1. No category

ZAŠČITA TELESA IN
DIHAL
Stanislav Božnik VGČ 2.st.
GASILSKE
UNIFORME
Pravilnik o gasilski huniformah, oznakah, činih opremi ter izkaznicah UL RS 95 19.10.2007 in prav. o spremembah…

VRSTE GASILSKIH UNIFORM
PROSTOVOLJNIH GASILCEV
UL RS 95/2007



GASILSKA UNIFORMA
DELOVNA OBLEKA
GASILSKA ZAŠČITNA OBLEKA TER
DRUGA ZAŠČITNA IN REŠEVALNA
OPREMA
GASILSKA UNIFORMA
Gasilska uniforma prostovoljnih gasilcev je temno modre barve in
jo sestavljajo:
kapa šapka, suknjič, hlače, srajca, kravata, nizki čevlji, plašč ali
vetrovka, gasilski pas, rokavice, nogavice in pas za hlače.
Gasilska uniforma prostovoljnih gasilk je temno modre barve in jo
sestavljajo:
klobuk(kapa), suknjič, krilo, srajca, kravata, čevlji, plašč ali
vetrovka, rokavice in nogavice v zimskem obdobju hlače.
DELOVNA OBLEKA
Delovno obleko sestavljajo:
kapa, srajca ali bluza, hlače, jopič, čevlji ali škornji, vetrovka,
nogavice, delovne rokavice in pas za hlače.
Nošenje gasilske uniforme in delovne obleke




Člani gasilske organizacije nosijo uniformo in delovno obleko s pripadajočimi
oznakami v skladu s Posebnimi pravili gasilske službe prostovoljnih gasilcev.
V letnem času lahko člani in članice pri gasilski uniformi nosijo srajco s kravato brez
suknjiča, razen: častne straže, častne enote, nošenje in spremljanje prapora ter
predaja in sprejem raporta.
Članice lahko pri gasilski uniformi od 1. 10. do 31. 3. nosijo tudi hlače, od 1. 4. do 30. 9.
pa je obvezno nošenje krila.
Paradni pas in bele rokavice se nosijo pri častnih stražah, častnih enotah, pri
nošenju in spremljanju prapora, pri predaji in sprejemu raporta na paradah in v
postroju,




če se nosi čelada.
V primeru, da se v zimskem času pod suknjičem uniforme nosi pulover, mora biti le-ta
enake barve kot uniforma.
Gasilec v srajci izven postroja ter v uniformi ali delovni obleki v notranjem prostoru
ni dolžan nositi kape.
V letnem času lahko člani in članice nosijo delovno obleko brez bluze, razen pri
izvajanju tekmovalnih disciplin in nalog gasilske službe, pri katerih bluza pomeni
zaščito.
V letnem času lahko pri delovni obleki namesto srajce nosijo članice in člani
tipizirano polo majico in tipizirano športno kapo.
GASILSKA ZAŠČITNA
OPREMA

OSEBNA ZAŠČITNA OPREMA
Namenjena osebni zaščiti gasilca.

SKUPNA ZAŠČITNA OPREMA
Namenjena gasilcem za dodatno zaščito na
intervencijah.
OSEBNA ZAŠČITNA OPREMA

Osebno zaščitno opremo sestavljajo:

gasilska zaščitna obleka, podkapa, podobleka, gasilska
zaščitna čelada, gasilski zaščitni škornji, gasilske
zaščitne rokavice.

Gasilska zaščitna obleka je praviloma temno modre,
črne ali umazano rumene barve. Prostovoljni gasilci
lahko uporabljajo tudi gasilske zaščitne obleke in drugo
osebno zaščitno opremo, ki je s pravilnikom predpisana
za poklicne gasilce.
GASILSKA ZAŠČITNA OBLEKA
1.1. Zaščitna obleka
 narejena je iz dveh delov jekne in hlač
 izdelana je iz negorljivih ali težko
gorljivih materialov
 materiali morajo biti odporni proti
toploti in mehanskim poškodbam
 material mora biti nepremočljiv
 Izdelana mora biti v skladu s predpisi
in standardi GZS
 narejena je iz različnih materialov,kot
so :nomex III,goretex,poreteks,itd
 mora imeti opozorilne trakove na
večjih delih telesa
Ni zaščitna obleka oziroma
pomanjkljiva!!!!!!
Lahka zaščitna obleka Rosenbauer (dvodelna)

Deva
Bristol
Pfeifer
Wenass
Bristol
GASILSKA ČELADA
Nam varuje glavo pred:
(udarci, letečimi delci, vročino, tekočinami …)
 Tipizacija GZS.
 Narejena tako, da se lahko nastavlja.
 Vezir, ki nam varuje obraz.
 Zaveso, ki nam ščiti vrat.
 Jermen za pripetje čelade na glavo.

PODKAPA





Nomex.
Varuje glavo pred vročino.
Poznamo podkape, ki gredo pod masko ali nad
masko.
Tipizacija GZS.
Enojno ali dvojno.
ZAŠČITNE ROKAVICE





Varujejo roke pred vročino.
Varujejo roke pred urezi.
Pred mrazom.
Nomex, Kevlar in Goretex.
Tipizacija GZS.
ZAŠČITNA OBUTEV
Tipizacija GZS
SKUPNA ZAŠČITNA
OPREMA








Zaščitna obleka pred visoko temperaturo.
Zaščitna obleka pred kemičnimi snovmi.
Zaščitna obleka pred radioaktivnimi snovmi
Zaščitna obleka za reševanje iz in na vodi
Zaščitni gasilski pas
Reševalna vrv
Protivrezne hlače in ščitnik za noge
Zaščitne rokavice pred kemičnimi snovmi
ZAŠČITNA OBLEKA PRED
VISOKO TEMPERATURO






Tempex.
Ščitijo pred visokimi temperaturami do
1500*C določen čas - 20 sekund.
Obleke so sestavljene iz pokrivala, rokavic,
obuvala, kombinezona ali dvodelne.
Obleke so lahke ali težke.
IDA se nosi nad ali pod zaščitno obleko.
Tipizacija GZS.
OBLEKE ZA ZAŠČITO PRED
NEVARNIMI SNOVMI







Za delo z strupenimi in agresivnimi snovmi.
So enodelne ali dvodelne.
Večslojne.
Viton,Butil - Kavčuk in razni Polamidi.
Ida se nosi pod ali nad obleko.
Zadrga in zapenjala morajo biti plinotesna.
Tipizaciji GZS.
Ščiti nas pred:
 Plinastimi snovmi in hlapi.
 Kislinami in lugi.
 Trdnimi nevarnimi snovmi.
ZAŠČITNA OBLEKA PRED
RADIOAKTIVNIMI SNOVMI
Ščitijo pred:
 Aerosoli so: delci snovi, ki lebdijo v zraku. Delci so lahko prah, dim ali
meglica




Parami tekočih radioaktivnih substanc.
Omejen čas.
Obleke so podobne kot zaščitne obleke pred
kemičnimi snovmi.
Tipizacija GZS.
GASILSKI REŠEVALNI PAS





Tipizacija GZS EN 358 in DIN 14926
Različne velikosti (1,2,3,4)
Vponka (karabin) z avtomatsko varovalko in ušescem
(osmica)
Dodatna oprema gasilska sekirica
Reševalna vrv 10mm x 30 m
PAZI!!!!
NIKOLI JE NE UPORABLJAJ KOT DELOVNO VRV
Gasilska oprema in orodje
SHRANJENJE ZAŠČITNIH OBLEK
Morajo biti v suhih prostorih.
Obleke morajo biti zavarovane pred:
 Prahom.
 Nesnago.
 Visoko temperaturo.
 Neposrednim vplivom sonca.



Poškodovano in raztrgano obleko odstranimo
Uporabljamo samo ispravno obleko
NAPRAVE ZA ZAŠČITO
DIHAL
SPLOŠNA
DELITEV
ODVISNI OD ATMOSFERE
Filterski aparati
NEODVISNI OD
ATMOSFERE
Cevni aparati
Aparati s kisikom
Aparati z zrakom
FILTRSKI APARATI






Odstrani iz zraka škodljive snovi.
Pretvori v manj škodljive snovi, ki se lahko
pojavijo v zraku.
V zraku ne sme primanjkovati kisika (min.17%).
Filtre ne smemo uporabljati v silosih,kotlih,
ceveh,kleteh, jaških, … .
Razlikujejo se po namembnosti (barvi).
E:\Tecaj\Filtri 2.pdf




Filtre delimo na:
Plinski filter (aktivno oglje).
Prašni filter.
Kombinirani filter.
CEVNI APARATI






So naprave za dihanje, ki delujejo neodvisno
od zunanje atmosfere.
Poznamo tri tipe:
Aparat s konstantnim volumenskim tokom.
Aparat s pljučnim avtomatom.
Aparat z nadpritiskom v maski.
Uporabnik sesa zrak iz območja, kjer je zrak
primeren za dihanje.
Podtlak z dolžino cevi raste.
 Dolžina cevi je omejena (20 m.).
 S pomočjo ventilatorja ali ročnim mehom
dovajamo zrak od 20 do 50 m.
 S kompresorjem ali iz jeklenke dovajamo zrak
nad 50 m..
Sestavni deli so:
 Priključni del.
 Dihalna cev.
 Vezni del.
 Pritrdilni pas.
 Cev za dovod zraka.
 Cedilo - filter.





Klin za pritrditev.
Dihalna vreča.
Pljučni avtomat.
Srednje tlačna cev za dovod zraka.
IDA NA ZRAK
Neodvisni od zunanje atmosfere.
So v dveh oblikah:
 V maski je negativen tlak (podtlak).
 V maski je pozitiven tlak (nadtlak).
 IDA niso primerni za potaplanje.
Glavni deli IDA so:
 Nosilno ogrodje z naramnicami in
trebušnim pasom - za pritrjevanje.
 Povezni trak za tlačno posodo.
 Tlačna posoda z ventilom.
 Reducirni ventil - 1 stopnja.










Visokotlačni vod z manometrom.
Srednje tlačna cev - zračni vod.
Pljučni avtomat - 2 stopnja.
Zaščitna maska.
Varnostni ventil - vgrajen v reducirnem ventilu.
Varnostna - signalna piščal.
Preklopni T ventil - IDA z dvema tlačnima
posodama.
Priključek za reševalno masko.
Priključek za hitro polnjenje.
Tlačne posode
So opremljene z naslednjimi podatki:
 - Tovarniška številka
 - Mesec in leto izdelave
 - Teža jeklenke (tovarniška, brez ventila in
dodatkov ca. 9 kg jeklena)
 - Polnilni tlak
 - Preizkusni tlak (tlačni preizkus)
 - Prostornina
 - Datum in žig tlačnega preizkusa
 - Oznaka ali napis medija (O2 ZRAK)
TLAČNA POSODA Z VENTILOM
TLAKI V TLAČNIH POSODAH

Poznamo 200 barske (4 litrske) in 300 barske (6
litrske) (jeklenke)....

Pri 200 barskih jeklenkah je minimalni tlak 180
barov ali 10% manj ob polne jeklenke (200 bar)

Pri 300 barskih jeklenkah je minimalni tlak 270
barov ali 10% manj od polne jeklenke (300 bar)
REDUCIRNI VENTIL -1 STOPNJA



Zmanjšuje tlak iz tlačne posode na 4 - 6
barov.
V ohišju ima vgrajen varnostni razbremenilni ventil.
Ščiti sistem srednjega tlaka pred
preobremenitvijo.
PLUČNI AVTOMAT - 2 STOPNJA




Avtomatsko odmerja potrebno količino zraka
za dihanje.
Pri najmanjšem kot največjem naporu.
Deluje v sklopu z zaščitno masko.
Ima gumb za ročno odpiranje dodatne
količine zraka in zapiranje.
ZAŠČITNA MASKA
Sestavljena iz:
 Obrazni del.
 Nosilni vratni trak.
 Pritrdilni trakovi.
 Panoramsko steklo preizkušeno na 950 *C 20 sec.
 Notranja maska z vdihalnim ventili.
 Izdihalni ventil.
 Govorna membrana.
 Priklop za pljučni avtomat ali filter.
 Brisalec panoramskega stekla.






Ima dvojno tesnjenje.
Prilagaja se vsem vrstam obrazov.
Zrak priteka iz pljučnega avtomata v masko
ob steklu in preprečuje rosenje.
Ob vdihu gre zrak skozi dihalne ventile
Ob izdihu gre skozi izdihalni ventil na dno
maske na prosto.
Govorna membrana nam omogoča boljše
sporazumevanje.
REŠEVALNA MASKA
VARNOSTNA - SIGNALNA PIŠČAL




IDA ima varnostno signalno piščal.
Oglasi se ko tlak v tlačni posodi pade na 55
barov.
Pisk nas opozarja na minimalno količino
zraka v jeklenki.
Ob pisku enega mora skupina TAKOJ
zapustiti ogroženo področje.
Tipizirani izolirni dihalni aparati na GZS
IZOLIRNI DIHALNI APARATI
Podjetje (proizvajalec/zastopnik)
AUER
DRAGER
INTERSPIRO
SABRE
SCOTT
IDA NA KISIK
Aparat R - 12 je izolacijski reševalni aparat z
zalogo komprimiranega kisika in
obnavljanjem izdihanega zraka. Sestavni deli
so:
 Absorbcijska patrona z HPI absorbentom.
 Izdihalni ventil.
 Izdihalna cev.
 Maska ali ustnik.
 Zbiralec sline.
 Vdihalna cev.
 Vdihalni ventil.











Izpušni ventil.
Manometer z visokotlačnim vodom.
Dihalna vrečka.
Hladilnik s hladilno soljo.
Pljučni avtomat.
Reducirni ventil.
Gumb za ročno doziranje.
Varnostni ventil.
Ventil za zapiranje voda do manometra.
Jeklenka z ventilom.
Ohišje z naramnicami in trebušnim pasom.
Delovanje aparata:
 Zrak, ki ga izdihamo skozi ustnik ali masko,
gre po izdihalni cevi in skozi izdihalni ventil v
absorbcijsko patrono, od tu pa očiščen
ogljikovega dioksida v dihalno vrečo.
 Pri vdihu gre zrak, obogaten s kisikom, iz
dihalne vrečke skozi hladilnik, vdihalni ventil,
po vdihalni cevi do maske ali ustnika in
naprej v pljuča.
 Konstantno doziranje je 1,3 - 1,5 litra na
minuto, kar zadošča za opravljanje srednje
težkih del.
SHRANJEVANJE IDA
Ida morajo biti shranjeni:
v suhih prostorih,zavarovani pred prahom,
nesnago, visoko temperaturo in neposrednim
vplivom sonca.
Maske morajo biti v futrolah.
NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE





Poškodbe ventilov.
Netesnost maske.
Pritrditev jeklenke ali tlačne posode.
Pritrditev pljučnega avtomata.
Poškodbe manometra.
PREIZKUS BREZHIBNOSTI
Pred uporabo!
 Mesečni pregled!
 Pol letni pregled!
 Letni pregled in šest letni servis!
 Deset letni tlačni preizkus jeklenke!
(po pravilniku pri pooblaščenem servisu)
