1. No category

Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013
1
1.1
PREDSTAVITEV KNJIŽNICE IN CILJEV DELOVANJA
PREDSTAVITEV KNJIŽNICE ANTONA SOVRETA HRASTNIK
Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik je javni zavod, ki ga je ustanovila Občina Hrastnik. Je splošna
knjižnica, ki izvaja knjižnično dejavnost za prebivalce v svojem okolju. Uporabnikom predstavlja
informacijsko, kulturno, izobraževalno ter socialno središče. Zagotavlja dostop do kvalitetnega in
raznolikega knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij ter dostop do domoznanskega gradiva.
Spodbuja bralno kulturo in vseživljenjsko izobraževanje. Organizira posebne oblike dejavnosti za
otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami. Za prijetno izpolnjevanje prostega časa svojih
uporabnikov in širšega okolja organizira kulturne prireditve, ki so povezane z našo dejavnostjo.
1.2
ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE
Zakoni

Zakon o zavodih (Uradni list RS 12-481/1991, RS 17-599/1991-I, RS 55-2515/1992, RS 13587/1993, RS 66-2401/1993, RS 66-2402/1993, RS 45-17351/1994, RS 8-379/1996, RS 311439/2000, RS 36-1687/2000, RS 127-5348/2006),

Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS 87-4446/2001, RS 96-4807/2002),

Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS 96-4807/2002, RS 1235268/2006, RS 7-249/2007, RS 53-2830/2007, RS 65-3565/2007, RS 56-2344/2008, RS 4129/2010, RS 20-822/2011, RS 100-4259/2011, RS 100-4259/2011, RS 111-4130/2013).
Podzakonski predpisi:

Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS 733540/2003, RS 70-3046/2008, RS 80-3135/2012),

Uredba o osnovnih storitvah knjižnic (Uradni list RS 29-1129/2003),

Pravilnik o razvidu knjižnic (Uradni list RS 105-4629/2003).
Drugi dokumenti

Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik (Uradni vestnik Zasavja,
št. 12/2003),

Standardi za splošne knjižnice (Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, 2005),

Navodilo za izločanje in odpis knjižničnega gradiva (NUK, 2004),

Strategija razvoja splošnih knjižnic Slovenije 2013-2020,

Drugo.
1.3
TEMELJNE FUNKCIJE IN DEJAVNOST
Knjižnica izvaja knjižnično dejavnost, ki zajema:
zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva,
zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij,
izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov,
posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev,
sodelovanje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij,
pridobivanje in izobraževanje uporabnikov,
informacijsko opismenjevanje,
varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik,
drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo.
2
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013
Knjižnica v okviru javne službe izvaja še naslednje naloge:
sodeluje v vseživljenjskem izobraževanju,
zbira, obdeluje, varuje in posreduje domoznansko gradivo,
zagotavlja dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na
elektronskih medijih,
organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene
spodbujanju bralne kulture,
organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi
potrebami,
organizira kulturne prireditve, ki so povezane z našo dejavnostjo.
V okviru naštetega mora knjižnica imeti:
ustrezen obseg in izbor strokovno urejenega knjižničnega gradiva,
ustrezno število usposobljenih strokovnih delavcev,
ustrezen prostor in opremo,
ustrezno organizacijo knjižnične dejavnosti.
1.4
ZGODOVINA1
Začetki
Že v 19. stoletju so zavedni Slovenci na Dolu pri Hrastniku ustanovili Bralno društvo, v Hrastniku pa
leta 1906 Narodno čitalnico, kjer so prirejali veselice, plese, veseloigre, izlete. Zbirali so tudi knjige,
ki so jih posojali predvsem svojim članom.
Med prvo svetovno vojno je delovanje popolnoma zastalo, po vojni pa se je zlasti delavska mladina
združevala v razna društva (Vesna, Svoboda, Vzajemnost). V teh društvih so delovale tudi knjižnice,
ki so imele sicer skromne fonde knjig, vendar že precej stalnih bralcev.
V Hrastniku je društvo Svoboda delovalo v zgornjem in spodnjem delu, zato sta bili tudi knjižnici
dve. Prva je imela 134 knjig, druga pa je štela 80 slovenskih in 100 nemških. Obe knjižnici so vodili
»knjižničarji«, ki so bili obenem odborniki društev. Odprti sta bili enkrat do dvakrat tedensko, bralci
so plačevali izposojnino, s katero so knjižničarji nabavljali nove knjige.
To lepo knjižnično rast pa je pokončala druga svetovna vojna, ko je večji del knjižničnega fonda
izginil ali propadel. Po vojni je prizadevna hrastniška mladina začela zbirati ostanke raznešenih knjig.
Ustanovljeno je bilo kulturno-umetniško društvo Aleš Kaplja, ki je v zgornjih prostorih nekdanjega
Konzuma organiziralo knjižnico. Vodili so jo prostovoljci-amaterji, brez katalogov in drugih
pripomočkov. Imeli so le inventarno knjigo. Knjige so bile postavljene po formatih.
Kasneje je skrb za razvoj knjižnice prevzel Ljudski odbor občine Hrastnik. Imenovana je bila Ljudska
knjižnica Hrastnik, ki je leta 1960 postala samostojni zavod. Sledilo je obdobje strokovnega urejanja
po takratnih sodobnih knjižničarskih metodah: knjižnico je vodila strokovno usposobljena
knjižničarka, ki je delala hkrati v dveh knjižnicah (v Konzumu in v Steklarni). Vse knjige so bile
vpisane v inventarno knjigo, izdelani so bili katalogi. Urejeni sta bili kartoteka bralcev in evidenca o
izposojenih knjigah. Knjižnica je bila odprta za bralce dvakrat do trikrat tedensko, bralci so plačevali
minimalno izposojnino. Nakup knjižničnega gradiva je bil zelo skromen, saj je bilo sredstev za nakup
knjig malo.
1
Povzeto po: Splošnoizobraževalne knjižnice v Zasavju in problemi njihove organiziranosti. V: Knjižnica. - ISSN 0023-2424. - 25, št. 1/4
(1981), str. 190-196.
3
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013
Novo upanje za knjižnico je bil nov zakon o knjižničarstvu leta 1961, ki je zahteval ustanavljanje
matičnih knjižnic v občinah, kar je knjižnica leta 1967 tudi postala. V tem času je štela 7.600 knjig,
imela je 2.150 obiskovalcev, izposodila 5.300 knjig in nabavila 180 novih.
Izhodišče razvoja
V letu 1971 so se slovenske knjižnice povezale v mrežo splošnoizobraževalnih knjižnic z namenom,
da s svojim knjižničnim gradivom in dejavnostjo zadovoljujejo potrebe po izobraževanju,
informacijah in kulturnem razvedrilu. Takrat so tudi začele potekati priprave za ustanovitev
temeljne kulturne skupnosti, ki naj bi prevzela skrb za razvoj kulture v občini. Prva leta so največjo
pozornost namenili prav razvoju knjižničarstva v Hrastniku.
Leta 1972 se je knjižnica preselila v preurejene spodnje prostore Konzuma. Dobila je sodobno
opremo in ločena oddelka za odrasle in mladino. Poleg matične knjižnice je imela še dve
izposojevališči: na Dolu in v Steklarni. Odprta je bila vsak dan z opoldansko prekinitvijo,
izposojevališči pa enkrat tedensko. Knjige so bile razvrščene po sistemu prostega pristopa. Število
katalogov se je povečalo, poleg knjig so bili bralcem na voljo tudi časniki in časopisi. Z zaposlitvijo še
ene strokovne delavke se je dejavnost razširila predvsem na organizirano vzgojo mladih bralcev z
urami pravljic, pedagoškimi urami, knjižnimi ugankami, kvizi in podobno. Uvedena je bila članarina.
Knjižna zaloga je ob koncu sedemdesetih let štela 17.000 knjig, obiskovalcev je bilo 11.300, ki so si
izposodili 31.000 knjig. Na novo je nabavila 1.225 knjig.
Po izdaji Zakona o združenem delu se je knjižnica zaradi premajhnega števila zaposlenih leta 1980
združila v organizacijo Kulturno-rekreacijski center 14. oktober Hrastnik. Prizadevala si je, da bi
presegla svojo tradicionalno vlogo zbiranja in hranjenja gradiva, da ne bi bila samo prostor, kjer se
izposojajo knjige, ampak bi postala kulturno bogato in družabno središče Hrastnika.
Leta 1984 se je preselila v prostore Dijaškega doma, sedaj Doma starejših. S pridobitvijo čitalnice se
ji je odprla možnost organiziranja kulturnih prireditev. Posvečala se je intenzivnejši knjižni in
knjižnični vzgoji mladih bralcev. Uvajati je pričela neknjižno gradivo: med zasavskimi knjižnicami je
zaorala ledino pri izposoji video in avdio gradiva. Ob koncu osemdesetih let je knjižnica hranila
31.500 knjig, 170 izvodov časopisja, 1.800 izvodov neknjižnega gradiva. Odprta je neprekinjeno od
11. do 19. ure.
Imela je še dve izposojevališči, v Steklarni in na Dolu pri Hrastniku. Zaposlene so tri strokovne
delavke.
Obdobje rasti
Obdobje od leta 1990, ko so se začele slovenske knjižnice povezovati v računalniško informacijsko
mrežo in že razvijati specialne storitve za uporabnike, lahko imenujemo fazo rasti. V tem obdobju je
pomembno vplivala gradnja virtualne elektronske knjižnice COBISS (kooperativni online
bibliografski sistem in servisi), ki ga je zasnoval IZUM (Inštitut informacijskih znanosti Maribor). V
letu 1996 je IZUM Maribor v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo v hrastniški knjižnici namestil
programsko opremo COBISS, skrbel za delovanje in vzdrževanje računalniškega sistema, na katerem
deluje še danes. Zaradi neštetih novih nalog in dejavnosti je bilo delo za zaposlene velika
obremenitev. Ob tekočem delu je bilo potrebno vnesti v bazo podatkov celoten knjižnični fond, ki je
takrat vseboval 31.500 enot knjižničnega gradiva.
Začela se je razvijati knjižnična dejavnost z načrtnim in rednim nakupom knjižničnega gradiva (iz
namenskih sredstev občine in Ministrstva za kulturo). Knjižnica je povečevala svojo ponudbo in
razvijala nove oblike dela, ki so privabile številne obiskovalce knjižnice. Začeli so se literarni večeri,
4
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013
predstavitveni ogledi knjižnice, pravljične ure, knjižne uganke, bibliopedagoške ure, razstave,
predšolska bralna značka, knjižni kvizi, potopisna in druga predavanja, razstave itd.
V letu 1996 so bili s sredstvi Ministrstva za kulturo in občinskimi sredstvi preurejeni in razširjeni
prostori knjižnice, kar je bila velika pridobitev za naše uporabnike. Knjižnica je postala prijaznejša,
prostori v njej prijetni, obisk in izposoja sta bila v vidnem porastu. Ob redni knjižnični dejavnosti je
knjižnica skrbela za razvoj knjižnične dejavnosti predvsem s povečanjem knjižničnega gradiva in
prostora ter s tem pridobila številne obiskovalce na prireditvah in v knjižnici.
Leta 1998 se je knjižnica poimenovala po rojaku Antonu Sovretu, humanistu in prevajalcu, in si s
tem pridobila ugled med ostalimi knjižnicami v Sloveniji. Žal pa sta v tem obdobju zamrli
izposojevališči v Steklarni in na Dolu pri Hrastniku, ki smo jih morali zaradi neustreznih prostorov
zapreti. Razpoložljiva finančna sredstva so namenjena razvoju osrednje knjižnice, ki mora slediti
razvojnim usmeritvam.
Novi Zakon o knjižničarstvu leta 2001 je v knjižničarsko stroko uvedel precej novosti, predvsem na
področju dejavnosti, ustanovitve, financiranja in nadzora knjižnic. Med drugim je določil, da morajo
biti knjižnice na območju z več ali okrog 10.000 prebivalci samostojni javni zavodi. Tako se je
knjižnica leta 2002 z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik
izločila iz zavoda Kulturno-rekreacijski center Hrastnik in marca leta 2003 pričela tudi samostojno
poslovati.
Do leta 2010 je knjižnica poslovala v stavbi Doma starejših Hrastnik. Iz leta v leto se je kazal
konstanten porast števila enot zaloge knjižničnega gradiva, prav tako pa tudi števila obiskovalcev in
izposoja. 267 m² uporabnega prostora je postalo bistveno premalo za normalno izvajanje knjižnične
dejavnosti. Januarja 2010 se je knjižnica preselila v bivšo poslovno stavbo v center Hrastnika.
Nova knjižnica ima večje in ustreznejše prostore, sedaj deluje na površini 456 m². Opremljena je bila
z novo opremo. Čeprav ima knjižnica en izposojevalni pult, je razdeljena na oddelek za otroke in
mladino ter oddelek za odrasle. Knjižnica omogoča normalen dostop povsod tudi gibalno oviranim
ljudem, kar pomeni da knjižnica v skladu s svojim poslanstvom uveljavlja splošno dostopnost
knjižničnega gradiva, informacij in storitev prav vsem prebivalcem na območju knjižnice. Na
oddelku za odrasle se nahaja sodobno opremljena računalniška učilnica, ki omogoča uporabnikom
pregledovanje spletnih vsebin na internetu, elektronske pošte, pisanje in oblikovanje besedil ter
pregledovanje podatkovnih zbirk. Za potrebe prireditev ima knjižnica avdiovizualni sistem, to je
projektor z velikim platnom ter ozvočenje.
V letu 2010 je knjižnica dobila tudi novo grafično podobo. Nova celostna grafična podoba daje
knjižnici boljšo prepoznavnost in originalnost.
Novembra 2013 je knjižnica v prostore družbenega objekta v
Podkraju namestila premično zbirko. Premične zbirke
so potujoče zbirke knjig, ki vključujejo leposlovno in
strokovno gradivo z različnih področij in žanrov. V premični
zbirki je 675 knjig iz knjižničnega fonda Hrastniške knjižnice,
katere bomo 2 do 3 x letno zamenjali. Literatura je dostopna
vsem našim uporabnikom in našim članom, evidenco izposoje
pa vodimo preko vzajemne baze Cobiss. Za uporabnike je odprta enkrat tedensko dopoldne in
popoldne.
5
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013
1.5
1.5.1
ORGANIZACIJA IN ORGANI KNJIŽNICE
Organizacija knjižnice
Notranjo organizacijo knjižnice opredeljuje Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih
mest v Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik od 4. do 13. člena.
V knjižnici je delo organizirano v strokovnih in splošnih službah, ki se med seboj povezujejo glede na
potrebe v delovnem procesu.
Strokovne službe pokrivajo področje knjižničarske dejavnosti, ki jo izvaja Knjižnica Antona Sovreta
Hrastnik kot splošna knjižnica v skladu z Zakonom o knjižničarstvu in podzakonskimi akti. Strokovne
službe so organizirane znotraj oddelkov.
Knjižnica ima naslednje oddelke:
- oddelek za odrasle uporabnike s čitalnico,
- oddelek za otroke in mladino.
V okviru oddelkov delujejo strokovne službe za:
- nabavo gradiva in odpis gradiva,
- informacijsko dejavnost,
- izposojo gradiva,
- domoznanstvo,
- organizacijo bibliopedagoškega dela, prireditev in razstav,
- uporabnike s posebnimi potrebami.
1.5.2
Vodstvo knjižnice
Od 20. junija 2008 je direktorica mag. Mateja Planko. Mandat direktorice traja 5 let. S 20. junijem
2013 je bila direktorica mag. Mateja Planko ponovno imenovana za obdobje 5 let. Direktorica hkrati
opravlja funkcijo poslovnega in programskega direktorja. Direktorica predstavlja in zastopa
knjižnico neomejeno, organizira in usklajuje poslovanje knjižnice, določa poslovno politiko in ukrepe
za njeno izvajanje, sprejema druge odločitve, pomembne za uresničevanje smotrov in ciljev
knjižnice, in strokovno vodi knjižnico.
Svet knjižnice
Poleg direktorice knjižnice je organ knjižnice tudi svet knjižnice. Svet knjižnice je organ upravljanja,
ki nadzira zakonitost dela in poslovanja ter spremlja, analizira in ocenjuje delovanje knjižnice.
Svet zavoda je bil konstituiran dne 11.04.2013, njegovi člani pa so bili imenovani za dobo 5 let.
Sestavljajo ga:
predsednica
Andreja Pavlič Udovč, predstavnica ustanovitelja,
članice
Jana Štojs, predstavnica uporabnikov
Jože Razpotnik, predstavnica uporabnikov,
Cvetka Možina, predstavnica ustanovitelja,
Ana Černuta, namestnica predsednice, predstavnica knjižnice,
Tanja Butara, predstavnica knjižnice.
1.5.3
Kadrovska struktura in načrt izobraževanj
Sestav zaposlenih 31.12.2013:
Direktorica: Mateja Planko
Bibliotekarka: Ana Černuta
Višja knjižničarka: Tanja Butara
6
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013
Knjižničarki: Mateja Podlogar in Irena Mustač
Ekonom: Stanka Zupančič
Druge oblike zaposlitve:
Javna dela: Mateja Škalički (09.01.-08.07.2013)
Slavko Marcen (09.07.-31.12.2013)
Finančno-računovodsko službo za knjižnico opravlja Kulturno-rekreacijski center Hrastnik.
V skupnem so bile v letu 2013 redno zaposlene v knjižnici 4 strokovne delavke, 1 delavka s področja
tehnične službe in direktorica.
Od 6 zaposlenih ima stalno prebivališče v Občini Hrastnik 5 javnih uslužbencev in 1 v Občini
Zagorje.
1.5.4
DOSEGANJE ZAPOSLENOSTI
Tabela št. 1:
Stopnja zaposlovanja po Pravilniku o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti
kot javne službe
Za opravljanje nalog iz 2. člena zakona najmanj 0,32 strokovnega delavca na 1000 preb.
3,09
Najmanj 1 administrativo-tehničnega oziroma manipulativnega delavca na 10.000 preb.
0,96
Za opravljanje dodatnih nalog iz 16. člena zakona še vsaj po 0,32 strok. delavca
1,6
Direktor
1
Skupaj:
6,65
Glede na Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (ta pravilnik določa
minimalne pogoje za izvajanje knjižnične dejavnosti) dosegamo zaposlenost v deležu 90%.
Tabela št. 2:
Stopnja zaposlovanja po Standardih za splošne knjižnice
5 strokovnih knjižničnih delavcev na 10.000 prebivalcev
1 manipulativni ali tehnični knjižnični delavec na 10.000 prebivalcev
1 upravni delavec do 50.000 prebivalcev
1 delavec za računovodska in administrativna dela do 10.000 prebivalcev
Skupaj:
Glede na standarde dosegamo zaposlenost v deležu 77,12%.
(Število prebivalcev na dan 31.12.2103 9.647).
1.5.5
4,82
0,96
1
1
7,78
Izobraževanje strokovnih delavcev knjižnice
Da bi izboljšali učinkovitost in kakovost dela, se zaposleni v Knjižnici Rogaška Slatina dodatno
permanentno izobražujejo. V preteklem se je 6 zaposlenih izobraževalo s področja bibliotekarske
stroke, informacijskih znanj, računalništva, računovodstva, zakonodaje, bibliopedagoškega
izobraževanja idr. 1 zaposlena je v letu 2013 opravljala in naredila strokovni izpit iz bibliotekarstva.
Mnoga kvalitetna izobraževanja so bila organizirana preko Združenja splošnih knjižnic in Osrednje
knjižnice Celje, to za knjižnice ni predstavljalo dodatnih stroškov, kar smo s pridom izkoristili.
7
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013
Tabela št. 3:
Pregled izobraževanj s številom udeležencev
Oblika izobraževanja
Prevzemanje zapisov in zaloga v COBISS3
Izobraževanje direktorjev
Knjigotrški dan Študentske založbe
Občni zbor DBC
Izobraževalni Biografski leksikon
Izobraževanje direktorjev
Pisanje za splet
E-knjige EBSCOhost
Izobraževanje direktorjev
Knjižnica-igrišče znanja in zabave
Tečaj za pripravo na bibl. izpit 1
Vaje iz katalogizacije
Letno srečanje DBC
Predstavitev m COBISSS
Strokovna sreda
Posvet Knjižničarski izzivi
E-knjiga in knjižnica
2
2.1
Št. udelež.
1
1
1
1
1
1
1
1
1
2
1
1
7
1
1
2
3
DEJAVNOSTI KNJIŽNICE
NABAVA IN PRIDOBIVANJE GRADIVA
Pridobivanje knjižničnega gradiva je eden izmed zastavljenih in doseženih letnih ciljev Knjižnice
Hrastnik. Za nakup knjižničnega gradiva smo porabili 33.038,99 EUR, od tega je občina
ustanoviteljica zagotovila 16.500 EUR (50%), Ministrstvo za kulturo na podlagi javnega projektnega
razpisa za nakup knjižničnega gradiva 12.282 (37%), del sredstev, 4.256,99 EUR, pa je zagotovila
knjižnica (13%).
Tabela št. 4:
Viri financiranja nakupa knjižničnega gradiva
Ministrstvo za kulturo
Občina Hrastnik
Knjižnica
Skupaj:
Tabela št. 5:
Leto 2013
12.282 EUR
16.500 EUR
4.256,99 EUR
33.038,99 EUR
Prirast vsega gradiva (naslovi in inventarne enote)
Monografske publikacije
Serijske publikacije
Neknjižno gradivo
Skupaj:
Naslovi
2.625
149
201
2.975
Izvodi
2.948
151
243
3.342
Celotni prirast knjižničnega gradiva v letu 2013 je znašal 3.342 enot oz. 2.975 naslovov.
8
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013
Tabela št. 6:
Nakup gradiva (naslovi in inventarne enote)
Monografske publikacije
Serijske publikacije
Neknjižno gradivo
Skupaj:
Naslovi
1.612
103
192
1.907
Izvodi
1.687
103
229
2.019
V letu 2013 je Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik kupila 2019 enot knjižnega gradiva. Število je
manjše od načrtovanega, a večje kot je predvideval Program dela 2013 Knjižnice Hrastnik. Vseeno
smo ohranili število tekočih naslovov informacijskega periodičnega tiska oz. ga celo presegli za 3 %.
Prav tako smo dosegli 99 % načrtovanih enot neknjižnega gradiva. Povprečna cena na enoto
knjižničnega gradiva je bila 16,36 eur. Pri nakupu smo upoštevali zastopanost različnih tematskih oz.
predmetnih področij. Nabavljeno je bilo 1907 novih naslovov, pri čemer je bilo razmerje med
strokovnim in leposlovnim gradivom 60,51 % proti 39,49 %. Upoštevali smo potrebe odraslega
prebivalstva, katerim smo namenili 68,85 % naslovov in potrebe otrok in mladine, katerim smo
namenili 31,15 % naslovov letnega prirasta. Število enot publikacij, katerih izdajo je v letih 2011 in
2012 finančno podprla JAK v okviru založniških programov in projektov je bilo 260, od tega 255
naslovov, kar predstavlja 13,37 % od skupnega števila naslovov knjižničnega gradiva. Kupili smo tudi
463 naslovov in 463 enot naslovov leposlovja slovenskih avtorjev in prevodov zahtevnejših tujih del,
kar predstavlja 27,45 % od skupnega števila enot knjižnega gradiva. Delež nakupa umetniške AV
produkcije (s poudarkom na evropski produkciji) znaša 33 % od skupnega števila enot knjižnega
gradiva.
Zgornji podatki kažejo, da je bil nakup gradiva tudi v letu 2013 usmerjen v izpopolnjevanje
kvalitetne zbirke.
2.2
ODPIS KNJIŽNIČNEGA GRADIVA
Zakon o knjižničarstvu v 12. členu določa, da knjižnice izločajo knjižnično gradivo v skladu s
strokovnimi navodili, ki jih sprejme nacionalna knjižnica. Knjižnica izloča in odpisuje:
poškodovano, umazano, nepopolno gradivo, katerega deli so uničeni,
odvečne izvode, po katerih ni več povpraševanja,
zastarelo gradivo,
starejše izdaje, ki se lahko nadomestijo z novejšimi.
V letu 2013 smo odpisali 2.118 enot knjižničnega gradiva.
Tabela št. 7:
Odpis gradiva (inventarne enote)
Monografske publikacije
Serijske publikacije
Neknjižno gradivo
Skupaj:
Leto 2013
1.888
139
91
2.118
9
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013
Tabela št. 8:
Zaloga na dan 31.12.2013
Leto 2013
42.994
455
2.660
46.109
Monografske publikacije
Serijske publikacije
Neknjižno gradivo
Skupaj:
Temeljna knjižnična zbirka šteje 46.109 enot gradiva.
2.3
DELO Z UPORABNIKI
2.3.1
Članstvo
Tabela št. 9:
Člani knjižnice
% na preb.
Število prebivalcev
Predšolski otroci
Leto 2013
9.647
545
Osnovnošolci
666
6,90%
Srednješolci
232
2,40%
Študentje
364
3,77%
Zaposleni
1099
11,39%
Nezaposleni
766
7,94%
Upokojenci
273
2,83%
Skupaj:
3.945
40,89%
Tabela št. 10:
Novo vpisani člani
Aktivni člani
Vsi člani
5,65%
Novo vpisani in aktivni člani
2013
128
2.915
3.945
V knjižnico je bilo ob koncu leta 2013 včlanjenih 3.945 članov, kar znaša 40% prebivalcev občine
Hrastnik.
2.3.2
Obisk
Tabela št. 11:
Izposoja na dom
Izposoja v knjižnici
Uporaba knjižnice
Obisk prireditev
Skupaj
Število obiskov knjižnice glede na vzrok
Leto 2013
29.661
1.425
35.985
10.148
77.219
10
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013
Obisk knjižnice se je v primerjavi z letom 2012 zmanjšal za 16%, predvsem na račun obiska
prireditev. Obisk prireditev se je zmanjšal za 52% , saj je bilo v letu 2013 v knjižnici zaradi manjših
finančnih sredstev 72 prireditev manj kot v letu 2012. Poleg tega se je za 14% zmanjšal tudi obisk za
izposojo na dom.
2.3.3
Izposoja knjižničnega gradiva
Tabela št. 12:
Knjižno gradivo
Neknjižno gradivo
Serijske publikacije
Skupaj
Izposoja knjižničnega gradiva na dom in v knjižnici
Leto 2013
111.609
7.437
19.515
138.561
Uporabniki knjižnice so si v letu 2013 izposodili skupno 138.561 enot knjižničnega gradiva.
2.3.4
Medknjižnična izposoja
Že od leta 2005 medknjižnično izposojo vodimo v programu COBISS3/Medknjižnična izposoja, ki
ponuja bolj pregledno sodobno poslovanje pri naročanju in izposojanju gradiva za člane knjižnice iz
drugih slovenskih knjižnic oz. izposojanje knjig iz zaloge naše knjižnice v druge slovenske knjižnice.
Tabela št. 13:
Medknjižnična izposoja
Št. fizičnih enot
Št. kopij dokumentov
Skupaj
Leto 2013
84
7
91
Za naše člane smo v druge slovenske knjižnice poslali 84 naročil za monografske publikacije in 7
naročil za kopije dokumentov.
2.3.5
Odprtost knjižnice v letu 2013
Mesec
Januar
Februar
Marec
April
Ure odprtosti
196
172
193
183
Maj
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober
November
December
188
177
138
126
180
196
185
170
Zaprtost knjižnice ob praznikih
1. januar – novo leto
8. februar – Slovenski kulturni praznik
1. april – Velikonočni ponedeljek
27. april – Dan upora proti okupatorju
1. maj in 2. maj – Praznik dela
25. junij – Dan državnosti
15. avgust - Marijino vnebovzetje
27. september – Srečanje DBC
31. oktober – Dan reformacije
1. november – Dan spomina na mrtve
25. december – Božič
11
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013
26. december – Dan samostojnosti
Skupaj
2.104
Knjižnica je bila v letu 2013 odprta za uporabnike skupaj 2.104 ure.
2.4
SODELOVANJE Z DRUGIMI ZAVODI IN DRUŠTVI
V letu 2013 smo dobro sodelovali z zunanjimi partnerji kot so: Zasavska ljudska univerza, Univerza
za tretje življenjsko obdobje, Klub ŠOHT, Planinsko društvo Hrastnik, Društvo invalidov Hrastnik,
Društvo upokojencev Hrastnik, Turistično društvo Hrastnik, Osrednja knjižnica Celje, Osnovna šola
narodnega heroja Rajka, Glasbena šola Hrastnik in Vrtec Hrastnik.
2.5
PRIREDITVENA DEJAVNOST
V letu 2013 smo našim uporabnikom pripravili 221 prireditev, ki jih je obiskalo 10.148 obiskovalcev.
Število prireditev se je v primerjavi s preteklim letom zmanjšalo za 25%. Kljub temu smo predstavili
in izvedli kvaliteten program prireditev, predavanj, predstavitev knjig, literarnih večerov in razstav
ter s tem nadaljevali kontinuiteto temeljnih vsebinskih sklopov razstavne in prireditvene dejavnosti.
Tabela št. 14:
Število prireditev
Št. prireditev
78
143
221
Odrasli
Mladina
Skupaj
Tabela št. 15:
Število obiskovalcev na prireditvah za odrasle
št. prir.
odrasli
mladina
skupaj
Prireditve za odrasle
1. Razstave
7
0
0
0
2. Potopisi
1
42
6
48
3. Poletno branje
2
0
0
0
4. Tematske razstave
2
0
0
0
15
120
0
120
6. Bralni krožek
9
115
0
115
7. Predavanja
7
238
14
252
8. Literarni večeri
3
201
70
271
9. Ustvarjalne delavnice
2
97
22
119
10. Predstavitve
1
83
16
99
11. Domoznanstvo
3
140
12
152
12. Predstavitve knjig
2
209
0
209
13. Dan splošnih knjižnic
1
102
215
317
14. Hrastničani beremo
1
79
3
82
15. Sovretov pohod
1
69
38
107
16. Sovretov večer
1
69
13
82
17. ZZB - zaključek
1
42
0
42
10
110
0
110
5. Računalniški tečaj za odrasle
18. Simbioza
12
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013
19. Starejši za starejše
2
20. Poletni festival knjižnice
Tabela št. 16:
320
62
382
6
1.083
0
1.083
77
3.119
471
3.590
Število obiskovalcev na prireditvah za mladino
št. prir.
odrasli
mladina
skupaj
Prireditve za mladino
1. Obisk knjižničarke v vrtcu
35
192
1.912
2.104
2. Uganka meseca
12
0
716
716
3. Reši me!
49
0
924
924
4. Pravljične urice
6
97
120
217
5. Domoznanstvo 4. razred
2
4
43
47
6. Rastem s knjigo
5
10
86
96
7. Mega kviz
5
10
86
96
8. Igralna ura s knjigo
3
35
63
98
9. Bibliopedagoške ure
3
6
71
77
10. Osnovnošolci na obisku
2
9
55
64
11. Ustvarjalna delavnica
5
142
159
301
12. Predavanja za otroke
1
8
70
78
13. Zaključek bralne značke
1
9
72
81
14. Tematske razstave
2
0
0
0
15. Razstave
5
0
0
0
16. Želodkov festival
1
300
400
700
17. 50 let OŠ Hrastnik
2
110
170
280
18. Poletni festival knjižnice
2.5.1
5
0
679
679
144
932
5.626
6.558
Utrinki z nekaterih prireditev v letu 2013
Literarni večer z Bogdanom Barovičem (17.1.2013)
Trboveljčan Bogdan Barovič se je po koncu poslanske kariere podal v
pisateljske vode. Luč sveta je ugledala njegova prva knjiga Barabe
živijo dolgo, s čimer je le še potrdil, da je vsestranski – doslej smo ga
poznali kot novinarja, TV-voditelja, župana, politika, pevca, slikarja. V
pogovoru je povedal, da vse kar dela, dela za svoj užitek – ravno tako
je bilo s pisanjem knjige. Odločil se je,
da napiše kriminalni roman, ki prepleta
politiko, kriminal in ljubezensko zgodbo. S pisateljskim delom bo
nadaljeval, vendar še ni odločen ali bo napisal nadaljevanje Barab ali
nekaj novega. Obiskovalci so si na koncu lahko ogledali tudi razstavo
njegovih slikarskih del »Ljudje«, ki prepleta tematiko solin in
rudarjenja.
13
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013
Predavanje v sodelovanju z NLB Hrastnik: Pet pravil žepnine (24.1.2013)
V sodelovanju z NLB Hrastnik so obiskovalci na zanimivem predavanju izvedeli, zakaj je žepnina
pomembno orodje za pravilno ravnanje z denarjem otrok, kakšen znesek žepnine je primeren za
določeno starost otroka, katere svoje obveznosti naj z žepnino poravna sam.
Glasbeno-literarni večer ob slovenskem kulturnem prazniku: »Kaj bi čas brez sanj?«
(7.2.2013)
Na predvečer kulturnega praznika smo gostili učence Osnovne šole Litija, ki so pripravili glasbenorecitatorski program z naslovom Kaj bi čas brez sanj? Vokalna skupina deklet Vokalčki je prepevala
slovenske in tuje pesmi, recitatorji Fantastičnih pet pa so deklamirali dela pesnikov, ki pišejo o
življenju, vtkali so tudi nekaj naše zgodovinske preteklosti, sedanjosti, svoja razmišljanja o
medsebojnih odnosih ..., vse na duhovit, radosten in sproščen način. Scenarij za prireditev je
napisala učiteljica Jana Štojs, pri izvedbi pa sta pomagala učitelja s podružnične šole – Sandra
Rihter, defektologinja in zborovodkinja, ki je tudi pela ter Vili Guček, športni pedagog in član
glasbene skupine Hiša iz Trbovelj, ki jih je spremljal na kitari. Obiskovalci so bili navdušeni, zato so
mladi umetniki prejeli na koncu nastopa dolg aplavz.
Predavanje in delavnica v sodelovanju z Društvom U3 – Univerzo za tretje življenjsko
obdobje Zasavska regija: Janez in Božena Prestor: Vsak padec je padec odveč (21.2.2013)
Božena in Janez Prestor, ki sta znanje in veščine pridobila na Inštitutu Antona Trstenjaka v Ljubljani,
sta opozorila na nevarnosti, ki so v starejših letih povezane s padci. Padec je nenadno,
nepričakovano, nehoteno, nenadzorovano in nekoordinirano zrušenje na tla, ki ni vedno usodno,
lahko pa usodno spremeni življenje. Najboljši načini za preprečevanje so prilagoditev okolja
predvsem doma, skrb za zdravje in posebne vaje. Te so udeleženci tudi sami preizkusili v obliki
delavnice.
Kako varna so sredstva v banki (28.2.2013)
V sodelovanju z NLB Hrastnik smo v knjižnico povabili občane na
predavanje z naslovom Kako varna so sredstva v banki, ali je denar še
smiselno zaupati banki. Predstavnik banke nam je podal vrsto zanimivih
in koristnih informacij.
Starejši za starejše: Srečanje starejših občanov Hrastnika v knjižnici (20.3.2013)
Društvo invalidov Hrastnik – Sekcija starejši za starejše so v knjižnici imeli letno srečanje in
prireditev ob dnevu žena in mamic.
Kvačkanje z Alenko – nadaljevalna delavnica (21.3.2013)
V drugem delu delavnice za odrasle so obiskovalci svoje znanje verižnih
zank iz prve delavnice nadgradili s kvačkanjem krožnih zank in mostičkov.
14
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013
Večino so ročna dela povsem zasvojila, zato so se z mentorico Alenko Grešak dogovorili, da ostanejo
v kontaktu.
Tadeja Perpar: Predavanje – energije je vse in vse je energija (28.3.2014)
Živimo v času, ko je v družbi prisotno že kar kronično
pomanjkanje energije. Manjko energije se kaže v tem, da iz
dneva v dan prenašamo vse večji občutek utrujenosti, da se
slabše sporazumevamo v odnosih na delu in v zasebnem
življenju, kaže se v naši (ne)vitalnosti, (ne)zdravju, skratka v
vsem, kar je povezano z nami in našim delovanjem. Z energetsko
medicino si lahko pomagamo.
Pomagamo pa si lahko tako, da svoje baterije, ki so že dlje časa
prazne, tudi napolnimo. Pogosto ljudje iščemo ta primanjkljaj skozi hrano, pijačo, šport, poživila,
delo, a to nas vodi le v odvisnost od teh stvari. Veliko o tej temi smo poslušali na predavanju in
praktičnem prikazu vaj pod vodstvom predavateljice Tadeje Perpar.
Matjaž Mastnak: Spomladanske cvetlice in predstavitev knjige Cvetoča pomlad v
sodelovanju z Založbo Miš (4.4.2013)
Eden vidnejših slovenskih botanikov Matjaž Mastnak je
zaposlen v Arboretumu Volčji potok. Je tudi avtor
različnih knjig s področja rastlinstva. Tokrat je pri založbi
Miš izdal svojo novo knjigo Cvetoča pomlad, kjer na
poseben način predstavlja cvetje od konca zime do
kresa. O vsaki ve povedati kakšno zgodbo, pozna njihove
lastnosti in razširjenost. Tako je na primer Napoleon
nabiral vijolice za svojo prvo ženo, šopek vijolic pa so darovali v preteklosti
tudi spremljevalkam ob operni predstavi.
Rok Černelč: Očistimo črevesje – hidroterapija črevesja (18.4.2013)
Rok Černelč je po izobrazbi maser za
terapevtsko in športno masažo, izšolal pa se
je tudi za kolono-hidroterapevta. Predstavil
je več načinov zdravega prehranjevanja in
prednosti posta, s čimer lahko vsak že v
osnovi izboljša svojo prebavo. Ta se lahko
izboljša še s postopkom hidroterapije, pri kateri se črevesje izpira s filtrirano in ogrevano vodo. Ko
so čreva enkrat temeljito očiščena, se samozastrupitev telesa ustavi, zdravstvene težave, ki jih je leto povzročilo, izginejo.
Branko Brane Kastelic: Predstavitev knjige Goli v ljubezni
(23.4.2013)
Specialist za erotiko, pisatelj, slikar, član komisije v televizijskem
resničnostnem šovu »Slovenija ima talent 2011« in znani dopisnik
iz Londona Branko Brane Kastelic je predstavil prvo knjigo iz trilogije
erotičnih zgodb Pravica noči. Za trilogijo se je odločil, ker je ta zvrst
15
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013
trenutno popularna in ker se mu je zdelo, da je po 25 letih pisanja čas, da jih zbere v celoto.
Literarni večer je z razstavo lesenih skulptur popestril znani kipar Peter Vene iz Sevnice.
Damjana Napret: Predavanje in predstavitev kataloga Cvetje za poletje v sodelovanju s TVU
2013 (9.5.2013)
Skupaj s Profesionalno vrtnarsko družbo Damjana Napret Čeperlin
sodeluje pri pripravi kataloga Cvetje za poletje, kjer je zbrana
ponudba številnih okrasnih rastlin, ki nam krasijo balkone, terase
in okenske police. Da se boste lažje odločili kaj zasaditi in da bodo
zasaditve oblikovane in prilagojene vašim željam in sanjam vam bo
priznana strokovnjakinja Vrtnarstva Napret, predstavila letošnji
katalog in vas seznanila z letošnjimi cvetnimi lepoticami.
Srečanje Bralnega krožka knjižnice v Šavni Peči (13.6.2013)
Zaključek članic bralnega krožka Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik je
potekal kot mini kulturni program in ogled kašče v Šavni Peči. Kulturni
program je vodila knjižničarka Ana Černuta. Dve članici sta ob zaključku
srečanja prebrali pesniško zbirko.
Tematski večer, srečanje in pogovor s članom krajevne organizacije Zveze borcev za
vrednote NOB Rudnik Hrastnik Friderikom Mlinarjem (14.6.2013)
Friderik Mlinar je predstavil svoje življenje med drugo svetovno vojno. Najprej je bil vključen v
nemško vojsko, kasneje je prestopil v rusko. Z njo je osvobodil tudi nekaj delov bivše Jugoslavije.
Poudaril je predvsem razlike med obema vojskama.
Robert Šket: predavanje in predstavitev knjige - »Kaj še čakate?!« (12.9.2013)
Zakon privlačnosti vodi do boljšega, ljubezni polnega
življenja - moč misli in prepričanja pričarajo srečo,
zdravje in uspeh. Kako se naučiti uporabljati zakon
privlačnosti in spremeniti svojo usodo, je
obiskovalcem predstavil Robert Šket, avtor knjige
»Kaj še čakate?!«
Literarni večer z Ernestom Jazbinškom Zavita steza življenja (26.09.2013)
Ernest Jazbinšek, diplomirani sociolog, rojen leta 1944 v Zabukovju nad Sevnico in nekdanji aktivni
športnik invalid je obiskovalcem predstavil svojo življenjsko pot, zaznamovano z invalidnostjo. V
zvezi s tem jim je pokazal kratek film, kako je brez ene noge splezal na Triglav. Predstavil je tudi
svojo pisateljsko strast, ki jo je odkril pred kratkim. Napisal je romana Dekle s Polane in Vrnitev v
življenje, ki sta prvi dve knjigi iz trilogije Zavita steza življenja.
16
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013
Sovretov pohod (5.10.2014)
Prvo soboto v oktobru 2013 je bilo v Šavni Peči še posebej slovesno, saj je bil tradicionalni Sovretov
pohod jubilejni. Že deseto druženje različnih generacij, kulturnikov, pohodnikov, naših rojakov in
seveda domačinov je v to idilično vasico pritegnilo več kot dvesto obiskovalcev. V tem letu je
Knjižnica Hrastnik poskrbela za organizacijo kulturnega programa. Slavnostni govornik je bil klasični
filolog, pesnik, esejist in prevajalec dr. Brane Senegačnik, ki je lansko leto za slovenski prevod
Senekovega Ojdipa prejel Sovretovo nagrado: "Zame je bil Sovre nekakšna napol mitična legenda."
Košarkaška legenda Ivo Daneu v pogovoru z novinarjem Markom Planincem (10.10.2013)
Ivo Daneu je edini Slovenec, ki ga je Mednarodna košarkarska zveza uvrstila v svoj hram slavnih. V
letošnjem letu je bil odlikovan z zlatim redom za zasluge Republike Slovenije za izjemne športne
dosežke, spodbudo mladim rodovom košarkarjev in športnikov ter uveljavljanje Slovenije na
svetovnem športnem prizorišču. V pogovoru z Markom Planincem je obudil spomine na svoje
košarkaško življenje in pokomentiral tudi današnje razmere v košarki, vključno z nedavnim
evropskim prvenstvom v košarki, ki je potekalo v Sloveniji.
Učenci OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik:
PREDSTAVITEV PROJEKTOV IN RAZISKOVALNIH NALOG (24.
oktober 2013)
Učenci OŠ narodnega heroja rajka Hrastnik so v knjižnici
predstavili projekte in raziskovalne naloge. Učenci so prireditev
pripravili ob 50 letnici OŠ Hrastnik.
Potopisno predavanje: S FANČI MOLJK PO MADEIRI (14. november 2013)
Madeira, rajski vrt sredi Atlantika, leži tisoč kilometrov jugozahodno od Lizbone in petsto
kilometrov severno od Kanarskih otokov. Otok večne pomladi z blago klimo, bujnim cvetjem,
slikovitimi vasicami in dih jemajočimi razgledi, navduši vsakogar. Navdušil je tudi Fanči Moljk, ki ga
je obiskala v poletnih dneh s prijateljicami.
Starejši za starejše občanov Hrastnik: Srečanje v knjižnici (22.11.2013)
Društvo upokojencev Hrastnik je v okviru projekta »Starejši za starejše za boljšo kakovost življenja
doma« v naši knjižnici pripravilo ob zaključku leta.
Sovretov večer z gostom Branetom Senegačnikom (5.12.2013)
V spomin na prof. Sovreta v decembru tradicionalno organiziramo
literarni večer. Gost tokratnega je bil dr. Brane Senegačnik, Sovretov
nagrajenec za leto 2012, s katerim se je pogovarjala Fanči Moljk.
17
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013
Nagrado je dobil za prevod Ojdipa, znanega latinskega filozofa in pesnika Seneke. Pogovor je
potekal v prijetnem vzdušju, popestrili so ga gojenci Glasbene šole Hrastnik.
2.5.2
PRIREDITVE ZA OTROKE IN MADINO
Uganke
Reši me!, Uganka meseca
Za spodbujanje bralne kulture mladih bralcev v knjižnici enkrat tedensko pripravljamo različne
tematske uganke. Reši me!, je tedensko reševanje različnih miselnih ugank . Uganka meseca pa
je namenjena raziskovanju, brskanju in iskanju različnih informacij po knjižničnem gradivu.
Pravljične urice
Pravljične urice so namenjene otrokom od 3. Leta starosti dalje. Z obiskovanjem pravljičnih uric
si otroci bogatijo in širijo literarna obzorja,besedni zaklad in literarni okus.
Bibliopedagoške ure
- Zaključek bralne značke za šestošolce in sedmošolce, gost Rozman Roza (maj) (OŠ Hrastnik)
- Prvošolčki na obisku 1. A (oktober)
- Prvošolčki na obisku 2. A (oktober)
- Kulturni dan za petošolce 5. A (december)
- Kulturni dan za petošolce 5. B (december)
- Kulturni dan za petošolce 5. C (december)
Ustvarjalne delavnice
V knjižnici potekajo različne ustvarjalne delavnice s poudarkom na otrocih in mladini.
Ustvarjalne delavnice potekajo samostojno, v sodelovanju s Sekcijo ročnih del Društva
invalidov Hrastnik in drugimi mentorji : Severina Trošt Šprogar, Jana Perpar.
Razstave
- Razstava likovnih izdelkov likovnega krožka od 1. do 3. r. OŠ Hrastnik (januar, februar,)
- Razstava likovnih izdelkov prvih razredov OŠ Hrastnik (marec)
- Risbice otrok od 7. do 9. r. OŠ Hrastnik, Komisija za preprečevanje korupcije (marec)
- Andersen in sekcija IBBY (marec, april)
- Velikonočna miza učencev OŠ Hrastnik (april)
- Vodnjaki učencev OŠ Hrastnik in OŠ Dol pri Hrastniku (april)
- Velikonočni izdelki učencev posebnega programa OŠ Hrastnik (april)
- Eko izdelki otrok vrtca Sonček Hrastnik (april)
2.6
PROJEKTI V SODELOVANJU Z DRUGIMI KNJIŽNICAMI ALI INSTITUCIJAMI
Rastem s knjigo
Projekt Rastem s knjigo je namenjen vzpodbujanju bralne kulture in informacijske pismenosti. Je
posebna oblika sodelovanja in povezovanja šolske in splošne knjižnice. Je hkrati cilj in priložnost, da
motiviramo otroke za branje knjig slovenskih mladinskih avtorjev.
Mega kviz
Mega kviz v vsakem šolskem letu obsega pet sklopov, ki obravnavajo znamenite Slovenke in
Slovence z različnih področij znanja in umetnosti in iz različnih slovenskih kulturnih krajin, ki jih
spoznavamo prek njihovih spominskih hiš in muzejev.
18
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013
Priporočamo
Priporočamo je skupen projekt splošnih knjižničarjev Celjske regije. Vsak mesec izberemo in
preberemo dobro in zanimivo knjigo, katero priporočamo našim uporabnikom.
Simbioza
V letu 2012, ki je bilo proglašeno za leto aktivnega staranja in medgeneracijskega dialoga, je že
drugo letov naši knjižnici potekal projekt Simbioza, vseslovenski prostovoljni projekt za
medgeneracijsko sodelovanje. Namen projekta je omogočiti čim večjemu številu starejših pozitivno
izkušnjo z uporabo računalnika in mobilnega telefona. Predvsem pa, da se starejši v večji meri
odločajo za vključitev v vseživljenjsko učenje in tako prispevati k dvigovanju ravni kakovosti
življenja.
Partnerstvo z U3
Univerza za tretje življenjsko obdobje – U3 s sedežem v Trbovljah se poslužuje naših knjižničnih
prostorov in uporablja računalniško opremo in knjižnično gradivo. Tečajniki so upokojenci in člani
društva U3. Obiskujejo tečaj angleškega jezika, ki ga vodi Manja Golec in tečaj računalništva, ki ga
vodi Simon Medvešek.
Partnerstvo z Zasavsko ljudsko univerzo
V sodelovanju z Zasavsko ljudsko univerzo deluje v knjižnici projekt CVŽU – Center vseživljenjskega
učenja. Cilj projekta je omogočiti oziroma povečati možnost za vseživljenjsko učenje odraslih v
Zasavju. Svetovalno središče Zasavje predstavlja podporo odraslim, ki so že vključeni ali se
nameravajo vključiti v izobraževanje. V ta namen omogoča dostop do informiranja in svetovanja v
vseh treh zasavskih občinah, izvaja motivacijske delavnice za vseživljenjsko učenje in delavnice na
temo učinkovitega učenja za različne ciljne skupine ter poglablja sodelovanje s partnerskimi
organizacijami.
Biografski leksikon
V letu 2013 smo se priključili skupnemu projektu knjižnic celjskega območja Biografski leksikon
celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom
pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste
ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
2.7
SAMOSTOJNI PROJEKTI KNJIŽNICE
Obisk knjižničarke v vrtcu Hrastnik
Vodja projekta: Mateja Podlogar
V sodelovanju z Vrtcem Hrastnik knjižničarka enkrat mesečno obišče otroke v vseh oddelkih vrtca,
jim prebere pravljico ter prinese knjige, ki jih potem skupaj s vzgojiteljico preberejo.
Računalniški tečaji za odrasle
Vodja projekta: Mateja Podlogar
Pomembna dejavnost splošne knjižnice je tudi skrb za dvig informacijske pismenosti v družbi. V letu
2013 smo nadaljevali z izobraževanjem in usposabljanjem uporabnikov za aktivno uporabo
računalnika. Računalniške tečaje v večji meri obiskujejo upokojenci.
Bralni krožek za odrasle
Vodja projekta: Ana Černuta
Bralni krožek Knjižnice Antona Sovreta deluje od 8. aprila 2011. Namenjen je odraslim uporabnikom
knjižnice (zaposleni, brezposelni, upokojenci). Srečanja potekajo okvirno enkrat mesečno, ob torkih
ob 19 uri in so dolga približno eno uro in pol. Tema posameznega krožka je obravnavanje literarnih
19
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013
del izbranega slovenskega avtorja. Člani opišejo delo, ki so ga
prebrali doma in s pomočjo moderatorke razpravljajo o slogu in
tehniki pisanja, primerjajo svoja razmišljanja z drugimi in s tem
razvijajo kritični odnos do literature. Skozi pogovor jim moderatorka
predstavi tudi kratek življenjepis in zanimivosti iz življenja
obravnavanega avtorja. Na vsakem srečanju so člani seznanjeni s
kratko vsebino novih naslovov v knjižnici.
V letu 2013 je bilo izvedenih 9 srečanj. Povprečno se jih je udeležilo 10 članic, saj je krožek žensko
obarvan.
Prav posebno je bilo literarno popoldne na prostem, ki
je potekalo pri spomeniku Antona Sovreta v Šavni Peči.
Kulturni program so pripravile mlade vaščanke, v njem
pa so z branjem poezije in razmišljanji o branju
sodelovale tudi članice. Za konec so si ogledale še
etnološko zbirko v prenovljeni kašči in se strinjale, da
dogodek ponovijo naslednje leto.
V septembru so se z drugimi uporabniki knjižnice
odpravile na izlet. S hrastniške tržnice so se zjutraj
odpeljali v smeri proti Halozam. Na Ptujski gori so
si gledali župnijsko in romarsko cerkev Matere
božje, ki je znana po reliefu Marije Zavetnice s
plaščem. Pot jih je peljala preko Dravskega polja v
smeri proti Ptuju, najstarejšemu mestu v Sloveniji.
Najprej so se ustavili v knjižnici Ivana Potrča, kjer
so se srečali z zaposlenimi. Ti so vedeli, da
prihajajo iz krajev, kjer se je rodil Anton Sovre, saj
je tudi na Ptuju pustil velik pečat. Nato so se
sprehodili po mestnem jedru in se povzpeli do mestnega griča, kjer so si ogledali muzejske zbirke na
ptujskem gradu.
Poletni festival hrastniške knjižnice
Vodja projekta: Mateja Planko
Projekt Poletni festival hrastniške knjižnice je potekal že četrto leto. V treh dneh so se odvili
zanimivi dogodki z različnih področij, od ustvarjalnosti, umetnosti, zabave, izobraževanja,
informiranja in glasbe. Festival je obiskalo 1.762 obiskovalcev.
Tabela št. 17:
Datum
19.06.2013
20.06.2013
Program festivala in število udeležencev
Ime prireditve
Otvoritev festivala:
Nagovor župana Občine Hrastnik Mirana Jeriča
Predstava Perice v izvedbi Funšterc team Boben Čeče
Nastop Godart - pianist Jure Godler in violončelist Tilen Artač
Igrani predstavi za predšolske otroke Mali medo in Kako je
gnezdila sraka Sofija v izvedbi Dramske skupine Muhe
Št. obiskovalcev
150
145
20
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013
20.06.2013
Tržnica hrastniških društev, organizacij in malih podjetij
20.06.2013
Predstavitev monografije o Rudarski godbi Hrastnik
Pogovor s predsednikom godbe Jurijem Bantanom in Primožem
Frajletom, članom godbe ter zgodovinarjem, v prostorih
knjižnice.
Pravljična urica za otroke
Predavanje v sodelovanju z NLB Poslovalnico Hrastnik: Kartice
ali gotovina?
Računalniška delavnica za otroke
21.06.2013
21.06.2013
21.06.2013
21.06.2013
21.06.2013
SKUPAJ:
Izdelava nakita: ustvarjalna delavnica za otroke in odrasle v
izvedbi Sekcije ročnih del Sončnice Društva invalidov Hrastnik
POGOVOR o razvoju turizma v Hrastniku. Gostje bodo Nataša
Jerman Rajh,vodja projekta V 3 krasne, Maruška Markovčič,
etnologinja, Darko Planinc, organizator Perkmandeljčevega
pohoda skozi rudnik Trbovlje Hrastnik, Vilma Topolšek,
podredsednica Zveze turističnih kmetij in Vojka Šergan,
predsednica Društva Las. Moderator pogovora Jani Medvešek.
170 nastopajočih
60 predstavnikov
društev…
1100 obiskovalcev
55
15
6
8
10
43
1.762
Bralna značka za odrasle Hrastničani beremo
Vodja projekta: Mateja Planko
S projektom Hrastničani beremo smo pričeli 23. aprila 2011 na svetovni dan knjige. V projekt se je v
letu 2013 vključilo 47 bralk in bralcev, od tega pa jih je končalo 32. Bralna značka je projekt
spodbujanja bralne kulture za odrasle. Uporabniki morajo do 1. decembra prebrati vsaj 7 knjig s
seznama in 1 pesniško zbirko po izbiri. Kdor prebere 8 del in odda knjižico z mislimi in predlogi na
zaključni prireditvi prejme priznanje za sodelovanje v akciji in knjižno nagrado. S projektom bomo
nadaljevali tudi v letu 2014.
Za zaključek projekta Hrastničani beremo smo gostili pisatelja, scenarista, režiserja in kolumnista
Gorana Vojnovića. Za roman Čefurji raus je prejel nagrado Prešernovega sklada, nato pa še Kresnika
za najboljši roman leta, ki ga podeljuje časopisna hiša Delo. S svojim toplim in osebnim opisovanjem
mladostnikov, priseljencev v Fužinah, si je pridobil tako mlajše kot starejše bralce, oznaki čefur pa
spontano odstranil negativni predznak. Na koncu je dvaintridesetim značkarjem podelil knjižne
nagrade.
21
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013
3
3.1
POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH
OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV
Realizacija 2013
Plan :
realizacija
Index
2012:2013
Index
Povzetek v številkah
2012
Finančna sredstva za nakup gradiva
Plan 2013
32.296,00 €
30.782,00 €
33.038,99 €
107,33
102,30
Nakup (inventarne enote)
2.081
1.924
2.019
104,94
97,02
Nakup (naslovi)
1.998
1.770
1.907
107,74
95,45
Aktivni člani knjižnice
2.523
2.523
2.915
115,54
115,54
Število obiskov
Izposoja
Število prireditev
92.241
92.300
77.219
83,66
83,71
152.900
157.219
138.561
88,13
90,62
293
263
221
84,03
75,43
V letu 2013 smo v primerjavi z letom 2012 zasledili upad izposoje in sicer za 9%. Precej, kar za 16%,
se je zmanjšal obisk knjižnice. Vzrok je predvsem v številu prireditev, katerih smo v letu 2013 zaradi
manjših finančnih sredstev organizirali samo 221, kar je za 72 prireditev manj kot v letu 2012. Kljub
temu smo našim občanom ponudili kvalitetne prireditve in dogodke, kar potrjujejo obiskovalci z
številčnim obiskom na posameznih dogodkih.
Zelo smo zadovoljni, da se je v knjižnici povečalo število aktivnih članov in sicer kar za 16%. Aktivni
član knjižnice je tisti, ki ima v določenem obdobju evidentiran obisk za katerokoli aktivnost (izposoja
v čitalnico, izposoja na dom, obisk zaradi vračila,..)
Ker so se sredstva za nakup knjižničnega gradiva s strani države precej zmanjšala, smo bili primorani
za nakup vložiti precej lastnih sredstev. V letu 2013 smo tako namenili za nakup knjižničnega
gradiva 4.256,99 EUR. S tem smo se lahko približali številu nakupa inventarnih enot leta 2012.
Knjižnica je za svoje uporabnike odprta 45 ur na teden in še dodatne ure ob četrtkih – času
prireditev, delavnic - in predstavlja kraj, ki je namenjen in odprt vsem občanom tako po zbirki,
ponudbi prireditev kot času odprtosti. Od knjižnice, ki je prostor za vse, bi morala postati sodobna
dnevna soba mesta.
Knjižnica je dobro sodelovala z ustanoviteljem - Občino Hrastnik, ki je dala soglasje in sredstva za
program javnih del, zagotovila svoj delež za nakup knjižničnega gradiva, redno dajala sredstva za
materialne stroške in plače. Občina Hrastnik je za nakup gradiva leta 2013 namenila 1,71 € na
prebivalca, za celotno knjižnično dejavnost pa 19,20 € na prebivalca.
Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik je v letu 2013 poslovala finančno pozitivno. S finančnimi sredstvi
smo gospodarili premišljeno in odgovorno, kar se da razbrati iz računovodskega poročila.
Knjižnica je v vseh elementih finančnega poslovanja delovala v skladu z dogovori in pogodbami s
financerji. Sredstva so bila porabljena namensko za plače delavcev, materialne stroške, stroške
programa in nabavo knjižničnega gradiva.
Poslovno poročilo pripravila:
mag. Mateja Planko
direktorica
Februar 2014
22
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013
4
TABELARNI PRIKAZ DEJAVNOSTI IN POSLOVANJA KNJIŽNICE ZA OBDOBJE 5-IH LET
Tabela št. 18:
prirast vsega gradiva (inventarne enote)
2009
2.847
137
152
3.136
Monografske publ.
Serijske publ.
Neknjižno gradivo
Skupaj
Tabela št. 19:
2009
2.555
132
140
2.827
2009
2.049
80
113
2.242
2010
2.125
122
281
2.528
2011
2.849
140
214
3.203
2012
2.376
154
206
2.736
2010
1.955
95
295
2.345
2011
2.002
104
251
2.357
2012
1.752
103
226
2.081
2013
2.625
149
201
2.975
2013
1.687
103
229
2.019
2009
1.952
95
340
2.387
2010
1.042
97
73
1.212
2011
2.103
136
84
2.323
2012
2.229
143
52
2.424
2013
1.888
139
91
2.118
viri financiranja knjižničnega gradiva
Ministrstvo za kulturo
Občina Hrastnik
Lastna sredstva
Skupaj
Tabela št. 23:
2013
2.948
151
243
3.342
odpis gradiva (inventarne enote)
Monografske publ.
Serijske publ.
Neknjižno gradivo
Skupaj
Tabela št. 22:
2012
2.529
167
240
2.936
nakup (inventarne enote)
Monografske publ.
Serijske publ.
Neknjižno gradivo
Skupaj
Tabela št. 21:
2011
3.104
153
255
3.512
prirast vsega gradiva (naslovi)
Monografske publ.
Serijske publ.
Neknjižno gradivo
Skupaj
Tabela št. 20:
2010
2.252
137
312
2.701
2009
16.800,00 €
17.692,00 €
2.829,00 €
37.321,00 €
2010
16.578 €
17.975 €
178,61 €
34.731,61
2011
16.566 €
17.975 €
1.189,54 €
35.730,54 €
2012
12.291,00 €
17.995,00 €
2.010,00 €
31.266,00 €
2013
12.282,00 €
16.500,00 €
4.256,99 €
33.038,99 €
člani knjižnice
Predšolski otroci
Osnovnošolci
2009
369
637
2010
432
656
2011
475
684
2012
516
687
2013
545
666
23
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013
Srednješolci
Študentje
Zaposleni
Nezaposleni
Upokojenci
Skupaj:
Tabela št. 24:
541
493
899
496
200
3.635
370
454
1006
574
211
3.703
308
431
1081
636
233
3.848
232
364
1099
766
273
3.945
286
434
1105
690
252
3. 970
novo vpisani člani in vsi aktivni člani
2009
188
2.029
3.635
novo vpisani
aktivni člani
vsi člani
2010
202
2.517
3.703
2011
173
2.614
3.848
število obiskov knjižnice glede na vzrok
2009
2010
Izposoja na dom
28.577 29.840
Izposoja v knjižnici
3.690
1.588
Uporaba interneta; *uporaba knjižnice 28.399 39.514
Tečaji, informacije
Obisk na daljavo (telefon, internet)
Obisk prireditev
30.125 20.843
Skupaj
90.791 91.785
2013
128
2.915
3.945
2012
141
2.523
3.970
Tabela št. 25:
Tabela št. 26:
2009
74.718
29.322
7.116
28.562
139.718
Odrasli
Mladina
Skupaj
2013
29.661
1.425
35.985
20.981
92.874
21.120
92.241
10.148
77.219
2010
2011
2012
95.323 82.466
30.855 42.327 119.225
10.746
9.716
7.735
23.276 24.047 25.940
160.200 158.556 152.900
2013
111.609
7.437
19.515
138.561
medknjižnična izposoja
2009
89
1
90
Št. fizičnih dokumentov
Št. kopij
Skupaj
Tabela št. 28:
2012
34.378
1.026
35.717
izposoja knjižničnega gradiva na dom in v knjižnici
Leposlovne knjige
Knjižno
Neknjižno gradivo
Serijske publikacije
Skupaj
Tabela št. 27:
2011
30.455
1.698
39.740
2010
59
6
65
2011
61
8
69
2012
73
5
78
2013
84
7
91
prireditve
2009
130
208
338
2010
95
165
260
2011
93
142
235
2012
129
164
293
2013
77
144
221
24
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2013
Tabela št. 29:
zaposleni v knjižnici
Direktor
Bibliotekar
Višji knjižničar
Knjižničar
Ekonom
Skupaj
2009
1
1
1
1
0
4
2010
1
1
1
1
1
5
2011
1
1
1
1
1
5
2012
1
1
1
2
1
6
2013
1
1
1
1
1
6
25