Blaž Traven - Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije

Pregled stanja zaščite
v prenosnem omrežju Slovenije
Mednarodni posvet Zaščita in avtomatizacija v EE sistemih
Hotel City, Ljubljana, 27.5.2014
Blaž Traven
Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije
90 let prenosa v Sloveniji
 Leta 1924 podjetje Fala d.d. zgradi prvi 77 km dolg
80 kV daljnovod od HE Fala do RTP Laško in 35 kV
daljnovod od RTP Laško do TE Trbovlje.
 To predstavlja začetek elektro-prenosne dejavnosti v
Sloveniji.
Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije
Prenosno omrežje danes
508 km
328 km
1846 km
19
6
2
107
400 kV DV
220 kV DV
110 kV DV
400/220, 400/110 TR in 220/110 TR
400/220/110 kV stikališč
220/110 kV stikališči
110 kV stikališč
13 mejnih DV: 8 s HOPS, 3 z APG in
2 s Terno.
Z novim EZ in Uredbo bo del 110 kV DV in RTP postal distribucijski,
vendar bo še vedno potrebna skupna koordinacija nastavitev.
Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije
Zaščite 400 kV daljnovodov
 Večina numerične zaščitne naprave (97 od 107 stikališč)
 60 % starejših od 10 let.
 Še vedno obratuje tudi 34 let stara elektromehanska zaščita
BBC L8
Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije
Zaščite 400 kV daljnovodov (tipična shema)
G1
G2
Zaščita A
P
24 DV polj
REL561+FOX20 / RED670 /
7SD522 / 7SL87
- diferenčna
- distančna
- APV
7SA513 / 7SA612 / 7SA87
Zaščita B
- distančna
- APV
- rez. nadtok.
TK
NG SDH
ZZB
- odpoved Q0
- nadtokovna
Optika
REB500 /
7SS523
Prenos KDZ
(PUTT shema)
Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije
Posebna izvedba v TEŠ 6
Blok 6
Podlog
7SL87
Zaščita A
- diferenčna
- distančna
- APV
Zaščita B
7SA87
- distančna
- APV
- rez. nadtok.
TK
NG SDH
Blok 5
Naprava za prenos KDZ
(PUTT shema)
Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije
Zaščite 220 kV daljnovodov
G1
G2
P
13 DV polj
REL521 / 7SA612
Zaščita
- distančna
- APV
Prenos KDZ
(blocking shema)
TK
NG SDH
 Večina naprav starejših od 10 let.
 Obnove po konceptu 400 kV
(zaščita A, B, ZZB, PUTT shema)
.
.
.
Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije
Zaščite 110 kV daljnovodov
G1
G2
Distančna
zaščita
364 DV polj
7SA511,611 /
REL511,670
G703.1 / E1
- APV
- rez. nadtok.
Diferenčna
zaščita
- APV
ZZB
TK
NG SDH
Prenos KDZ
(PUTT shema)
Optika
7SD610 /
RED670 /
REL551
- odpoved Q0
- nadtokovna
7SS523
REB500,670
 67 (18%) polj z diferenčno zaščito
(kratki vodi, kablovodi)
 30 polj še s statično zaščito (RAZOG,
RAZOA, RLD)
 271 polj (75%) starejših od 10 let
Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije
Zaščite transformatorjev
19 polj
G1
G2
REB500
7SS523
REL511
REL670
7SA611
RET521
RET670
7UT613
G1
G2
ZZB
- odpoved Q0
- nadtokovna
Distančna primarja
- Z1 smer TR
- Z2, Z3 smer ZB
- nadtokovna
Diferenčna TR
- REF
- nadtokovna
- nap. regulacija
REL511
REL670
7SA611
Distančna sekundarja
REB500
7SS523
ZZB
- Z1 smer TR
- Z2, Z3 smer ZB
- nadtokovna
- odpoved Q0
- nadtokovna
Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije
Zaščite zbiralk
REB500
7SS522/3
G1
G2
…
optične povezave
G1
G2
REB670
7UT61x
Distribuirane
 22 stikališč (stikališča z
več kot 4 DV polji)
 V planu je vgradnja še v
šest 110 kV in eno 400 kV
stikališče
Centralizirane
 11 stikališč
 predvsem manjša GIS
stikališča
 med njimi še 4 starejše
visoko-impedančne
(RADSS, REB103)
Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije
PST Divača
 2 x 600 MVA
 32 stopenj
advance/retard
 V celoti podvojena
zaščita vsake
posamezne enote
 Kompleksna
koordinacija ZZB PST
in 400 kV stikališča
Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije
Zaščita PST
Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije
WAMS in WAProtector
 Od leta 2005
 Vgrajeno 33 PMU
 3 mobilne enote
 Pokriti vsi 400 kV
DV, vsi mejni DV
in nekateri
agregati in
porabniki
 V planu še
vgradnja v ključna
110 kV
 vozlišča 30
dnevna ciklična
baza
 Naslednji korak WAMPAC
Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije
Povezave zaščite na sisteme vodenja
Odvisne od tehnologije sistema vodenja na objektu (RTU, DCS…) in
od kompatibilnosti komunikacijskih vmesnikov pri raznovrstnih tipih
zaščit v istem objektu (npr. zaščita A / zaščita B)
 Ožičeno
 IEC 60870-5-103
 LONTALK
 IEC 61850
Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije
Nadzor zaščitnih sistemov
Novo stanje
Tehnološko
omrežje HSE
Center zaščite HSE
Tehnološko
omrežje TEŠ
 Center za nadzor in
analize Protel
 komunikacijski gonilniki
za neposredno povezavo
z vsemi tipi vgrajenih
zaščitnih naprav
Tehnološko
omrežje ELES
Poslovno omrežje ELES
Uporabnik
Novi strežnik SSS
Podatkovni strežnik MSSQL
- dostop preko
- prenovljena aplikacija Dogodki SSS
- podatkovna baza SSS_Dogodki
spletnega brskljalnika
- spletne aplikacije Protel
-dogodki so shranjeni v podatkovni bazi
-prenos dogodkov proti HSE
 neodvisna komunikacijska
pot od sistemov vodenja
Tehnološko omrežje ELES
 centralni strežnik za
shranjevanje dogodkov in
oscilografij, dostopen na
intranetu
Komunikacijski strežnik
Protel Digsi3
-komunikacijski gonilnik
-dogodkovne datoteke - kopije
 orodja za pregledovanje,
analiziranje in
posredovanje dogodkov
Komunikacijski strežnik
Protel Digsi4
-komunikacijski gonilnik
-dogodkovne datoteke - kopije
Komunikacijski strežnik
Protel ABB RExx16
-komunikacijski gonilnik
-dogodkovne datoteke - kopije
TK
Komunikacijski strežnik
Protel ABB REx6xx
-komunikacijski gonilnik
-dogodkovne datoteke -kopije
Komunikacijski strežnik
Protel ABB CAP540
-komunikacijski gonilnik
-dogodkovne datoteke -kopije
Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije
Vzdrževanje zaščitnih sistemov
 Evidenca preizkusov
 Upravljanje nastavitev
Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije
CAPE
 Načrtovanje zaščitnih
sistemov
 Izračuni parametrov DV

Analize delovanj
 Kreiranje Comtrade
datotek za testiranje s
TransPlay
Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije
Gradnja, obratovanje in vzdrževanje
 Pretežni del inženiringa (parametriranje, funkcionalni testi,
spuščanje v pogon) ter celoten nadzor nad delovanjem in
vzdrževanje se opravlja z lastnimi kadri.
 To zahteva stalno šolanje za množico tipov in verzij zaščitnih
naprav. Nove naprave, ki se vgrajujejo, so vedno bolj kompleksne
(uporabniški priročnik Siprotec 5 > 1400 strani)
 Še vedno je v veljavi star Tehnični predpis (l.68), ki zahteva letno
preizkušanje. Prizadevamo si spremeniti to neživljenjsko prakso z
uveljavitvijo novega pravilnika oz. novelacije SONPO.
Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije
Zaključki
 Zaščitni sistem prenosnega omrežja Slovenije je že v veliki meri
opremljen z modernimi numeričnih naprav z množico funkcij.
 Uporabljajo se vse možnosti komunikacijskih povezav na nivoju
objekta in za daljinski nadzor.
 Uporablja se distribuirana arhitektura (relejne hišice, optične
zanke)
 Vendar se kažejo tudi slabe strani nove tehnologije
• Krajša življenjska doba (več kot dve tretjini enot so že čez polovico)
• Množica različnih verzij – težave pri rezervnih delih
• Vedno večja kompleksnost
 Kljub temu po našem mnenju prednosti odtehtajo slabosti.
Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije
Hvala za pozornost