Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije Mednarodni posvet Zaščita in avtomatizacija v EE sistemih Hotel City, Ljubljana, 27.5.2014 Blaž Traven Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije 90 let prenosa v Sloveniji Leta 1924 podjetje Fala d.d. zgradi prvi 77 km dolg 80 kV daljnovod od HE Fala do RTP Laško in 35 kV daljnovod od RTP Laško do TE Trbovlje. To predstavlja začetek elektro-prenosne dejavnosti v Sloveniji. Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije Prenosno omrežje danes 508 km 328 km 1846 km 19 6 2 107 400 kV DV 220 kV DV 110 kV DV 400/220, 400/110 TR in 220/110 TR 400/220/110 kV stikališč 220/110 kV stikališči 110 kV stikališč 13 mejnih DV: 8 s HOPS, 3 z APG in 2 s Terno. Z novim EZ in Uredbo bo del 110 kV DV in RTP postal distribucijski, vendar bo še vedno potrebna skupna koordinacija nastavitev. Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije Zaščite 400 kV daljnovodov Večina numerične zaščitne naprave (97 od 107 stikališč) 60 % starejših od 10 let. Še vedno obratuje tudi 34 let stara elektromehanska zaščita BBC L8 Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije Zaščite 400 kV daljnovodov (tipična shema) G1 G2 Zaščita A P 24 DV polj REL561+FOX20 / RED670 / 7SD522 / 7SL87 - diferenčna - distančna - APV 7SA513 / 7SA612 / 7SA87 Zaščita B - distančna - APV - rez. nadtok. TK NG SDH ZZB - odpoved Q0 - nadtokovna Optika REB500 / 7SS523 Prenos KDZ (PUTT shema) Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije Posebna izvedba v TEŠ 6 Blok 6 Podlog 7SL87 Zaščita A - diferenčna - distančna - APV Zaščita B 7SA87 - distančna - APV - rez. nadtok. TK NG SDH Blok 5 Naprava za prenos KDZ (PUTT shema) Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije Zaščite 220 kV daljnovodov G1 G2 P 13 DV polj REL521 / 7SA612 Zaščita - distančna - APV Prenos KDZ (blocking shema) TK NG SDH Večina naprav starejših od 10 let. Obnove po konceptu 400 kV (zaščita A, B, ZZB, PUTT shema) . . . Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije Zaščite 110 kV daljnovodov G1 G2 Distančna zaščita 364 DV polj 7SA511,611 / REL511,670 G703.1 / E1 - APV - rez. nadtok. Diferenčna zaščita - APV ZZB TK NG SDH Prenos KDZ (PUTT shema) Optika 7SD610 / RED670 / REL551 - odpoved Q0 - nadtokovna 7SS523 REB500,670 67 (18%) polj z diferenčno zaščito (kratki vodi, kablovodi) 30 polj še s statično zaščito (RAZOG, RAZOA, RLD) 271 polj (75%) starejših od 10 let Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije Zaščite transformatorjev 19 polj G1 G2 REB500 7SS523 REL511 REL670 7SA611 RET521 RET670 7UT613 G1 G2 ZZB - odpoved Q0 - nadtokovna Distančna primarja - Z1 smer TR - Z2, Z3 smer ZB - nadtokovna Diferenčna TR - REF - nadtokovna - nap. regulacija REL511 REL670 7SA611 Distančna sekundarja REB500 7SS523 ZZB - Z1 smer TR - Z2, Z3 smer ZB - nadtokovna - odpoved Q0 - nadtokovna Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije Zaščite zbiralk REB500 7SS522/3 G1 G2 … optične povezave G1 G2 REB670 7UT61x Distribuirane 22 stikališč (stikališča z več kot 4 DV polji) V planu je vgradnja še v šest 110 kV in eno 400 kV stikališče Centralizirane 11 stikališč predvsem manjša GIS stikališča med njimi še 4 starejše visoko-impedančne (RADSS, REB103) Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije PST Divača 2 x 600 MVA 32 stopenj advance/retard V celoti podvojena zaščita vsake posamezne enote Kompleksna koordinacija ZZB PST in 400 kV stikališča Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije Zaščita PST Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije WAMS in WAProtector Od leta 2005 Vgrajeno 33 PMU 3 mobilne enote Pokriti vsi 400 kV DV, vsi mejni DV in nekateri agregati in porabniki V planu še vgradnja v ključna 110 kV vozlišča 30 dnevna ciklična baza Naslednji korak WAMPAC Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije Povezave zaščite na sisteme vodenja Odvisne od tehnologije sistema vodenja na objektu (RTU, DCS…) in od kompatibilnosti komunikacijskih vmesnikov pri raznovrstnih tipih zaščit v istem objektu (npr. zaščita A / zaščita B) Ožičeno IEC 60870-5-103 LONTALK IEC 61850 Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije Nadzor zaščitnih sistemov Novo stanje Tehnološko omrežje HSE Center zaščite HSE Tehnološko omrežje TEŠ Center za nadzor in analize Protel komunikacijski gonilniki za neposredno povezavo z vsemi tipi vgrajenih zaščitnih naprav Tehnološko omrežje ELES Poslovno omrežje ELES Uporabnik Novi strežnik SSS Podatkovni strežnik MSSQL - dostop preko - prenovljena aplikacija Dogodki SSS - podatkovna baza SSS_Dogodki spletnega brskljalnika - spletne aplikacije Protel -dogodki so shranjeni v podatkovni bazi -prenos dogodkov proti HSE neodvisna komunikacijska pot od sistemov vodenja Tehnološko omrežje ELES centralni strežnik za shranjevanje dogodkov in oscilografij, dostopen na intranetu Komunikacijski strežnik Protel Digsi3 -komunikacijski gonilnik -dogodkovne datoteke - kopije orodja za pregledovanje, analiziranje in posredovanje dogodkov Komunikacijski strežnik Protel Digsi4 -komunikacijski gonilnik -dogodkovne datoteke - kopije Komunikacijski strežnik Protel ABB RExx16 -komunikacijski gonilnik -dogodkovne datoteke - kopije TK Komunikacijski strežnik Protel ABB REx6xx -komunikacijski gonilnik -dogodkovne datoteke -kopije Komunikacijski strežnik Protel ABB CAP540 -komunikacijski gonilnik -dogodkovne datoteke -kopije Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije Vzdrževanje zaščitnih sistemov Evidenca preizkusov Upravljanje nastavitev Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije CAPE Načrtovanje zaščitnih sistemov Izračuni parametrov DV Analize delovanj Kreiranje Comtrade datotek za testiranje s TransPlay Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije Gradnja, obratovanje in vzdrževanje Pretežni del inženiringa (parametriranje, funkcionalni testi, spuščanje v pogon) ter celoten nadzor nad delovanjem in vzdrževanje se opravlja z lastnimi kadri. To zahteva stalno šolanje za množico tipov in verzij zaščitnih naprav. Nove naprave, ki se vgrajujejo, so vedno bolj kompleksne (uporabniški priročnik Siprotec 5 > 1400 strani) Še vedno je v veljavi star Tehnični predpis (l.68), ki zahteva letno preizkušanje. Prizadevamo si spremeniti to neživljenjsko prakso z uveljavitvijo novega pravilnika oz. novelacije SONPO. Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije Zaključki Zaščitni sistem prenosnega omrežja Slovenije je že v veliki meri opremljen z modernimi numeričnih naprav z množico funkcij. Uporabljajo se vse možnosti komunikacijskih povezav na nivoju objekta in za daljinski nadzor. Uporablja se distribuirana arhitektura (relejne hišice, optične zanke) Vendar se kažejo tudi slabe strani nove tehnologije • Krajša življenjska doba (več kot dve tretjini enot so že čez polovico) • Množica različnih verzij – težave pri rezervnih delih • Vedno večja kompleksnost Kljub temu po našem mnenju prednosti odtehtajo slabosti. Pregled stanja zaščite v prenosnem omrežju Slovenije Hvala za pozornost
© Copyright 2024