1. No category

Moduli
Modul 1: Participacija pri pouku
Tečaj učenja (medpredmetno) Temelji za vključitev osnovnih kompetenc za
aktivno državljanstvo in participacijo pri pouku
1. Uvod
Tečaj učenja je nastal iz nacionalne potrebe, ključnih kompetenc, katerih pospeševanje je zasidrano v vseh
finskih šolskih kurikulih, za vsakega učitelja glede na potrebe. V finskih šolskih kurikulih, ki se držijo državnega
okvirja, zajemajo 7 tem. Ena izmed njih se imenuje aktivno državljanstvo in participacija. Za pojmom "aktivno državljanstvo" se skriva vrsta kompetenc, ki naj v sklopu pouka in šolskega življenja zavestno upoštevane,
tako da lahko učenci kasneje v poklicih in življenju nasploh aktivno sodelujejo v družbi. Podobne izhodiščne
točke najdemo tudi v evropskem izobrazbenem kontekstu; kot npr. pri prof. Anne Sliwka (Univerza Trier), ki
poudarja, da se lahko aktivno državljanstvo razvije le preko participacije in izkušnje. V tem sklopu Sliwka govori
o"izobraževanju državljanov". Njen koncept sestoji iz dveh delov: razumnost (demokratično govorjenje) in odgovornost – preko teh dveh elementov se lahko razvije izobraževanje državljanov (Sliwka 2008).
2. Cilji
Cilj tečaja je širitev kompetenc, ki učiteljem omogočajo, da učence podpirajo in vzpodbujajo pri tem,
da bodo aktivni državljani. Pojma "aktivno državljanstvo" in "participacija" bosta prepoznavnejša, procesi pri pouku zavedni in evalvirani. Ta tečaj je namenjen učiteljem različnih predmetov, ki poučujejo
učence starosti od 12 do 16 let.
14
■
Modul 1: Participacija pri pouku
3. Izvedba
Vsebina
Temelj 1
Teoretično ozadje
Temelj 2
Kompetence za aktivno državljanstvo
Temelj 3
Kompetence za aktivno državljanstvo pri pouku
Temelj 4
Socialne kompetence kot komponente aktivnega
državljanstva
Temelj 5
Metode za participacijo
Tečaj učenja sestoji iz 5 temeljev. Za obravnavo enega temelja je potreben čas 3-4 ure.
Temelj 1 predstavlja podlago tečaja: teoretično ozadje "demokracija - participacija" se vključuje v
kontekst "aktivnega državljanstva". V temelju 2 so kompetence odprte tako za vseživljenjsko učenje
kot tudi za poklicno izobraževanje.
Temelj 3 obravnava razvoj kompetenc aktivnega državljanstva v medpredmetnem področju in odpira
implementacijske možnosti za pouk. V temelju 4 je poudarjen pomen socialnih kompetenc za pouk
in poklicno življenje. V temelju 5 se obravnavajo metode za pospeševanje participacije; nekatere metode bodo transparentnejše, razviti bodo metodološki paketi in dodane priloge.
3.1. Temelj 1: Teoretično ozadje
Temelj 1 je osnova tečaja. Na njem gradijo ostali temelji. Vodja tečaja lahko tukaj npr. ponudi komunikativno predavanje na podlagi vzgojne psihologije Johna Deweya. Daeweya teorija temelji na
ugotovitvah, da je šola v njeni funkciji prezrcaljenja družba. Poudarja, da vzgoja pomeni življenje in
ne samo pripravo na življenje. Participacija naj ne bo samo zaradi vaje, ampak naj bo del vsake človeške družbe (Dewey, J. 1966). Kot naslednja izhodiščna točka za teoretičen pristop k modulu se ponuja
pojmovanje A. Sliwke, ki izhaja iz tega, da se lahko državljani razvijajo preko odgovornosti in razumnosti. Odgovornosti se je treba naučiti preko dejanj in razumnosti preko demokratičnega komuniciranja (Sliwka 2008).
3.2. Temelj 2: Kompetence za aktivno državljanstvo
Temelji na podlagi kompetenc aktivnega državljanstva Crell-a (The Centre for Research on Education
and Lifelong Learning), ki nudi izhodišča za vidno aktivno državljanstvo, tudi za učitelje.
15
■
Modul 1: Participacija pri pouku
Basic Principles for the Creation of Active Civic Competences
(Hoskins, B., Crick, R. 2008 according to CRELL, Centre for Research on Education and Lifelong Learning)
Osnove za nastanke kompetenc za aktivno državljanstvo
(po CRELL, Centre for Research on Education and Lifelong Learning)
znanje
knowledge
sposobnosti
skills
usmerjenost
attitudes
vrednosti
values
identiteta
identity
• Človekove pravice in
odgovornost
• Politično vedenje
• Zgodovinsko vedenje
• Kulturna dediščina
• Vedenje o političnih
vplivih
• Medkulturne
sposobnost
• Sposobnost odločanja
• Kreativnost
• Kooperacija
• Reheširanje
• Kritično reflektiranje
• Komuniciranje
• Reševanje problemv
• Reševanje konfliktov
• Zaupanje v politiko
• Politični interesi
• Politična
učinkovitost
• Autonomija in
neodvisnost
• Sposobnost za
prevzem odgovornosti kot aktivnega
državljanja
•
•
•
•
•
•
•
•
• Smisel za osebno
identiteto
• Smisel za regionalno
identiteto
• Smisel za nacionalno
identiteto
• Smisel za globalno
identiteto
Človekove pravice
Demokracija
Enakost
Pravičnost
Trajnostni razvoj
Igra
Svoboda
Se vključiti/participirati
3.2.1. Potek
•
•
•
Odprtje ključnih kompetenc in pojmov.
Pomen ključnih kompetenc za vseživljensko učenje in uvajanje v poklicno življenje.
Razvoj Feedback-instrumenta za aktivno državljanstvo.
3.2.2. Methodično-didaktični nasveti
•
•
•
•
•
•
•
•
16
Preko evalvacije konteksta bodo pred pričetkom tečaja odkrite možnosti participacije lastnih
učencev. Udeležencem tečaja bo poslana e-pošta s prošnjo, da učenci rešijo ta vprašalnik.
Udeleženci tečaja s seboj prinesejo povzetek ankete (pripomočki za delo "Evalvacija
konteksta").
Tematski vstop ob pričetku tečaja preko metode sodelovanja (delovni pripomočki
štirikotniki). Tečajniki reflektirajo njihov odnos so teme tečaja.
Udeleženci predstavijo njihove izkušnje v zvezi z vprašalnikom. Vprašalnik ima funkcijo rdeče
zastave in na koncu tečaja predstavlja feedback-instrument, ki ustreza lastnim potrebam
pouka/šole in se razvija naprej (produkt tečaja).
Relevantne ključne kompetence, ki so relevantne za razvoj aktivnega državljanstva pri pouku,
bodo izbrali udeleženci tečaja iz liste kompetenc (delovni pripomočki Lista kompetenc) in
predstavljeni (delovni pripomočki Metoda Placemat).
Kompetence bodo vključene v kontekst aktivnega državljanstva (delovni pripomočki Podlage
aktivnega državljanstva od Crell-a).
Pomembne ključne kompetence bodo postale transparentnejše preko določitve delnih
kompetenc (delovni pripomočki Metode Samostojno delo – delo v skupini – plenum)
(delovni pripomočki Primer za delne kompetence).
Obrazec za feedback, ki služi evalvaciji, se bo razvil preko dela v manjših skupinah, ki se bodo
osredotočile na lasten pouk. (manjša skupina – predstavitev – diskusija).
Evalvacija/feedback je uspešna preko "metode kovčka" – kaj bom nesel s seboj? Kaj bom
pustil tukaj? Vključno s tem imajo udeleženci tečaja tudi dnevnik poučevanja v obliki
■
Modul 1: Participacija pri pouku
formularja, zabeležijo, reflektirajo in evalvirajo z vidika lastnega pouka. Dnevnik ima nalogo
rdeče zastave, ki spremlja celoten tečaj; je dokumentacijsko orodje in instrument za razvoj
metodološko-didaktičnih kompetenc (delovni pripomočki Dnevnik poučevanja: didaktičnometodološke kompetence).
3.2.3. Lista delovnih pripomočkov k temelju 2
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Vprašalnik evalvacija konteksta
Tematski vstop z metodo 4 vogali
Lista kompetenc
Metoda Placemat
Temeljne podlage aktivnega državljanstva po Crell-u
Delne kompetence: primer in delovno naročilo
Dnevnik učenja didaktično-metodoloških kompetenc
Feedback metoda kovčka
3.3. Temelj 3: kompetence aktivnega državljanstva pri pouku
Temelj 3 temelji na predpostavki, da se lahko kompetence za aktivno državljanstvo razvijejo le preko
participacije in izkušenj (Sliwka 2008). Da se lahko participiramo, so zahtevane nekatere sposobnosti
in kompetence, ki se morajo razviti in se jih je potrebno naučiti. Participacija vzpodbuja tudi predmetno učenje.
3.3.1. Potek
•
•
Razvoj kompetenc za aktivno državljanstvo pri predmetnem pouku.
Določitev vrednot in predstav pri razvoju aktivnega državljanstva.
3.3.2. Metodološko-didaktični nasveti
•
•
•
•
•
•
Evalvacija konteksta pred pričetkom tečaja: analiza okvirnega učnega načrta in/ali šolskega
učnega načrta s pogledom na predmetno zajemajoče ključne kompetence aktivnega
državljanstva z naročilom imenovati primere iz lastnega pouka, kako so uresničeni cilji in
vsebine, ki jih predpisuje učni načrt.
Vstop: vrednote v kontekstu aktivnega državljanstva bodo reflektirane in konkretizirane z
metodo Famous Quotes (delovni pripomočki Lista vrednot, Metoda Famous Quotes). Na
koncu bodo vrednote dodane v EUBIS- konzept (EUBIS-koncept).
Ovrednotenje evalvacije konteksta v plenuma.
Vprašalnik Participacija pri pouku: izpolniti, predstaviti, refleksija, izmenjava mnenj, vprašanj
ipd. Preko metode je aktivirana predstavitev (delovni pripomočki: vprašalnik participacija pri
pouku, metode aktivne predstavitve).
Skupinsko delo: implementacijske možnosti za kompetence aktivnega državljanstva pri
lastnem pouku (delovni pripomočki: Korenita ideja, partnerski pogovor – skupinski pogovor
– plenum). Ko je izoblikovana korenita ideja, bodo manjše skupine obdelale primere za
možnosti realizacije/strategije za lasten pouk.
Za evalvacijo in feedback bodo pripravlene dnevnik učenja Formular didaktičnometodološke kompetence (glej temelj 2) in feedback-ciljna šipa (delovni pripomočki
Feedback-ciljna šipa).
17
■
Modul 1: Participacija pri pouku
3.3.3. Seznam delovnih pripomočkov za temelj 3
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Lista vrednot
Metoda Famous Quotes
Vprašalnik: Participacija pri pouku
Methoda aktivirana razstava
Delovno naročilo korenite ideje
Feedback-zrcaljenje
3.4. Temelj 4: Socialne kompetence kot komponente aktivnega državljanstva
Socialna kompetenca se definira kot "sposobnosti in spretnosti pomagati ljudem, socialne interarakcijske situacije (starostno) izmerjene prepoznati in oceniti tako kot na tem graditi in delati s tem.
Socialne kompetence veljajo kot ključ za osebne in profesionalne dosežke (Norm Green, Kathy Green
2007,18).
Delne kompetence socialnih kompetenc so:
•
•
•
•
•
Sposobnost komunikacije
Sposobnost sodelovanja
Sposobnost izpeljave in konfliktov
Empatija
Fleksibilnost
Učitelji morajo vedeti, da morajo biti socialne kompetence pri pouku pojasnjene, zvadene, podoživete in prediskutirane. Učenci se morajo naučiti, kako lahko uspešno sodelujejo z drugimi in to lahko
počno le z izkušnjami. Sposobnosti, ki jih učenci potrebujejo za pozitivne in uspešno komunikacijske
in sodelovalne procese, se morajo eksplicitno naučiti in učenci morajo biti motivirani, da jih izpeljejo.
3.4.1. Potek
•
•
•
Odprtje pojma "socialno učenje" znotraj konteksta aktivnega državljanstva
Učenje strategij socialnih veščin
Učencem dati možnost zgraditi socialne veščine
3.4.2. Metodološko-didaktični nasveti
•
•
•
•
•
18
Vstop: s pomočjo metode Zasesti pozicijsko linijo (delovni pripomoček Vstop)
Umeščanje socialnih kompetenc v kompetence aktivnega državljanstva
Udeležencem tečaja so predstavljene socialne kompetence (delovni pripomoček Lista
kompetenc). V manjših skupinah na koncu opravijo refleksijo, kako so te kompetence
realizirane pri njihovem pouku.
Udeleženci postavijo prioritete in premislijo, kako bodo ravnali, pomagajo si z vprašalnikom
(delovni pripomoček Vprašalnik):
» samostojno delo: seznaniti se z vsebino vprašalnika in za lastno delo določiti
relevantne strategije
» delo manjše skupine: določijo se skupne odločitve za širitev socialnih kompetenc
(delovni pripomoček Venn-diagram)
» plenum: predstavitev skupinskih odločitev
udeleženci reflektirajo, katere možnosti imajo na šoli za razvoj socialnih kompetenc. Razdelijo
■
•
•
•
Modul 1: Participacija pri pouku
kontrolne liste (povzeto po Roger & David Johnson) (delovni pripomoček Kontrolna lista z
navodilidela), samostojno delo – delo v dvojicah – predstavitev v plenumu z eventuelnimi
moderatorskimi kartami.
V naslednjem koraku se udeležencem predstavi tehnika, s katero se lahko dela pri pouku
(delovni pripomoček T-karta). V razredu izdelane karte se lahko obesijo po razredu, za
opomin na dogovore in pomembne reči.
Na koncu temelja udeleženci znova zabeležijo v dnevnik didaktično-metodološke
kompetence (Modul 2)
Feedback/evalvacija
3.4.3. Lista delovnih pripomočkov za temelj 4
1.
Vstop
2.
Lista kompetenc
3.
Vprašalnik
4.
Venn-Diagram
5.
Kontrolna lista kompetenc
6.
T-karta
7.
Feedback/evalvacija
3.5. Temelj 5: Metode participacije
S pomočjo vprašanj in odgovorov ugotovimo, da se učenci in učenke počutijo sproščeno, da so pripravljeni sodelovati in izboljšati začetne pogoje (Böhme / Kramer 2001). Nenazadnje je participacija
pri pouku učinkovit pristop.
Z naraščajočo participacijo pri pouku se spremenijo odnosi in vloge pri pouku med učitelji in učenci.
Učitelji niso le odgovorni za posredovanje novih vsebin, ampak organizirajo učni proces, moderirajo,
prenašajo odgovornost na otroke in tako lahko otroci prevzamejo odgovornost zase in v okviru cele
skupine. Za participacijo razvijejo potrebne komunikacijske in sodelovalne kompetence in zmožnosti upoštevanja drugih. Potek participacije je lažji ob delu, v učnih situacijah in z delovnimi metodami, ki omogočajo aktivno delo (http://www.kiko.de/blk).
3.5.1. Potek
Udeleženci reflektirajo njihove lastne metode in jih vključijo v proces.
• Udeleženci izdelajo paket metod,ki se jih lahko uporabi pri pouku ali kot vsebino projekta.
• Refleksija.
• Možnosti uvajanja metod participacije v lastni šoli/učnem načrtu.
• Feedback kot strategija participacije.
3.5.2. Metodološko-didaktični nasveti
•
•
•
•
Evalvacija konteksta: udeleženci prinesejo s seboj 2-3 metode, ki jih uporabljajo pri pouku.
Vstop: participacijske metode (delovni pripomoček Metoda govorni impulz).
Vsak udeleženec definira svojo korenito idejo glede na tematiko temelja: kaj me pri tej temi
vzpodbuja? Kaj je moja motivacija? Nato sledi diskusija v majhnih skupinah in predstavitev
skupne korenite ideje (na moderacijskih kartah)
Delavnica z metodo Učenje iz situacije: udeleženci v manjših skupinah izdelajo relevantne
možnosti aktivnosti za metode participacije za njihov pouk ali project (delovni pripomočki
19
■
Modul 1: Participacija pri pouku
•
•
Učenje po postajah).
Plenum po delavnici (delovni pripomočki Fishbowl): metoda participacije – biti ali ne biti
Feedback.
3.5.3. Lista delovnih pripomočkov za temelj 5
1.
2.
3.
4.
Vstop z metodo govorni impulz.
Učenje na postajah.
Fishbowl.
Feedback.
4. Viri in literatura
Temelja 1 in 2
• Dewey, J. 1966 (1916). Democracy and Education. New York 1966
• Sliwka, Anne. Folien zum Seminar Bürgerbildung
• http://www.uni-trier.de/index.php?id=13015&L=0&0 (Link abgerufen Dezember 2008)
• Einstiege (CD ROM) http://www.blk-demokratie.de/materialien/praxisbausteine /
hauptprodukte/methodenkompendium-demokratieerziehung-an-schulen-sachsen.html
(Link abgerufen Dezember 2008)
• Ludger Brüning, Tobias Saum, Erfolgreich unterrichten durch Kooperatives Lernen. Essen
2006
• Green, Norm, Green, Kathy. Kooperatives Lernen im Klassenraum und im Kollegium. KlettKallmeyer 2005
• CRELL, Centre for Research on Education and Lifelong learning
• Hoskins, B. Working towards Indicators on Active Citizenship. 2006
• http://crell.jrc.ec.europa.eu/active_citizenship.htm (Link abgerufen Dezember 2008)
• Hoskins, B., Crick, R. Learning to learn and Civic Competences: different currencies or two
sides of the same coin. EUR 23360, EN 2008
• CRELL, Centre for Research on Education and Lifelong learning
• Tulevaisuuden luotain, loppuraportti, www.ek.fi/julkaisut (Link abgerufen Dezember 2008)
• Aihekokonaisuudet, www.oph.fi
Temelj 3
• Finnischer Rahmenlehrplan mit fächerübergreifenden Schlüsselkompetenzen (fi), www.oph.fi
• Ruf, U., Gallin, P. Dialogisches Lernen. Band 2. Spuren legen – Spuren lesen. Arbeitsjournal,
Portfolio. Freiburg im Breisgau 2005
Temelj 4
• Green, N., Green, K. Kooperatives Lernen im Klassenraum und im Kollegium. Klett/ Kallmeyer
2007.
Temelj 5
• Lernen an Stationen:
• http://www.learn-line.nrw.de/angebote/selma/foyer/projekte/dinslakenproj1/index.htm
• http://www.lernstationen.de/ (Link abgerufen Dezember 2008)
• http://www.kiko.de/blk (Link abgerufen Dezember 2008)
20
■
•
Modul 1: Participacija pri pouku
Bauer, Roland. Schülergerechtes Arbeiten in der Sekundarstufe I. Lernen an Stationen. Berlin
1997.
5. Kontakt
Silvia Lehtinen [email protected]
Kaisu Tapiovaara [email protected]
Univerza Helsinki
Izobraževalni center Palmenia, Kouvola
www.helsinki.fi/palmenia
21
■
Modul 1: Participacija pri pouku
6. Prilogi: Materiali
6.1. Temelj 2
Delovni pripomočki 1 / temelj 2
Vprašalnik elvalvacija konteksta
Vprašalnik
EVALVACIJA KONTEKSTA
1. Participacija v šoli
Imaš na svoji šoli možnost odločanja na naslednjih področjih?
da
bolj da
bolj ne
ne
Šolski izleti
Projektni dnevi/projektni tedni
Šolski svet
Šolski red
Šolske prireditve
Reševanje konfliktov
Kaj meniš o sledečih izjavah?
Ne želim soodločati, tudi tako se počutim dobro v šoli.
Učitelji naj odločajo, kaj se naj dogaja na šoli.
Na svoji šoli želim več soodločati.
Preko zastopanja šole na naši šoli lahko vplivam na šolsko
življenje.
Če želiš, lahko zadnje 4 izjave pokomentiraš. ______________________________________________
____________________________________________________________________________________
____________________________________________________________________________________
____________________________________________________________________________________
__________________________________________
22
■
Modul 1: Participacija pri pouku
2. Participacija pri pouku
da
bolj da
bolj ne
ne
Lahko sooblikujemo pouk.
Učitelji nam pojasnijo učne cilje.
Učitelji nam pomagajo pri učnih težavah.
Imamo možnost, da si pri pouku medsebojno pomagamo.
Učitelji nas pogosto vprašajo po našem mnenju.
Učitelji upoštevajo naša mnenja.
Pogosto delamo projektno.
Imamo dovolj časa, da predstavimo rezultate naših projektov.
Pogosto delamo v skupinah.
Pri pouku si medsebojno prisluhnemo.
Sem mnenja, da bi se pouk moral odvijati v razredu in zunaj
njega.
Pri pouku sodelujejo zunanji strokovnjaki.
23
■
Modul 1: Participacija pri pouku
3. Participacija v družbi
da
V šoli sodelujemo z zunanjimi partnerji.
Zanimam se za to, kaj se dogaja v mojem mestu/moji občini.
Zanimam se za to,kaj se dogaja v moji državi.
Zanimam se za to, kar se dogaja v Evopi.
Vsak dan v časopisu spremljam aktualne novice.
Spremljam poročila po televiziji.
S svojimi prijatelji diskutiram o političnih dogodkih.
Pri pouku diskutiramo o političnih dogodkih.
Sem član društva/organizacije.
24
bolj da
bolj ne
ne
■
Modul 1: Participacija pri pouku
Delovni pripomočki 2/temelj 2
Tematski sklop preko metode štirje vogali/Four Corners
Metoda 4 vogali/Four Corners
(Funkcija: pojasniti pozicije do teme)
Različne vidike določene teme razobesimo po 4 različnih kotih prostora. Vsak udeleženec si izbere
določen vidik kot odgovor na določeno vprašanje in se postavi zraven njega. Tam se oblikujejo pari
(manjše skupine) in diskutirajo o njihovi odločitvi (Green & Green 2005).
Tematski sklop/primer
Potek dela:
Preglejte izjave v 4 vogalih in izberite vogal glede na to, o katerih temah želite diskutirati z drugimi.
Izberete si vogal, ki odraža vaše lastno mišljenje.
Primer 1
Kompetence za aktivno državljanstvo
1. Evropski državljani potrebujejo kompetence aktivnega državljanstva.
2. Participacija se lahko izvaja samo preko participiranje.
3. Uresničujem teme aktivnega državljanstva pri pouku.
4. Aktivno državljanstvo je samo trend.
Primer 2
Kompetence za aktivno državljanstvo
5. Kompetence aktivnega državljanstva učenci najbolje spoznajo pri predmetu etika in družba.
6. Kompetence aktivnega državljanstva se lahko spoznajo preko zastopanja šole.
7. Aktivno državljanstvo je uresničljivo pri vseh predmetih.
8. Aktivno državljanstvo učenci najbolje spoznajo preko aktivnosti v občinah, društvih in
organizacijah.
Delovni pripomoček 3/temelj 2
Metoda Placemat
Treba je oblikovati 3-4 skupine. Vsak dobi papir v obliki karte, na sredino katere se nariše krog/štirikotnik. Po podanih temah, vsak v 4-5 min napiše svoje razmišljanje/ideje. Nato se po skupinah diskutira
o napisanem in ideja, s katero se vsi strinjajo, se napiše v krog/štirikotnik (ideje se lahko razvrstijo po
pomembnosti). Rezultati se predstavijo v diskusiji.
Delovni pripomoček 4/temelj 2
Lista kompetenc
1. KLJUČNE KOMPETENCE /KLJUČNE KVALIFIKACIJE, ki jih finska podjetja pričakujejo od zaposlenih
•
fleksibilnost
•
odgovornost
•
pripravljenost vložka, odločnost, iniciativnost
•
kompentenca multikulturnosti
25
■
Modul 1: Participacija pri pouku
•
samozavestnost
•
kompentenca omreženja, sposobnost delati v timu
•
sposobnost sodelovanje, sposobnost komunikacije
•
sposobnost načrtovanja in razvijanja
•
inovativnost
2. LISBONSKA STRATEGIJA
•
Obsega 8 ključnih kompentenc, ki jih mora doseči Evropa:
•
kompetenca materinščine
•
kompetenca tujih jezikov
•
kompetenca, povezana z matematiko im naravoslovno-tehničana kompetenca
•
kompetenca računalništva
•
učna kompetenca
•
socialna kompetenca in državljanska kompetenca
•
samoiniciativa in podjetniška kompetenca
•
kulturna ozaveščenost in kulturna kompetenca
Delovni pripomoček 5/temelj 2
Podlage za nastanek kompetence aktivnega državljanstva
Osnove za nastanke kompetenc za aktivno državljanstvo
(po CRELL, Centre for Research on Education and Lifelong Learning)
26
znanje
knowledge
sposobnosti
skills
usmerjenost
attitudes
vrednosti
values
identiteta
identity
• Človekove pravice in
odgovornost
• Politično vedenje
• Zgodovinsko vedenje
• Kulturna dediščina
• Vedenje o političnih
vplivih
• Medkulturne
sposobnost
• Sposobnost odločanja
• Kreativnost
• Kooperacija
• Reheširanje
• Kritično reflektiranje
• Komuniciranje
• Reševanje problemv
• Reševanje konfliktov
• Zaupanje v politiko
• Politični interesi
• Politična
učinkovitost
• Autonomija in
neodvisnost
• Sposobnost za
prevzem odgovornosti kot aktivnega
državljanja
•
•
•
•
•
•
•
•
• Smisel za osebno
identiteto
• Smisel za regionalno
identiteto
• Smisel za nacionalno
identiteto
• Smisel za globalno
identiteto
Človekove pravice
Demokracija
Enakost
Pravičnost
Trajnostni razvoj
Igra
Svoboda
Se vključiti/participirati
■
Modul 1: Participacija pri pouku
Delovni pripomočki 6/temelj 2
DELNE KOMPETENCE
Primer:
Kompetenca medijev
(tradicionalni in novi mediji)
uporabiti ponudbo
medijev za različne
namene
rešeširanje,
komuniciranje
biti kritičen do medijev
predstaviti
informirati
Napotki za delo:
Katere sposobnosti se morajo vaditi da se npr. pri učencih razvije sposobnost komunikacije?
Socialna kompetenca
Sposobnost komunikacije
•
•
artikulacija in interpretacija (govoriti in prisluhniti)
predstaviti informacije, součinkovanje verbalne in neverbalne komunikacije, vživetost
Sposobnost tima
•
•
•
•
načrtovanje časa in projektov
delitev nalog
medsebojna podpora
prevzemanje odgovornosti
Sposobnost sodelovanja
•
•
predlagati rešitve, ideje, argumantacija, aktivno poslušanje
vzpostaviti kontakt, prepoznati tuje občutke, spoštovati navade drugih, podpirati druge,
iskati kompromise
Sposobnost konfliktov
•
•
sposobnost oblikovati razpravo
iskati rešitve
27
■
Modul 1: Participacija pri pouku
•
•
gojiti dobre odnose
krepiti tolerantnost in odprtost
Delovni pripomoček 7/temelj 2
Dnevnik učenja Didaktično-metodološke kompetence
Metoda
Kakšen pomen imajo teme tečaja?
Kako lahko te metode kasneje uporabim
pri pouku?
Delovni pripomočki 8/temelj 2
Feedback metoda kovčka
Kaj nesem zraven?
Kaj pustim tukaj?
Udeleženci napišejo na kartice različnih barv, kaj se jim zdi (ne)uporabno, kaj (ne) bodo uporabili pri
pouku. Karte se zberejo v kovčku in vodja tečaja jih prebere.
6.2. Temelj 3
Delovni pripomoček 1/temelj 3
Lista vrednot aktivnega državljanstva (po CRELL-u)
Človekove pravice
Demokracija
Enakopravnost
Usklajenost
Trajnostni razvoj
Mir/brez nasilja
Participacija
Delovni pripomoček 2/temelj 3
Metoda Famous Quotes
Vsak dobi karto s citatom, mislijo (tukaj: z eno vrednoto), o kateri razmisli, kakšno vlogo ima v kontekstu pouka. Nato se o tem diskutira po dvojicah. Vmes se menjajo partnerji.
28
■
Modul 1: Participacija pri pouku
Primeri citatov
Človekove pravice niso nagrada za
dobro ravnanje, ampak ščitijo ljudi na robu
družbe.
Pod demokracijo razumemo, da se
lahko šibki kot močnejši enakopravno vključujejo v družbo.
Annie Lanz, Baz
Mahatma Gandhi, Ausgewählte Texte
Denar je despotska moč, ima sposobnost izravnave moči in v tem je njegova
prava moč. Denar naredi vse nepravičnosti
pravične.
Ko veliko malih ljudi dela v mnogih
majhnih krajih mnogo majhnih korakov, to
spremeni svet.
Barbara Rütting
Fjodor M. Dostojewski, Der Jüngling
Delovno gradivo 3/ temelj 3
Vprašalnik: Participacija pri pouku
ja
Bolj ja
Bolj ne
ne
Moji učenci lahko sooblikujejo pouk.
Moje zahteve predstavim učencem.
Pomagam učencem pri učnih težavah.
Pogosto vprašam učence o njihovem mnenju.
Upoštevam mnenje učencev.
Pogosto delamo projektno.
Učenci nimajo časa, da bi predstavili rezultate projektnega
dela.
Pogosto delamo skupaj v skupinah.
Pri pouku se učenci poslušajo.
Pouk ne poteka samo v razredu, ampak tudi izven.
K pouku pogosto pridejo eksperti.
Delovni material/ temelj 3
Metode aktiviranja razstave
Pripravimo razstavo glede na določeno temo.
Obiskovalci si razstavo pogledajo in si ustvarjo svojo sliko.
Vsak obiskovalec dobi 3-4 listke v dveh barvah:
roza – za vprašanja
rumeno – za komentarje in mnenja
Na različne listke pišejo obiskovalci svoja opažanja in jih nalepijo na razstavo.
Na koncu obiskovalci ustno komentirajo svoja opažanja.
29
■
Modul 1: Participacija pri pouku
Delovni material 5 / temelj 3
Jederna ideja
Drugačen pouk z jederno idejo in potovalnim dnevnikom
Avtorja Ruf in Gallin (Švica) sta s stojimi didaktičnimi pristopi dala pomemben impuls individualiziranju učnih procesov. Učenje razumeta kot samoregulativni proces. Ključna pojma sta jederna ideja in
potovalni dnevnik
Kdor formulira jederno idejo, se vedno znova spominja na njo in se sprašuje:zakaj se ukvarjam s to
temo? Kaj me vodi k cilju, da o nekaterih stvareh izvem več?"
Odgovori na ta vprašanja so odvisni od posameznih oseb. Lastna razmišljanja se ne učimo, so v nas
in jih lahko predstavimo. Učenci si zapisujejo v potovalni dnevnik na osnovi jederne idje spoznanja,
vtise in nove ideje.
Povratno
mnenje K
izgovorjenemu ti
Jederna ideja
POSTAVLJENE NORME
Potovalni kovček
Osnova za
CENTER MOČI
izhodišče za
razmišljanje
ZA POUK
razmišljanja
naloga
Igralnica za
Jaz
Predstavitev: Ruf und Gallin. 2005, 12
Po Ruf in Gallin predstavlja osebno stališče in pogled posameznika osnovo za učenje in za druge situacije. Učeči spoznavanjo, da so osebne
dejavnosti s strokovnimi izhodišči in povezavami osnova za potek pouka (Ruf und Gallin. 2005,12).
30
■
Modul 1: Participacija pri pouku
Trije znaki za jederno idejo dialoškega učenja
Biografski aspket:
Jaz
Jederna ideja je obarvana osebno, poudarja osebne formulacije o kompleksni situaciji, ki jo predstavimo
pogovrnemu partnerju, s tem pojasnimo, kaj je za nas pomembno.
Aspekt učinka
Ti
Jederna ideja vodi učeče, da predstavijo svoja stališča in jih pojasnijo. Poudarjene so usmeritve brez lastnega odločanja.
Aspekt stvarnosti
Mi
Jederna ideja je v stiku s študirajočimi. Poudarek je na dialogu med partnerji, na prestavljanju vsebin, o
kateri se nato diskutira.
Ruf und Gallin. 2005, 29
Delovne naloge:
1.
2.
Formulirate jederno idejo iz kompetenz aktivnega partnerstva pri pouku.
Nadgradite ideje v majhnih skupinah za realizacijo vaših idej ali strategij pri pouku.
Primer za jederno idejo:
Jaz – aspekt: aktivno državljanstvo mora biti vključeno v pouk
Ti – aspket: moram se naučiti metod/strategij, ki mi bodo pomagale, razviti kompetence za aktivno
državljanstvo.
31
■
Modul 1: Participacija pri pouku
Delovni material 6 / Temelj 3
Feedback tarča (ali evaluacijska tarča)
Prosim ovrednotite seminar v vsakem segmentu tarče po zapisanih področjih in označite s piko. Bolj
kot je točka v sredini tarče, bolj pozitivno je ovrednoteno. Označbe izven tarče pomenijo veliko nezadovoljstvo.
Potek tečaja
(temej 3)
Vsebina
1
Pomembnost
za delo
2
3
4
Možnost za
participacijo pri tečaju
(temelj 3)
Opažanja/ kritika/predlogi.... _________________________________________________________
____________________________________________________________________________________
____________________________________________________________________________________
____________________________________________________________________________________
____________________________________________________________________________________
____________________________________________________________________________________
____________________________________________________________________________________
____________________________________________________________________________________
____________________________________________________________________________________
____________________________________________________________________________________
___________________________________
32
■
Modul 1: Participacija pri pouku
6.3. Temelj 4
Delovni material 1/temelj 4
Podvig: Položaj črte (Line Ups)
Metoda položaja črte
V določeni poziciji črte lahko izrazimo s telesom položaj. V prenešenm smislu se uporabi izhodišče
kot položaj. Na črti 10 m se označijo položaji udeležencev z vprašanji oz. izjavami. Na eni strani črte je
JA-položaj in na drugi NE-položaj. Udeleženci tudi pojasnijo svoja mnenja.
Delovno naročilo
Kako pomembne so te kompetence za razvoj socialnih kompetenz v vaši šoli?
Vodja tečaja zbere 6 socialnih kompetenz in prosi udeležence za sodelovanje (skala 1 – 10, 1 pomeni
ni pomembno, 10 pomeni je zelo pomembno). Nato se udeleženci obrnejo k sosednjemu udeležencu
in mu razložijo, zakaj so izbrali ta položaj.
Socialne kompetence:
•
•
•
•
•
•
hvaliti
nuditi pomoč
postaviti se za koga
biti odgovoren
vprašati po vzrokih
postaviti vprašanje
Delovni material 2/ temelj 4
Lista kompetenc
(ta lista je kot primer in je lahko poljubno dopolnjena)
•
•
•
•
•
Poslušati
Doprinesti ideje
Praznovati uspeh
Pomagati
….
•
•
•
•
•
Kontrolirati jezo
Se vključevati
Neverbalno spodbujanje in verbalno izražanje
podpore
Kritizirati ideje, ne ljudi
….
33
■
Modul 1: Participacija pri pouku
Delovni material 3 / temelj 4
Vprašalnik
Vprašanja, na katera lahko odgovarimo s pomočjo seznama kompetenz (mnenj)
•
•
•
•
•
•
•
Katere lastnosti sošolcev (delne kompetence) so v tvojem razredu najbolj pomembne?
Katere značilnosti so najbolj pomembne, za uspešnost skupine?
Katera vedenja podajajo zaupniki med vodji skupin?
Katere kompetence so pomembne za reševanje konfliktov?
Katere značinosti in usposobljenosti vodijo k jasni komunikaciji?
Katere kompetence obvladajo šolarji že sedaj?
Izberite 5 pomembnih kompetenc, ki naj bi se jih vaši šolarji naučili. Kako jih boste posredovali?
(nadgrajeno po Green in Green, 2007)
Delovni material 4 / temelj 4
Metoda Venn-diagram
(Delo v 3-skupinah)
Narišemo in označimo 3 kroge. Člani tima se pogovarjajo, kaj je za njih pomembno.
Če imajo vsi trije za pomembno enako stališče, je krog število 3, če imata dva za pomembno, je krog 2
in če imajo vsak svoje stališče, kaj je pomembno, je krog 1.
Delovni material 5 / temelj 4
Kompetence – seznam
Kompetence formiranja
• V miru sestaviti skupine
• Ostati v skupini
• Glasno meriti, tiho delati
• Gledati govorce
• Nikogar ogovarjati
Kompetence funkcioniranja
• Izmenjati ideje in mnenja
• Vzpodbujati k udeležbi
• Prositi za pomoč
• Izraziti podporo
• Opisati občutek
Kompetence formuliranja
• Držati skupaj
• Točno in skrbno delo
• Razumevanje
• Druge vprašati po mnenju in predlogih
34
■
Modul 1: Participacija pri pouku
Kompetence "Katalysatorkompetenzen"
• Kritizirati ideje, ne osebe
• Prositi za utemeljitev
• Konkretizirati odgovor
• Povprašati
• Držati rdečo nit (pri skupinskem delu)
• Domnevati
• Pomagati
Naloga:
1. Obkrožite, katere značilnosti že obladajo vaši učenci.
2. Obkrožite, katera težišča so pomembna za prihodnost in utemeljite.
Delovni material 6 / temelj 4
Metoda T-Chart
Na tablo ali Flip-Chart-papir narišemo dve koloni. Učenci naj bi ugotovili, kako lahko uporabljajo
govorico telesa in verbalno komunikacijo za prepoznavanje v razredu.
POMOČ
Govorica telesa
Verbalna komunikacija
Kazati nekaj
Morda lahko ti narediš tako?
Dati npr. knjigo
Rabiš mojo pomoč?
…..
……
Delovni list 7 / temelj 4
Feedback
Metoda tri krat plus – tri krat minus
Udeleženci dobijo 6 kart/lističev v dveh različnih barvah. Imajo možnost zapisati tri pozitivna in tri
negativna opažanja na papir. Nato izobesijo lističe na zid in komentirajo.
35
■
Modul 1: Participacija pri pouku
6.4. Temelj 5
Delovni material 1 / temelj 5
Podvig z metodo jezikovni impulz
Z metodo jezikovnega impulza lahko ustvarjamo različne predstave. Moderator uporabi del stavka
kot impulz, ali kak osrednji pojem. Udeleženci tečaja in učitelj opišejo izraz kot so ga razumeli sami.
Naloga:
Na postru ali tabli so naslednji stavki, o katerih lahko prosto razmišljajo. Udeleženci pišejo svoje asociacije k stavkom in na koncu izmenjajo svoje izkušnje.
1.
2.
3.
4.
5.
Metode partizipacije lahko…..
Zame je najbolj pomembno………….
Pouk izven šole ….
Moji učenci marajo ….
Odprtina na šoli se imenuje …..
Delovni material 2 / temelj 5
Učiti se iz situacije
Učiti se iz situacije ali situacijsko učenje pomeni, da npr. Ustvarimo v razredu različne situacije z materiali, nalogami iz posebnih tematik. Specialna tema se razdeli na manjše enote. Vsi učenci imajo enake
učne cilje, ne glede na to, da delajo na različnih nalogah. Oblika samostojnega dela upošteva različna
učna izhodišča in različen potek dela. Ta oblika pouka je idealna, če je možno pouk pripraviti tako,
da uporabimo različne pripomočke, da so lahko aktivni različni tipi učencev (vizualni, avdivizualni,
intelektualni), ki so v učnih skupinah. Poleg tega se v takem načinu dela krepijo kompetence kot so
sodelovanje, komuniciranje v skupini in druge.
Primer za situacije:
•
•
•
•
•
Situacija 1: začetek
Sitaucija 2: metode za komuniciranje
Sitaucija 3: metode za socialne kompetence
Situacija 4: metode za sprejemanje odločitev
Situacija 5: Feedback-metoda
Delovni material 3 / temelj 5
Metoda Fishbowl
Fishbowl je postopek za izmenjavo in diskusijo o položaju, delovnih rezultatih in opažanjih.
4 – 5 oseb postavi v sredino prostora stol. En stol je rezerviran tudi za moderatorja in ostane prost.
Ostala skupina sedi ali stoji okoli.
Notranja skupina diskutira o temi, zunanja skupina posluša.
Če se želi v diskusijo vključiti poslušalec iz zunanje skupine, sede na prazen stol in predstavi svoje
stališče, nato se umake nazaj v zunanji krog.
Funkcija metode: naučiti se poslušati, komunicirati in izmenjati stališča, razviti svoje stališče.
36
■
Modul 1: Participacija pri pouku
Delovni material 4 / temelj 5
Feedback
1.
2.
3.
Učbenik Didaktično-metodične kompetence
Udeleženci reflektirajo metode, izmenjujejo mnenja in ovrednotijo metode.
Evalvacija celotnega tečaja.
Na koncu tečaja (5 temeljev) je izveden vprašalnik Evalvacija, kjer udeleženci ocenijo vsebino
tečaja, potek in rezultate.
Evalvacija vsebin tečaja.
Zakaj je tema aktivno
državljanstvo v konteksu šole
in pouka?
Tako lahko integriramo aktivno
državljanstvo in kompetence v
našem pouk in v šoli….
Te ovire se lahko pojavijo pri
prenosu….
Delovni koraki: samostojno delo – delo v majhnih skupinah – delo z moderatorskimi kartami in tablo
– diskusija.
37