% vprašanih je na vprašanje koliko časa dnevno so pripravljeni nameniti dobremu počutju (aktivnosti, strokovna pomoč, pridobivanje novih znanja) pripravljenih nameniti več kot eno uro na dan znesek denarja namenjen dobremu počutju 120 100 80 60 znesek denarja namenjen dobremu počutju 40 20 0 nič do 50 EUR do 100 EUR do 250 EUR več skupaj Slika 28: stolpični grafikon- prikaz kakšne vsote so anketirani pripravljeni nameniti za dobro počutje Ugotovitev: Polovica vprašanih je za dobro počutje, strokovno pomoč in pridobovanje dodatnih znanj s tega področja pripravljenih nameniti do 50 EUR-ov mesečno, četrtina vprašanih več kot toliko, četrtina pa nič. 29 REKVENČNA PORAZDELITEV GLEDE NA PORABO DENARJA ZA DOBRO POČUTJE starost nič Od 14 do 1do vklj.20 do 50 EUR// 3 Do 100EUR Do 250 EUR več Od 21 do 3do vklj.27 7 1 Od 28 do 10 do vklj.35 6 6 1 1 24 Od 36 do Vklj.45 7 12 2 1 3 25 Od 46 do Vklj.55 6 17 10 1 34 Od 56 vklj.65 do 8 1 Od 66 do Vklj.75 1 1 1 Skupaj 28 54 21 skupaj 4 11 2 11 3 4 5 112 Slika 29: Prikaz porabe denarja, ki so ga anketirani pripravljeni nameniti za dobro počutje po starostnih skupinah in po številu vprašanih 120 100 80 nič do50EUR/mes 60 do100EUR/mes 40 do250EUR/mes več 20 skupaj 0 Slika 30: Prikaz porabe denarja, ki so ga anketirani pripravljeni nameniti za dobro počutje po starostnih skupinah in po številu vprašanih v obliki histogramov 30 Ugotovitve: Iz hitograma je razvidno, da je med anketiranimi najmočneje zastopana starostna skupina med 46 in 55 leti in predstavlja 34 anketirancev populacije, ostali dve skupini; od 28 do 35, ter 36 do 45 let pa vsaka po 24 oziroma 25 anketirancev. na splošno je večina, 54 anketiranih, za boljše počutje pripravljena nameniti na mesec do 50EUR, 28 vprašanih pa ni pripravljena investirati v boljše počutje, 21 vprašanih je za vzpostavitev boljših čustvenih stanj pripravljena mesečno nameniti od 50 do 100 EUR-ov, štirje vprašani pa od 100 do 250 EUR-ov, pet od anketiranih pa celo več kot 250EUR-ov namesec. 5. Povzetek: Ljudje, ki vzpostavljajo svoja pozitivna notranja čustvena stanja so uspešnejši pri svojem delu oz. študiju. Vedno več ljudi zavestno izbira aktivnosti in delovanje z namenom vzpostavljanja ugodnih, pozitivnih čustvenih stanj. To se odraža v zdravem in aktivnem življenjskem slogu, zavedanju vpliva okolja na počutje, ter na dejavnem vseživljenjskem izobraževanju. Ženske so dovzetnejše za doseganje pozitivnih stanj. Da so se pripravljene bolj potruditi kot moški, kaže odstotek rešenih anket med moškim in ženskami v starosti od 14 do 74 let; anketo je rešilo 21 moških in kar 91 žensk, skupaj 112oseb. Vedno več ljudi se zaveda kako pomemben je življenjski slog za psihofizično počutje, zdravje in uspeh; tako v zasebnem kot tudi kariernem smislu ter doseganju boljših delovnih in poslovnih rezultatov, zato je zaznati pravo ekspanzijo aktivnosti, ki sodijo k zdravemu življenjskemu slogu, torej dobremu počutju, boljšim odnosom, učinkovitejši komunikaciji, kar vpliva na pozitivna čustvena stanja. Pri pozitivnih čustvenih stanjih gre za vzročno – posledični odnos. Z njimi dosegamo boljše rezultate, smo bolj uspešni na vseh področjih, posledično pa se poraja še več ugodnih čustev, zadovoljstva, uspeha in radosti. Odziv na anketiranje je bil večji pri ljudeh, ki so starejši od 28 let in mlajši od 55 let. Polovica vprašanih je za dobro počutje, strokovno pomoč in pridobovanje dodatnih znanj s tega področja pripravljenih nameniti do 50 EUR-ov mesečno, četrtina vprašanih pa več kot toliko. Ti podatki so lahko dobra osnova za pripravo programov in izobraževanj, ki se nanašajo na počutje, čustvena stanja, uspeh pri delu, vseživljenjsko izobraževanje, odnose, zdrav življenjski slog, zdravo prehrano, alternativne metode zdravljenja... Na prvi pogled bi lahko rekli, da so jim pozitivna čustvena stanja ter dobro počutje pomembnejša kot mlajšim ali starejšim od teh. Vendar je to le na prvi pogled. Vzroke za take rezultate lahko pripišemo tudi načinu izvajanja anketiranja; anketiranje se je izvajalo prek elektronskim medijev in starejšega dela populacije niso mogla zajeti tako obsežno kot ostalih delov populacije. Povabilo k izpolnjevanju anketiranja je bilo posredovano skupini oseb, ki zajema socialni krog anketiranke in le del rezultatov izhaja izven tega socialnega kroga. Tudi podatek o povprečni starosti anketiranih, ki je 41,3 leta, nakazuje na dejstvo, da je večji del anketirancev iz njenega socialnega omrežja. 31 6. Zaključek Pri pozitivnih čustvenih stanjih gre za vzročno – posledični odnos. Z njimi dosegamo boljše rezultate, boljši rezultati pa posledično povzočajo še več ugodnih čustvenih stanj, adovoljstva, uspeha in radosti in nenazadnje lepše odnose, boljše zadravje in počute. To pa so osnovni motivi delovanja v naših življenjih in prav zato se mi je zdelo vredno raziskovati to tematiko, ki se posredno ali neposredno dotika prav vseh področih našega živlljenja. 32 7. Viri in literatura: Literatura: -W.Timothy Gallwey: »The inner game of tenis« -Roman Cvetko/Razvijanje delovne kariere/FDVLjubljana2002 - Marija Mikačič Turnšek –22. forum odličnosti in mojstrstva, Otočec 2010 -Glotta nova: Učinkovita komunikacija/Interno gradivo za program NLP-diploma/Ljubljana2011 - G. Braden/Spontana ozdravitev s pomočjo prepričanja/ - E.inJ.Hicks/Ara2009/Abrahamov nauk-Prosite dano vam je -J.Kovač/Stili in značilnosti uspešnega vodenja/Založba moderna organizacija – Kranj 2004 - T.Troward/G.Behrend. (2011/58,59,65,66). Tvoja nevidna moč. Ljubljana: Atelje Doria. Splet: -http://arhiv.acs.si/InfO-mozaik/2008/4.pdf -http://www.fuds.si/si/dejavnosti/raziskovanje/?v=psihoterapija .pdf. ..\eftprirocnik Tehnike sproščanja: - http://www.sensa.si/zdrave-odlocitve/custva-pravi-vzrok-bolecin-v-hrbtu/ Seznam slik in shem: -Slike označene z rimskimi številkami so povzete iz tujih virov: Slika I:- relacija odnosov, ki tvori vrednote/str.11 Slika II: - Slika II: Preglednica-Moč besed/Soče l.2001/str.13 Slika III: Prikaz izobrazbene strukture prebivalcev RS Slovenije po popisu leta 2002, ki so bili tedaj starejši od 25 let, po podatkih Andragoškega centra Slovenija/str.16 -slike označene z arabskimi številkami od 1 do 30 so sad raziskave, ki je obdelana v tej nalogi 33