Časopisa že dolgo nisem kupila Izredna revizija v

04
07
13
20
www.zasavskitednik.si
[email protected]
www.facebook.com/zasavskitednik
Letnik 1, številka 3
Kronologija stavke
rudarjev RTH 2014
Pogovor:
Bojan Jelen
S titanom v očesu do
zmage
Jamatlon
četrtek, 3. julij 2014
Časopisa že
dolgo nisem
kupila
3. julij - praznik občine Hrastnik in rudarski praznik Foto: Matjaž Kirn
Izredna revizija v TET
Izredna revizija in njeni rezultati v Termoelektrarni Trbovlje (TET) nosijo oznako poslovna skrivnost - strogo zaupno, zato je konkretneje ne morejo komentirat, so sporočili
iz Holdinga slovenske elektrarne (HSE), večinskega lastnika
trboveljske elektrarne, ki je revizijo tudi ukazal. Neuradno
naj bi šlo za sum milijonskega oškodovanja družbe, ki naj bi
bremenil poleg nekdanjega direktorja Marka Agreža še več
zaposlenih v TET.
Skopo sporočilo HSE potrjuje, da se
je nadzorni svet TET seznanil s poročilom izrednega revizijskega pregleda poslovanja TE z družbo Prototip CC iz Trbovelj. Nadzorni svet
je na osnovi revizijskega poročila in
obrazložitev poslovodstva TET sprejel ukrepe, ki »izhajajo iz priporočil
poročila in obrazložitev. Nadzorni
svet je poslovodstvu naložil, da pripravi dodatne obrazložitve glede na
ugotovitve iz poročila,« so še zapisali.
Neuradno naj bi šlo za milijonsko
oškodovanje družbe. Za domnevne
nepravilnosti naj bi bila najbolj odgovorna nekdanji direktor oziroma sedanji tehnični direktor Marko Agrež
ter sedanji direktor Franc Blaznek, ki
je to mesto zasedel pred tremi leti. V
TET je prišel z mesta pomočnika direktorja RTH. Torej družbe, ki je tudi
na osnovi posebne revizije vložila
odškodninske tožbe proti nekdanjim
članom uprave in nadzora.
TET naj bi z družbo Prototip CC,
katere družbenik je bil v začetku njenega delovanja preko družbe Kalmer
tudi Agrež, v zadnjih štirinajstih letih domnevno sklenila več kot 40
pogodb, vrednih več kot 3 milijone
evrov za opravljanje del pri remontih
in vzdrževanju, kar naj bi bilo krepko preplačano. Prototip CC po neuradnih podatkih ni edina družba,
ki naj bi ji TET preplačala usluge in
storitve.
Karmen Štrancar Rajevec
Seznam kandidatov za predčasne
državnozborske volitve
Prihodnjo nedeljo, 13. junija, se bodo po dobrem
mesecu zopet odprla volišča, tokrat za predčasne
državnozborske volitve.
Na njih se bo 15 strank oz.
list potegovalo za glasove
volivcev in s tem vstop v
parlament. Preverili smo,
kateri kandidati se bodo
za glasove volivcev potegovali v Zasavju. Zasavci
bodo torej lahko izbirali
med nekaterimi znanimi
političnimi mački, bivšimi poslanci in novimi obrazi, ki si šele utirajo pot
na politični parket.
ZT
STRANKA
HRASTNIK
TRBOVLJE
ZAGORJE
SDS
Vika Jelen Škrlep
Alenka Forte
Alenka Forte
NSi
Grega Štendler
Tadeja Šuštar
Grega Štendler
PS
Jože Velikonja
Barbara Žgajner
Aleš Gulič
Zavezništvo AB
Rasim Ahmetović
Rasim Ahmetović
Istok Cilenšek
DL
Gregor Pajić
Kristijan Adamlje
Kristijan Adamlje
SMC
Vojka Šergan
Irena Grošelj Košnik
Marjan Dolinšek
SNS
Jernej Štefanič
Barbara Kočjaž
Polonca Grum
Verjamem
Milan Gregorn
Samo Koren
Samo Koren
DeSUS
Ivan Hršak
Alojz Vajdič
Anica Ule Maček
Združena levica
Mitja Svete
Luka Mesec
Davorin Žnidarič
SLS
Marija Oven
Tomaž Vresk
Primož Jelševar
Enakopravni deželani
Atifa Hajder
Atifa Hajder
SD
Katjuša Laznik
Sebastjan Ledinek
Tea Juratovec
Piratska stranka
Mateja Konc
Zeleni Slovenije
Drago Rus
Ivana Gričar
Daniel Hengelman
»Hvala, ker je zastonj, to pa zato, ker
si časopisov že dolgo nisem kupila.
Moja pokojnina je namreč tako mala,
da se časopisom pač moram odpovedati,.« je zapisala bralka Marija Pišek
iz Trbovelj. Prijazno pismo me je ganilo. Točno o tem sem razmišljal, ko
je padla ideja, da bi časopis poslali v
vse zasavske domove. In prav hvaležen sem sodelavcem, ki so me podprli
pri tej odločitvi.
Zato sem hvaležen tudi vsem, ki so
se odločili podpreti naš projekt in
so pričeli plačevati nekakšno prostovoljno naročnino za časopis. O tem
pišemo na zadnji strani.
Koga bo volil, kdor bo seveda volil?
Lahko le upamo, da bo v državnem
parlamentu sedel tudi kdo iz Zasavja,
ki mu bo mar za naše kraje. Vsekakor
ga bomo čim večkrat vprašali, kaj je
dobrega storil za zasavske kraje. Odločitev je vaša, v časopisu pa predstavljamo večino resnih kandidatov za
poslance.
Rudarski praznik je priložnost za
pogled na letošnjo stavko rudarjev.
Eden izmed neposrednih udeležencev s strani rudarjev Stanislav Rožanc je iz zapiskov pripravil kronologijo stavke, ki je bila verjetno zadnja v
Rdečih revirjih. Ne pa zadnja rudarska stavka v Sloveniji.
Praznuje tudi občina Hrastnik. Tokrat smo povabili k pisanju novinarja
Staneta Šterbucla, ki se vozi na delo
v nacionalno TV hišo v Ljubljano, da
je na papir vrgel nekaj svojih misli o
domačem kraju.
Kar nekaj debat smo imeli v uredništvu, ali objaviti seznam najbolj
uspešnih osnovnošolcev. Tudi letos
so zasavski osnovnošolci odnesli precej zlatih priznanj z različnih šolskih
tekmovanj. Zlata priznanja so praviloma povezana z najboljšimi v Sloveniji. Objavljamo pa tudi dobitnike
srebrnih priznanj. Od odličnega do
vrhunskega je včasih prav majhen
korak. Prav privoščim vsem, da ga
naredijo.
Junij je čas različnih prireditev. Nekatere smo obiskali tudi mi. In pripravili zapise, ki vas bodo, upamo,
vzpodbudili k branju. Vse več materiala prihaja v našo hišo. Veseli smo, da
je tako. S tem časopis vse bolj postaja
tudi vaš, ne le naš.
Marko Planinc
2
ZASAVJE
četrtek, 3. julij 2014
20 milijonov iz Evrope
Hrastniška občina je ob občinskem prazniku predstavila
pretekle in bodoče investicije. Na občini trdijo, da so uspešno izkoristili priložnosti, ki so jih ponujali razpisi za pridobitev nepovratnih sredstev iz različnih skladov Evropske
unije v finančni perspektivi 2007-2013, obenem pa že pripravljajo naslednje projekte.
Zasavska regija je imela v teh letih
samo preko Regionalnega razvojnega programa in ob upoštevanju turističnih projektov na voljo 18.598.385
€, vsaki občini je na voljo ostalo
6.040.005 €. Hrastniška občina je
na razpise prijavila 10 projektov ter
skupaj z RCR tudi izgradnjo podjetniškega inkubatorja ter projekt
Podjetno Zasavje. Za vse projekte je
bilo pridobljeno 6.031.469 €. Ostanek
hrastniške kvote za napovedan končni 8. razpis je tako znašal le 8.535,96
€. V Trbovljah (282.652 €) in v Zagorju (214.597 €) je bil ta znesek občutno
višji.
Neizkoriščena sredstva iz vseh slovenskih regij, v skupni vrednosti
približno 30 milijonov evrov, so bila
osnova za 8. razpis, ki ga je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehno-
logijo objavilo 18. aprila letos. Razpis
je bil enoten za vso Slovenijo, občina
Hrastnik je prijavila operacijo Urejanje mestnega jedra Hrastnik - Novi
Log, s katerim bi zaključili urejanje
območja od vrtca Dolinca do pešpoti
proti Novemu domu. Vrednost projekta znaša 545.545 €, pri tem pa bi
sofinanciranje iz Evropskega sklada
za regionalni razvoj lahko znašalo do
380.093 €. Rezultatov razpisa še ni.
Trije projekti zaključeni
avgusta
V teku sta še dva projekta, ki se delno
financirata iz Regionalnega razvojnega programa. Za projekt urejanja
mestnega jedra na območju Log Montigny je bil izbran izvajalec AGM
Nemec d.o.o. Laško, vrednost pogodbe znaša 959.725 € z DDV, rok dokončanja pa je 15. avgust. Tudi rok za
Na osrednji prireditvi v počastitev občinskega praznika so podelili letošnja občinska priznanja. Za uspehe na področju gospodarskih dejavnosti je letošnji prejemnik zlatega priznanja direktor Steklarne Hrastnik
Andrej Božič. Za uspehe na gospodarskem področju je srebrno priznanje
prejela direktorica Forsteka Majda Krošlin, bronasta priznanja pa so podelili Rudiju Pušniku, Ivanu Restarju in Ribiški družini Hrastnik, ki
so se izkazali na področju društvenih dejavnosti. Za bronasto priznanje
je denarna nagrada znašala 997 €, za srebrno 1994 € in za zlato 2493 €. Na
prireditvi so podelili tudi priznanje Županovo pero. Slednjega prejmejo
učenci in učenke osnovne šole, ki so se izkazali z izjemnimi tekmovalnimi dosežki na državni ravni ali pa so vsa leta šolanja končali s samimi
odličnimi ocenami. Tokrat so zablesteli Barbara Haberl, Žan Bratuša in
Urška Velikonja.
dokončanje rekonstrukcije in energetske sanacije vrtca Dolinca, vreden
765.458 €, je 15. avgust, izvajalec pa je
RUDIS d.o.o. Trbovlje.
Že ob koncu lanskega leta je bila hrastniška občina uspešna na javnem
razpisu za sofinanciranje energetske
sanacije osnovnih šol, vrtcev, zdra-
Krajevni praznik praznujejo 28. junija v spomin na generalni štrajk
steklarjev iz celotne nekdanje predaprilske Jugoslavije. V KS so pripravili v juniju sedmi pohod po Splavarski poti, obisk stanovalcev Doma
starejših iz Hrastnika, tekmovanje
v balinanju in pikadu, promenadni
koncert Pevskega Društva Steklar,
ribiško tekmovanje na Savi in tekmovanje v kajaku in kanuju za mlajše
kategorije.
Krona praznovanja je bila svečana
proslava 27. junija na ploščadi pred
novim domom KS. Kulturni program so pripravili Steklarska godba
na pihala, Pevsko društvo Steklar
Do konca junija je občina v skupni višini 20.000 € sofinancirala 19 dogodkov, posvečenih državnim praznikom in jubilejem društev ali pa je šlo
za tradicionalne prireditve. Razpis je
odprt skozi celotno leto. Na javnem
razpisu za sofinanciranje društev,
Poleg Regionalnega razvojnega programa je Občina Hrastnik
v letih 2007-2013 sredstva črpala tudi iz skladov za razvoj
podeželja ter za mreženje kulturnih potencialov. Občina je v
šestih letih iz vseh skladov EU in iz proračuna RS pridobila več
kot 20 milijonov evrov.
vstvenih domov in knjižnic v lasti
lokalnih skupnosti. Za energetsko
sanacijo OŠ heroja Rajka Hrastnik so
pridobili 1.059.821 € sredstev iz kohezijskega sklada, razliko 739.723,23 €
pa zagotavlja občinski proračun v
letih 2014 in 2015. Dela naj bi bila
po besedah ravnateljice šole Marine
Kmet končana do konca poletnih
počitnic.
Stojijo cestni projekti
Na področju varstva okolja je v izvajanju druga faza ureditve centra
za ravnanje z odpadki na Uničnem,
v katerem sodelujejo tudi druge občine, dokončana pa bo v letu 2015.
V naslednjih mesecih se obeta tudi
energetska sanacija javne razsvetljave, za katero je razpisna dokumentacija že pripravljena, izvajalec pa
bo izbran do decembra. Nič pa se še
vedno ni premaknilo v zvezi z rekonstrukcijo glavne ceste G2 Hrastnik
- Radeče in regionalne ceste skozi
središče Dola. Aktivnosti še niso stekle zaradi pomanjkanja sredstev v
državnem proračunu, čeprav je bila
cesta G2 v Državni prostorski načrt
Nov dom – novo življenje
Krajevna skupnost Steklarna je ena izmed večjih krajevnih
skupnosti v hrastniški občini in obsega ves spodnji konec
doline, sega pa tudi čez Savo na tako imenovano kranjsko
stran. V njej je pet naselij in približno 1350 prebivalcev.
(DPN) umeščena že leta 2012.
in mažoretke. Slavnostna govornika
sta bila predsednik KS Adi Zaletel
in župan občine Hrastnik Miran Jerič. Poudarila sta, da sta zadovoljna,
ker je novi dom KS zaživel in postal
središče družbenega in družabnega
življenja v KS .
združenj ter neprofitnih in humanitarnih organizacij je občina za leto
2014 razdelila 34.160 €. Posebej sta
bila izvršena razpisa za športna in
kulturna društva. Na športnem področju so 22 društvom in Športni
zvezi Hrastnik podelili 73.570 €, na
Hrastniški občinski svet je na
konec maja sklicani seji sprejel
Razvojni program občine
Hrastnik 2020+, s katerim je
opredelila nadaljnji razvoj
in cilje. Sprejem Občinskega
prostorskega načrta
(OPN) ni bil mogoč zaradi
dolgotrajnosti postopkov
pridobivanja soglasij vseh
nosilcev načrtovanja.
kulturnem pa je 12 ustanov in Zveza
kulturnih društev prejelo 29.580 €.
Sofinancirajo tudi dejavnost šestih
veteranskih in domoljubnih organizacij v skupni višini 7.770 €.
Za naložbe v krajevnih skupnostih
Odškodninske
tožbe
Na okrožno sodišče je sedanje
vodstvo Rudnika Trbovlje Hrastnik (RTH) vložilo odškodninske tožbe zoper nekdanje člane
vodstva in nadzornike RTH. To
nalogo je na osnovi rezultatov
posebne revizije vodstvu naložila Slovenska odškodninska
družba – ustanovitelj, oziroma
edini družbenik podjetja. Posebna revizija je pokazala na
nepravilnosti poslovanja hčerinskih družb Vitales RTH,
RTH Solar in v nekdanji družbi
Fortuna –Pil ter pri podeljevanju sponzorskih sredstev. Gre za
posle v obdobju od leta 2008 do
lani, ko so v upravi Rudnika Trbovlje Hrastnik sedeli direktor
Aleš Berger ter namestnik Franc
Blaznek, po njegovem odhodu
na mesto direktorja trboveljske
termoelektrarne pa Tim Tomažin. Nadzorni svet pa je vodil
Milan Žnidaršič. Za kakšno
oškodovanje gre in proti koliko
osebam so vložene tožbe sedanji
direktor RTH Bojan Jelen še ne
želi izdati. Neuradno naj bi šlo za
oškodovanje v višini okrog milijona evrov.
KŠR
občina v letu 2014 namenja 232.000
evrov. Daleč največ denarja namenjajo za posodobitve cestnih odsekov.
Uredili bodo tudi kakšno ograjo na
cestah, pešpot in razsvetljavo na igrišču.
David Buovski
Praznik KS Dol pri
Hrastniku
Priznanja KS sta podelila Adi Zaletel
in Joži Umek. Jožica Centrih ga je
prejela za uspešno prostovoljno delo
v projektu Starejši za starejše, Ribiška
družina Hrastnik pa za prizadevno
prostovoljno delo na področju ribištva in varovanja narave.
Mile Plahuta
Adi Zaletel, Jožica Centrih, Robert Sticher st. (Ribiška družina), Joži Umek.
Foto: Branko Klančar
Kolofon: Zasavski tednik
Izdajatelj: Zavod Savus, Cesta 1.
maja 83, 1430 Hrastnik, zanj Marko Planinc
Odgovorna urednica: Sabina Lokar
Uredništvo: Marko Planinc (Pogovor, Tema), Sabina Lokar (Zasavje), Karmen Štrancar Rajevec
(Gospodarstvo), Polona Siter Drnovšek (Čez planke), Nina Ojsteršek (Društveno), David Buovski
(Šport), Saša Kisovec (Za mlade),
Matjaž Kirn (Fotoreportaža)
Kontakt: [email protected],
tel: 03/56-60-568. Nenaročenih
tekstov in fotografij ne vračamo.
Predsednica KS Dol Rosanda Kladnik, Urban Romih, Ani Smodiš, Olga Presker
(Planika), Timotej Funkl. Foto: Branko Klančar
V krajevni skupnosti Dol pri Hrastniku vsako leto ob krajevnem prazniku podelijo ljudem, ki bogatijo
življenje v kraju, posebna priznanja
Zaslužni krajan. Letos so svečanost
ob krajevnem prazniku združili s
praznovanjem 30 let delovanja sekcije
pletilj Planika Društva upokojencev
Dol pri Hrastniku. Na proslavi 25.
junija v dvorani Dolanka sta predsednica in podpredsednik KS Dol
Rosanda Kladnik in Timotej Funkl
podelila priznanja Zaslužni krajan
sekciji pletilj Planika DU Dol, Urbanu Romihu (delo v PGD Dol), Ani
Smodiš in Milki Dragar (prizadevno delo pri Planikah), ki so ji priznanje podelili naknadno. V kulturnem
programu so nastopili ŽPZ Svoboda
Dol, Folklorna skupina iz Trbovelj,
citrarka Janja Brlec iz Sedraža in
Rožejevi otroci iz Turja, prireditev je
vodila Božena Tušar.
MP
GOSPODARSTVO
četrtek, 3. julij 2014
3
Osem milijonov za Special
Steklarna Hrastnik je z NLB podpisala pogodbo o financiranju naložbe v posodobitev proizvodnje embalažnega stekla
v tovarni Special. Vrednost naložbe znaša 8 milijonov evrov,
od tega bo 75 odstotkov sredstev kreditirala NLB, steklarna
pa bo zagotovila 2 milijona evrov lastnih sredstev.
Steklarna Hrastnik, ki že nekaj let posluje z dobičkom, je zaključila sanacijo družbe in začela nov razvojni cikel.
Naložbe, vredne 8 milijonov evrov,
se bodo v tovarni Special lotili septembra. Prenovili bodo talilno peč in
montirali nove, zmogljivejše strojev
za izdelavo steklenic. Po prenovi se
bo življenjska doba talilne peči podaljšala za 10 let. Sočasno bodo v steklarni izvedli tudi druge izboljšave,
ki jih zahteva povečanje proizvodnih
kapacitet. Med posodobitvena dela
bodo vključena tudi vzdrževalna dela
na zaprtem krožnem sistemu voda, s
čimer bodo izboljšali sistem čiščenja
odpadnih vod.
Iz 120 na 175 ton
Steklarna bo z naložbo pridobila visoko stopnjo avtomatizacije proizvodnje in izboljšala tehnološke postop-
ke, zaradi česar se bo še bolj utrdila
na svetovnem vrhu proizvajalcev tehnično zelo zahtevnih steklenic. Zmogljivost proizvodnje stekla se bo iz
sedanjih 120 ton povečala na 175 ton
stekla na dan.
»Posodobitev proizvodnje je v celoti
plod znanja zaposlenih v Steklarni
Hrastnik,« je ob podpisu pogodbe
poudaril Andrej Božič, generalni
direktor Steklarne Hrastnik, ki poudarja, da so pri NLB dobili kredit po
konkurenčni ceni in, da so jih bančniki pravzaprav kar sami poiskali.
Očitno je, da se odnosi na trgu kreditiranja bistveno spreminjajo. »NLB
aktivno spremlja in finančno podpira najbolj vitalne dele slovenskega
gospodarstva, ki so kljub izjemno
zahtevni situaciji doma in ostri konkurenci na tujem razvojno usmerjeni, imajo trge, prave produkte in
Najboljši
dobavitelj
Pogodbo sta podpisala Andrej Bbožič in Blaž Brodnjak. Foto: Fanči Moljk
tudi ustrezen denarni tok,« je ob
podpisu kreditne pogodbe poudaril
Blaž Brodnjak, član uprave NLB. »V
NLB je vedno interes za sodelovanje
z dobrimi družbami, kot je Steklarna
Hrastnik, in veseli smo, da lahko investiramo v dobre projekte.« Kar pomeni, da za dobre družbe z dobrimi
projekti, sicer zelo pogosto omenjenega kreditnega krča ni.
Posodobitvena dela se bodo začela 15.
septembra, prenova bo zaključena do
3. novembra 2014, ko naj bi ponovno
zagnali proizvodnjo v hrastniškem
Specialu.
Karmen Štrancar Rajevec
Steklarna Hrastnik je uspešno opravila presoje socialnega sistema po načelih SMETA
(Sedex Members Ethical Trade
Audit oziroma social audit) in
pregled sistema vodenja kakovosti po načelih SQP (Supplier
Qualification Program) za trgovinsko verigo Sainsbury’s z
najvišjimi možnimi ocenami
in brez pripomb. Zaradi doseženega rezultata je prejela
nagrado za najboljšega dobavitelja za angleški trg za namizno
steklo.
V okviru posebnega skrbnega pregleda je bil opravljen
temeljit pregled proizvodnje
in procesov izdelave ter kakovost izdelkov. Da je nagrada
upravičena, potrjuje tudi to,
da hrastniško namizno steklo, ki nima dekorja, zdrži kar
tri tisoč pranj v industrijskem
pralnem stroju brez prask. Dekorirani izdelki pa ohranijo
svežino dekorja do še pri polovičnem (1. 500) številu pranj.
V okviru presoje je bila tudi
preverjena skrb za zdravje in
varnost zaposlenih, za požarno
varnost ter za okolje, saj trgovska veriga Sainsbury’s želi in
pričakuje od svojih dobaviteljev poslovanje, ki je etično in
skladno z zakonodajo, sporočajo iz Steklarne Hrastnik.
ZT
Nov razpis
Regionalni center za razvoj je
sredi junija objavil nov javni
poziv za vključitev v projekt
Podjetno v svet podjetništva
2014 za zasavsko regijo. Poziv je namenjen brezposelnim
mladim do 35 let, ki imajo vsaj
šesto stopnjo izobrazbe in imajo stalno prebivališče v občinah
Hrastnik, Trbovlje ali Zagorje
ob Savi. Deset izbranih kandidatov bo Regionalni center za
razvoj predvidoma konec poletja zaposlil za obdobje štirih
mesecev, v tem času pa jim bo
nudil tudi podjetniško usposabljanje in razvijanje ter uresničevanje njihovih podjetniških
idej. Cilj projekta je samozaposlitev, zaposlitev v lastnem
podjetju oziroma zaposlitev pri
drugem delodajalcu. Strokovna
komisija bo pri izboru upoštevala izpolnjevanje pogojev ter
podjetniške lastnosti, znanje in
izkušnje kandidatov, poslovno
idejo in njeno uresničljivost,
karierne cilje in motiviranost
kandidatov. Zadnji rok za oddajo vlog je jutri, 4. julija. Vloga
in podrobnejše informacije so
na voljo na spletni stran www.
rcr-zasavje.si.
ZT
4
ZASAVJE
četrtek, 3. julij 2014
Kronologija stavke rudarjev
RTH 2014
10. marec ob 7.45 Obvestilo Centra
za obveščanje 113, zdravstvih domov
Trbovlje in Hrastnik, policije Hrastnik o pričetku stavke, opis intervencijske poti.
11. marec ob 10.00 Odhod v jamo in
tiskovna konferenca v jami (kompresor Vode).
11. marec ob 20.00 Obisk predsednika ZSSS Dušana Semoliča in ostalih
predstavnikov sindikata.
11. marec ob 23.00 Obisk predsednice vlade Alenke Bratušek v jami,
pogovor z vodstvom stavkovnega odbora.
12. marec ob 2.00 Končana pogajanja z Alenko Bratušek.
12. marec ob 11.00 Pogajanja v
kompresorski postaji Vode, direktor Bojan Jelen obišče stavkajoče in
predstavi rešitev stavkovnih zahtev.
12. marec ob 20.00 Zaključek pogajanj ter dogovor, da se rešitve prinesejo v jamo naslednji dan.
18. marec ob 9.00 Rudarje obišče
predsednica vlade Alenke Bratušek.
18. marec ob 10.00 Sestanek stavkovnega odbora z Alenko Bratušek.
27. marec Sestanek stavkovnega odbora s predstavniki sindikata ZSSS
Dušanom Semoličem, Lučko Boem
in Goranom Lukićem.
10. april sestanek s Petrom Pogačarjem, direktorjem Direktorata na Ministrstvu za delo in socialne zadeve o
predčasnem upokojevanju rudarjev.
15. april Sestanek predstavnikov
stavkovnega odbora Antona Lisca,
Stanislava Rožanca in Rasima Ahmetovića s predsednico vlade Alenko
Bratušek.
16. april Sestanek poslovodstva Rudnika Velenje in stavkovnega odbora
o možnostih prezaposlovanje rudarjev v Velenje.
12. maj Sestanek stavkovnega odbora
s predstavniki MRS za delo družino
in socialne zadeve.
Knapi v kompresorski postaji Vode. Foto: Stanislav Rožanc
7. februar Sestanek presežnih delavcev RTH.
19. februar Sestanek z direktorjem
RTH. Zaposleni zahtevajo plače do
25. februarja.
26. februar Zbor delavcev v moštveni čakalnici v Hrastniku in napoved
opozorilne stavke.
26. februar Obvestilo o pričetku
stavke je bilo poslano predsednici
vlade Alenki Bratušek, pristojnemu
ministru Samu Omerzelu, direktorju
Bojanu Jelenu, svetu delavcev in nadzornemu odboru RTH.
Stavkovne zahteve:
1.Izplačilo plače za mesec januar
2014 v celoti do 28. 2. 2014 do 14.
ure.
2.Zagotoviti sredstva za odpravnine
presežnih delavcev RTH d.o.o. in
premije za prezaposlitve oziroma
samozaposlitve presežnih delavcev.
3. marec Opozorilna stavka se je pričela ob šestih in je trajala 8 ur.
6. marec Sestanek pri tehničnem direktorju Mateju Pavčniku zaradi tehnične izvedbe stavke.
7. marec Zjutraj sestanek stavkovnega odbora, ob enih zbor delavcev v
Hrastniku, ob dveh napoved stavke v
jami RTH.
V sporočilu je stavkovni odbor zapisal:
»Kljub izvedbi 8-urne opozorilne
stavke zaposlenih v družbi RTH dne
3. 3. 2014 od 6.00 ure do 14.00 ure ni
bila izpolnjena niti ena od postavljenih stavkovnih zahtev. Pisne zahteve
smo posredovali predsedniku RS,
predsednici Vlade RS, resornemu
ministru (MZIP), Samu Omerzelu,
ter sindikatu dejavnosti energetike,
g. Branku Sevčnikarju.
Z izjemo Branka Sevčnikarja ni
na obvestilo o napovedi stavke in
samostojni državi Sloveniji, katera se
bo nedvomno zapisala v zgodovino.
Sprašujemo se, ali se odgovorni sploh
zavedajo, da so nas potisnili na rob.
Ali je bilo to zares potrebno?
Splošno stavko bomo izvedli v ponedeljek, 10. 3. 2014, s pričetkom ob
6.00 uri v jamskih prostorih družbe
RTH d.o.o. Trajala bo do izpolnitve
stavkovnih zahtev oziroma do preklica.
Stavkovne zahteve ostajajo nespremenjene (naštete so zahteve, sprejete
26. 2., op.p.).
SREČNO
Predsednik stavkovnega odbora Anton Lisec«
Pismo so prejeli: poslovodstvo RTH,
nadzorni svet RTH, svet delavcev
RTH, predsednik RS, predsednica
Vlade RS, minister MZIP, predsednik SDE, zaposleni na oglasnih deskah.
10. marec ob 5.00 Sestanek v upravi
RTH Hrastnik z ministrom Samom
Omerzelom.
10. marec ob 6.00 Zbor delavcev v
moštveni prizivnici, odločitev o stavki.
10. marec ob 7.00 Odhod prve skupine v jamo RTH.
Zaskrbljeni obrazi med stavko. Foto: Stanislav Rožanc
12. marec ob 22.00 Predstavitev rešitev stavkajočim v jami.č
13. marec ob 11.00 Tehnični direktor
Matej Pavčnik prinese zagotovila za
izpolnitev zahtev v jamo.
13. marec ob 11.00 uri Rudarji napovejo svoj odhod iz jame ter nadaljevanje pogajanj zunaj.
13. marec ob 15.00 Prihod rudarjev
iz jame v Hrastnik, kjer jim pripravijo čustven sprejem.
13. marec ob 16.15 Obvestilo Centra
za obveščanje 113 o koncu stavke.
18. marec ob 8.00 Zbor delavcev v
Hrastniku.
Tomo Mejač, Stanislav Rožanc, Alenka Bratušek in Anton Lisec po pogovorih ob
dveh ponoči na upravi rudnika Hrastnik. Foto: Stanislav Rožanc
3.Preveriti možnosti prezaposlitve
zaposlenih v RTH d.o.o. v okviru
podjetij v lasti države.
4.Dokončna opredelitev lastnika o
nadaljnjem delovanju družbe RTH
d.o.o.
5.Preveriti možnosti upokojevanja
po rednih in izrednih pogojih Zakona o upokojevanju (celovita rešitev).
stavkovne zahteve reagiral nihče.
Vodstvo Rudnika Trbovlje - Hrastnik
d.o.o. se je s stavkovnim odborom sicer pogajalo, vendar ne more zagotoviti realizacije nobene od stavkovnih
zahtev.
Kot v preteklosti si bomo morali zasavski rudarji svoje pravice zopet
izboriti s splošno stavko. Na žalost
bo to prva splošna stavka rudarjev v
Prihod iz jame po Barbara rovu. Foto: Stanislav Rožanc
11. maj Zasedanje vlade RS, kjer
sprejmejo možnost predčasnega upokojevanja rudarjev.
12. junij Sprejetje zakona o predčasni upokojitvi zaposlenih v RTH na
zasedanju slovenskega parlamenta.
16. junij Stavkovni odbor sprejme
odločitev o dokončni razpustitvi. Izpolnjene so vse stavkovne zahteve.
3. julij Na dan praznika rudarjev se
razpusti stavkovni odbor in se skliče
tiskovna konferenca na Separaciji Trbovlje. Alenki Bratušek se podari rudarska svetilka v zahvalo za pomoč.
Stanislav Rožanc
ZASAVJE
četrtek, 3. julij 2014
5
Čiuaua na straži
Smisel življenja je ležanje na plaži … morje, prijatelji, zabava, lumparije, prve ljubezni, pa tudi kakšna solzica… kdo
se ne spomni morskega letovanja. Kolonija! V zadnjih desetletjih je bila za številne Zasavčane obvezen del počitnic,
danes precej bolj raznolika, vendar žal ne več tako dostopna
in samoumevna.
»Okrog sto hrastniških osnovnošolcev bo avgusta deset dni letovalo v
Poreču,« pravi Lilijana Oplotnik z
OZPM Hrastnik. Poleg čofotanja v
morju se bodo kratkočasili s športnimi igrami in tekmovanji, ustvarjali bodo umetnine, se šli karaoke,
ogledali si bodo Poreč in šli na izlet z
ladjico. Cena letovanja znaša dobrih
408 evrov. Starši plačajo 190 evrov,
brezplačno bo letovalo 20 otrok. Na
letovanje bodo šli prav vsi prijavljeni
otroci. Trboveljčani lahko izbirajo.
DPM ponuja petdnevno letovanje na
ranču Kaja in Grom in deset dnevni
letovanji v Pacugu in Savudriji. Letovalo bo 80 otrok. Polna cena morskega letovanja je 395 evrov, starši bodo
prispevali 235 evrov. Brezplačno bo
letovalo 14 otrok. Sekretarka DPM
Trbovlje Lavra Izgoršek je povedala:
»Letos smo morali letos zaradi pomanjkanja finančnih sredstev prvič
Izkušnja
spremljevalke
Zagorjanka Maja Drobne od
2008 za RK Slovenije spremlja otroke na Debelem Rtiču.
»Takšno letovanje je za otroke
izjemno, drugačno od resničnosti, ki jo poznajo doma. To so
počitnice, ki si jih običajno ne
morejo privoščiti, si jih pa tako
kot vsi ostali otroci neskončno
želijo. Ponavadi gre za otroke,
ki še niso videli morja. Hvaležni so za vse, kar jim je tam
na voljo, od hrane do igrač in
možnosti, ki jih ponuja okolje,«
pravi Maja. In doda: »Vsaka
takšna izkušnja me napolni z
neopisljivo energijo. Imaš občutek, da si res dal sebe in da
so iskreni otroci neizmerno
hvaležni. Delo spremljevalke je
v moje življenje prineslo veliko
sreče in veselja, po drugi strani pa tudi zavedanja, kaj vse ni
samoumevno, pa se nam zdi,
da je.«
zavrniti precej otrok.« OZRK Zagorje bo otroke peljal na desetdnevno
letovanje v Nerezine na Mali Lošinj.
Tam bo letovalo 64 otrok, kar 25
brezplačno. Polna cena letovanja je
300 evrov. »V letošnjem letu nam
je uspelo prispevek staršev oklestiti.
Starši z odločbo CSD-ja bodo plačali
100 evrov, vsi ostali pa 150 evrov,« je
povedala sekretarka OZRK Zagorje
Štefka Suša in dodala, da letos zaradi
velikega povpraševanja na letovanje
ne morejo vzeti vseh otrok, ki si tega
želijo.
Otroci in spremljevalci
Ana Lina Nučič iz Trbovelj bo jeseni zakorakala v peti razred. Petkrat
je že letovala v Savudriji in seveda,
šla bo tudi letos. Povedala je, da ji je
najbolj všeč, kadar obiščejo stojnice
in si kupi kakšno malenkost. In kaj
sicer počnejo? »Ogledamo si svetilnik, kopamo se dopoldne, popoldne
in zvečer, na plaži imamo igrala, zvečer pa plešemo in vrtimo glasbo.« Pri
vseh organizatorjih veliko pozornosti posvetijo izboru timov, ki spremlja
otroke na letovanjih. Po večini so
to ljudje s pedagoško, zdravstveno,
športno, družboslovno izobrazbo.
V Trbovljah se morajo spremljevalci
udeležiti pripravljalnega seminarja,
prednost imajo dolgoletni redni prostovoljci društva. Tudi v Hrastniku
imajo prednost njihovi prostovoljci.
Spremljevalce izberejo na podlagi
razpisa, nujen pogoj je starost vsaj
20 let. V Zagorju že nekaj sezon letovanje izvaja izkušena ekipa, v ka-
teri je vsako leto kakšen nov član. V
vseh občinah spremljavalci prejmejo
nagrado ali žepnino, ki je odvisna od
proračuna letovanja in za letos še ni
določena.
Financiranje
Poleg staršev financirajo letovanje
še donatorji in občine. Zagorska in
trboveljska občina financirata okrog
40 odstotkov letovanja, iz Hrastnika
nismo dobili podatka, kolikšno je občinsko financiranje.
Dobrodejno primorsko podnebje še
posebej koristi otrokom, ki letujejo
iz zdravstvenih razlogov. Zdravstvenega letovanja se lahko udeležijo le
otroci, ki imajo v medicinski dokumentaciji zapise o večkratni hospitalizaciji ali so bili pogosteje bolni.
Takšno letovanje sofinancira ZZZS.
Žal se tudi na tem področju pogoji
zaostrujejo in sredstva krčijo. Blagostanje prihodnjih generacij, ki bi moralo biti strateška investicija države
in ne njen strošek, je tako vse bolj na
plečih staršev, posameznih donatorjev in dobrodelnih organizacij.
Sprejem pri županu
Tudi ob koncu letošnjega šolskega leta je župan Občine Trbovlje Vili
Treven povabil na slavnostni sprejem najuspešnejše trboveljske srednješolce. Iz Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje so se slovesnosti udeležili Peter Adamič, Blažka Kolenc, Rok Požun, Tim Žlak (4. a,
splošna gimnazija), Črt Dragar, Lara Hodej, Tjaša Hauptman, Glorija
Kočnar, Klemen Murn, Kristina Rožanc (4. b, splošna gimnazija), Jasmina Drolc, Nika Petauer (4. e, ekonomski tehnik). Iz Srednje tehniške
in poklicne šole Trbovlje pa so bili na slovesnosti Uroš Polc (elektrotehnik), Andrej Dolinšek, Jure Matko, Nejc Senčar, Tilen Skok (strojni tehniki), Domen Lanišnik, Anže Kovač (tehnika računalništva) in
Enes Lukovič (pomočnik v tehnoloških procesih).
ZT
Polona Siter Drnovšek
Parkirišča na železniški postaji
Občina Zagorje ob Savi bo do jeseni
uredila parkirišče na železniški postaji, za kar so prejeli tudi 287.000
evrov evropskih sredstev. Vrednost
projekta je ocenjena na slabega pol
milijona evrov.
Ponudbe za ureditev parkirišča so
oddali trije ponudniki, novomeški
CGP, AGM Nemec iz Laškega in litijski Trgograd, ki je bil z 265.690 evrov
visoko ponudbo tudi najugodnejši
gradbinec. Vendar morajo na občini
pred izborom izvajalca opraviti še ce-
Maja Drobne uživa v kolonijah. Foto:
Osebni arhiv
lovito analizo ponudb, je pojasnil Ivo
Vrtačnik, vodja občinskega oddelka
za gospodarske javne službe, tako da
bodo rezultati javnega naročila znani v prihodnjih dneh. Gradnja se bo
začela še ta mesec in bo trajala najpozneje do oktobra.
Poleg 55 parkirnih prostorov bo parkirišče zajemalo še polnilnico za sočasno polnjenje dveh električnih vozil in pokrito kolesarnico za najmanj
19 koles, hkrati pa bodo obnovili še
hodnik za pešce in uredili brežino
Medije. Na vprašanje, ali bi ponudba Trgograda zadoščala za gradnjo
predvidenih del, saj ponudba precej
odstopa od ocenjene vrednosti projekta, je Vrtačnik odgovoril, da še
ne vedo, v katerih delih razpisa so
ponudniki privarčevali. Glede na to,
da je bila tudi druga najbolj ugodna
ponudba le za okoli 10.000 evrov višja, na občini predvidevajo, da se bo
izbranemu izvajalcu ta račun izšel.
SL
VEČ KOT FER. HOFER.
Ins_Backbox_allgemein_06-2014_215x159_ZasavTednik.indd 1
6/18/14 9:32 AM
6
TEMA
četrtek, 3. julij 2014
V Hrastniku so doma srčni
in delovni ljudje
»Sploh se ne morem spomniti, kdaj sem prvič izvedel, da živim v Hrastniku. Nihče me o tem ni spraševal. Morda je bilo
v prvi gimnaziji, ko smo se združevali dijaki iz Hrastnika,
Trbovelj in Zagorja. Iz treh dolin, za katere se je kasneje izkazalo, da jih Slovenci sploh ne ločijo med seboj. Vedno znova so me spraševali, kam vlak najprej pripelje,« pravi Stane
Šterbucl, urednik na TV Slovenija, ki smo ga povabili, da kot
Hrastničan ob prazniku občine zapiše nekaj o tem, kako vidi
občino skozi svoje oči.
Utrinki iz mladih dni
V mojem prvem spominu na Hrastnik, ki sega pol stoletja nazaj, je
vlak, ki je vozil od železniške postaje mimo zdaj pokojnega Riklovega mosta in naprej. Otroci smo na
tirnice polagali kamenčke, ki so jih
pomečkala kolesa lokomotive in vagonov. Na koncu smo dobili imenitne
speštranke vseh mogočih barv.
Le nekaj metrov od železnice je bila
skupna krušna peč. V njej se je pekel
kruh za nekaj dni. To je menda bila
ena od pogruntavščin, ki je med seboj sprla mnogo skrbnih gospodinj.
Vrstni red peke je bil ustno dogovorjen in nikoli se ni vedelo natančno,
katera gospodinja je na vrsti za peko.
Drva in mule
Takrat so v dolino drva, tudi za gretje
krušnih peči, prinašale mule. Nekaj
metrov od našega okna je bila pot, po
kateri se je vil sprevod mul s sedli, na
katerih so bila drva. Za otroke je bilo
najbolj grozljivo, ko so morale mule
odskakovati, da jih ne bi zadela drva,
ki so padale z njihovih tovornih sedel, ko so mulovodci razvezali tovor.
Zato pa dobro občutimo davek
čistejšemu zraku. Premog je
postal odveč in rudnik tudi. S
tem pa tudi delovna mesta.
Nekako v tem času (1962) smo v Hrastniku dobili tlakovano cesto. Cestni
delavci so se šopirili na delovišču in
v vozišče nabijali granitne kocke. Nekako vzvišeni so bili, strokovnjaki, bi
jim rekli danes, ki so cenili svoje delo
in znanje. Prišli so od drugod in ni
jim bilo potrebno biti prijazen z vsakim domačinom.
V tem času sem hodil v vrtec pri
Rošu. Naša vzgojiteljica, tovarišica Metoda, nam je vlivala obilo ljubezni in dobre vzgoje. Čeprav moja
mama ni bila zaposlena in bi bil
lahko doma, me je vpisala v enega
najstarejših vrtcev v Sloveniji. In mi
ničkolikokrat dala denar za radirko,
ki sem jo nenehno izgubljal in sem
jih kupoval v knjigarni ob sedanjem
muzeju. Stavbe tam ni več. A vrtca se
dobro spomnim, še zlasti po tem, da
je v soseščini zgorela šivalnica in so
se za nekaj časa v vrtec preselile šivilje. Potem so se bolj kot s šivankami
ukvarjale z nami.
bili zaposleni in na železniški postaji
sploh ni bilo parkirišča za vozače, ki
zdaj odhajamo drugam po svoj kos
kruha.
To so bili tudi časi, ko naša potoka
Boben in Brnica še nista bila pod
strogimi nadzori vodnih inšpektorjev. Kakovost njunih voda je bila resda odvisna od dejavnosti obrtnikov
in drugih, a vseeno smo v strugi delali tudi otroci. S prelaganjem kamnov
se je je dalo toliko zajeziti, da se je
gladina dvignila do višine, v kateri je
bilo moč plavati. Bilo je zelo hladno, a
mame so nas iz vode preganjale le ob
dnevih, ko so pri mesarju klali živino
in je po vodi tekla kri. Kolikor vem,
od tega nihče ni zbolel, ribe pa so se
redile.
Ropotanje avtomobilov
Osnovnošolska leta sem preživel na
Brnici in obiskoval šolo na Dolu. Pot
do nje po takrat še makadamski cesti
je bila vedno zanimiva. Za šolarje ni
bila nevarna. Redki avtomobili so se
nas zlahka ognili. Pa tudi otroci smo
se umaknili, čeprav smo z zanimanjem gledali, kaj bo priropotalo okoli
ovinka in nas zavilo v oblak prahu, če
Hrastnik. Foto: Matjaž Kirn
Premalo parkirišč
Zato je ob železniški postaji in njeni
okolici vedno premalo prostora za
vse, ki se dnevno vozijo na delo drugam. Veliko je tudi tistih, ki namesto
Tako kot danes sta bili tudi takrat dve trgovini: zgornja in
spodnja. Ampak nakupovalne navade so bile zelo drugačne.
Stane Šterbucl. Foto: osebni arhiv
je bilo suho, ali pa poškropilo z vodo
iz mnogih cestnih lukenj, če je bilo
mokro. Osnovna šola je nam je res
dala osnove za kasnejše življenje. Ne
morem se načuditi, zakaj imajo nekateri težave pri uporabi besede otrok v
množini: pri otrocih in z otroki. Ko
Bilo je zelo hladno, a mame so nas iz vode preganjale le ob
dnevih, ko so pri mesarju klali živino in je po vodi tekla kri.
Kolikor vem, od tega nihče ni zbolel, ribe pa so se redile.
Dela dovolj
Nasproti našega stanovanja v Voukovi koloniji je delala apnenca. Še vedno
ne vem, kam so odšli delat delavci,
ko so obrat zaprli. Iz moje mladosti se
ne morem spomniti nikogar, ki bi bil
nezaposlen. Vsi so nekaj delali, vsi so
povalne navade so bile zelo drugačne. Enkrat na mesec smo šli kupovat
tako imenovano fasngo. To je bil nakup vsega, s čimer se je dalo preživeti
mesec. Nekateri so to domov odnesli
je pravilo tako preprosto: c je po velikosti manjša črka od k. Najmanjši
pa nikoli ne more biti zadnji v vrsti. S
takšnimi preprostimi pravili, ki si jih
človek zapomni za vse življenje, nas
je bogatila tršica Francka. Nekaj časa
nas je vodila tudi skozi osnove telesne
vzgoje. Korakali smo po njenem pravilu: žlica, vilca namesto leva, desna.
Menda si nekateri lažje zapomnijo, s
katero roko jedo, kot pa katera roka je
leva in katera desna.
V tistih osmih letih je Dol temeljito
spremenil svojo podobo. Tako kot
danes sta bili tudi takrat dve trgovini: zgornja in spodnja. Ampak naku-
v košu, kakšen je odpeljal na vozičku.
A da ne bo pomote: ne gre za voziček
iz današnjih supermarketov. Bil je le
pomanjšana oblika velikega lojtrskega voza, ki ga je lastnik sam vlekel
domov.
Samo eno življenje pa toliko sprememb!
Danes je drugače
Ogromno je vsega, kar se je spremenilo. Večina na bolje, nekaj tudi
na slabše. Na primer zrak. Dokler
smo za gretje množično uporabljali
domač premog, je v jasnih zimskih
dneh nad krajem visela rumenkasta
meglica. Menda zaradi žvepla. In potniki, ki so se z vlaki vozili mimo, so
začudeno strmeli v pobočja Save, kjer
so vztrajale le najbolj odporne rastline, manj odporne pa so bile požgane.
Ko so plin in drugi čistejši energenti
nadomestili premog, se je marsikaj
spremenilo. A ker nič ne pride preko noči, se teh sprememb navajamo
hitro, jih čez leta jemljemo kot samoumevne in skoraj ne opazimo več.
Zato pa dobro občutimo davek čistejšemu zraku. Premog je postal odveč
in rudnik tudi. S tem pa tudi delovna
mesta.
Kje so časi, ko je bilo v Hrastniku
skoraj 3500 delovnih mest! Nekoč je
v Hrastniku sijal Sijaj, v steklarni je
bilo zaposlenih 1600 delavcev in več,
v TKI 300, pa rudnik... Nekatera je
odnesel napredek, druga slab gospodar.
železnice uporabljajo kombije, vanje
naložijo še svoje orodje in poiščejo delo, kjer je. Bo postal Hrastnik
spalno naselje? Podatki o številu prebivalcev kažejo, da je Hrastničanov
manj, kot na nas je bilo pred 20 leti.
Po bogatih letih so prišla leta suhih
krav in ne le posamezniki, tudi družine so se začele odseljevati.
Zato se vedno znova sprašujem, bi
se dalo drugače in kdo bi lahko ali
moral ravnati drugače. Zasavci, in
Hrastničani smo Zasavci, uspevajo v drugih okoljih, napredujejo, ali
pa si samo služijo pošten kos kruha.
Resda so postale razdalje med kraji
zaradi sodobnih in vse hitrejših prometnih sredstev krajše, pa vendar
bi bila lahko marsikatera pot drugam odveč, če bi bilo delovnih mest
v Hrastniku več. Ali pa če bi v šolah
znali predstaviti kot zanimive tudi
tiste poklice, ki jih rabijo v Steklarni, TKI, v katerem od novih podjetij,
pri obrtnikih in zasebnikih, ki včasih
bolj, drugič manj uspešno kljubujejo konkurenci in se držijo nad vodo.
Kriza ne more trajati v nedogled, res
pa je težko opaziti, kdaj se konča. Ne
bo šlo čez noč in ne za vse naenkrat,
kot v tem predvolilnem času obljubljajo politiki. Hrastnik je preživel
tudi težje dni, ker so v njem doma
srčni in delovni ljudje.
Stane Šterbucl, urednik na TV Slovenija
POGOVOR
četrtek, 3. julij 2014
7
Bojan Jelen, direktor Rudnika Trbovlje-Hrastnik
Ne le bajer, tudi ribnikov bo še več!
Po enajstih letih nadziranja zapiralnih del rudnika je Bojan
Jelen prevzel funkcijo direktorja Rudnika Trbovlje Hrastnik
(RTH) in se takoj soočil z likvidnostnim krčem, uporom
knapov in delno finančno poravnavo družbe.
Ste se počutili kot grobar, ko ste
prevzeli funkcijo direktorja RTH?
Ne. Prišel sem z namenom, da od
tega, kar je ostalo, še nekaj iztržimo.
Dejstvo je, da je treba rudnik zapreti
in da se je proizvodnja že zaključila ter da ostanejo samo še zapiralna
dela. Sem pa tako na razgovoru na
akreditacijski komisiji na Sodu kot
komisiji za razvoj zasavske energetike izpostavil potencial RTH po zaprtju rudnika. To je moj moto, ne pa
zgolj zapiranje rudnika.
Kakšne so vaše ambicije za RTH po
letu 2018?
Predvsem, da izkoristimo znanje in
začnemo delati na trgu, predvsem
na infrastrukturnih projektih, kjer je
RTH včasih občasno že delal. Sodeloval je denimo pri raziskovalnih delih
za šentviški predor, lani je naredil
podzemno povezavo na Medicinski
fakulteti v Mariboru, izvajal je določena dela v sklopu gradnje dolenjske
stečajnih poslov. Zato je uspešna potrditev programa prisilne poravnave
dobra popotnica za prodajo tega dela
nepremičnin.
Ko ste prišli na mesto direktorja, so
vam očitali, da ste izvajali nadzor
nad zapiralnimi deli rudnika in da
ste tudi vi morali vedeli za nepravilnosti, za izginjanje vseh milijonov… Koliko ste imeli vpogleda v
poslovanje družbe?
Tehnični in finančni nadzor sem izvajal 11 let, velik del tega časa sem ga
tudi vodil. Nadzor se je izvajal nad
porabo proračunskih sredstev za zapiralna dela RTH in ne nad celotnim
poslovanjem RTH, tako da nad proizvodnim delom nismo imeli nadzora, niti nismo imeli pooblastil za to.
Kar zadeva zapiralna dela, smo redno
oddajali poročila, ki jih je pregledalo
resorno ministrstvo in pooblaščena
oseba na ministrstvu za finance, prav
Dejstvo je, da je treba rudnik zapreti in da se je proizvodnja že
zaključila ter da ostanejo samo še zapiralna dela. Sem pa tako
na razgovoru na akreditacijski komisiji na Sodu kot komisiji za
razvoj zasavske energetike izpostavil potencial RTH po zaprtju
rudnika. To je moj moto, ne pa zgolj zapiranje rudnika.
avtoceste in podobno. Gre torej za
področje, ki je zaradi stalnih priložnosti najbolj zanimivo za nadaljevanje poslovanja družbe.
Generalni direktor Steklarne Hrastnik Andrej Božič je v prejšnji številki Zasavskega tednika povedal,
da bi rudniške hale lahko porabili
tudi za njihovo proizvodnjo. Kakšni
so načrti za rudniške objekte?
V sklopu izdelave načrta programa
delne prisilne poravnave smo podrobno ovrednotili vse objekte. Na
separaciji je na voljo objekt s tremi
etažami. Osnovna etaža je najbolj
zanimiva, ker je velika okoli 4000
kvadratnih metrov in je energetsko
ustrezno oskrbovana. V Hrastniku
imamo strojno delavnico, v kateri so
mostna dvigala večjih nosilnosti, veliko skladišče, ki se bo lahko preuredilo v proizvodni obrat in garderobo
ter obratne prostore rudnika. Glede
na to, da so stropi v garderobi visoki,
je to zelo dobrodošlo za marsikakšno
dejavnost, če ne drugega, za skladiščne prostore. S prodajo teh objektov
smo že pričeli in bomo z njo nadaljevali tudi prihodnje leto, saj velikih
industrijskih hal zdaj ne potrebujemo več.
Kakšen je interes za nakup teh
objektov?
Februarja smo imeli prvi razpis za
prodajo opreme in nepremičnin,
ampak je bilo potencialne kupce ali
najemnike zaradi nelikvidnosti RTH
upravičeno strah, da bi šel RTH v stečaj in bi tudi oni prešli v negotovost
tako je vsa leta zapiranje rudnika
spremljalo tudi računsko sodišče. V
11 letih je bila ugotovoljena le ena pomanjkljivost, nikakor ne napaka, ki
smo jo tudi odpravili. Šlo je za zelo
banalno zadevo, in sicer je proračunska inšpekcija ugotovila, da RTH pri
prejemanju ponudb malih vrednosti
ni izdajal potrdil o prevzemu ponudbe.
Ali ste vedeli za vse milijone, ki so
izginjali, o čemer se toliko govori?
Te milijone je treba definirati. Ko
nekdo vpraša, kam je izginilo 330
milijonov evrov, je treba zelo natančno povedati, kam je šel posamezni sklop teh sredstev. V skladu
Bojan Jelen. Foto: MŠ
je bilo kar nekaj odpravnin, medtem
ko so površine res sanirane le v 60
odstotkih, ampak tudi tukaj gre za
dve področji. Rekonstrukcija in ureditev poškodovane infrastrukture je
v veliki meri že končana, površin nad
odkopnimi polji pa zaradi posedanja
ni smiselno sanirati takoj, ampak se
v prvi fazi preprečuje plazenja in odvaja meteorne vode, nato pa pride na
vrsto dokončna sanacija površin.
Pa vseeno. Kaj pa poraba sredstev
iz proizvodnega dela poslovanja
RTH? Brskate kaj za nazaj?
Ko sem izvajal nadzor nad zapiralnimi deli, se v to nisem mešal, ker
nisem imel pooblastil. Drugo pa je
bil sklep Soda za odškodninsko tožbo zoper prejšnje poslovodstvo in
nadzorni svet. Odškodninsko tožbo
smo vložili 20. junija, o vsebini pa ne
želim govoriti, dokler je sodišče ne
pregleda in posreduje naprej toženim
strankam.
Proti komu ste vložili odškodninske tožbe?
Tudi o tem še ne bi govoril, dokler
tožba ne bo potrjena. Namreč, če bo
sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo bo zavrnilo in jo bomo
Če nismo v finančnem krču, veliko lažje prodajamo premoženje,
pridobili pa smo tudi čas za podroben pregled možnih virov za
prodajo premoženja in se izognili špekulantom.
z zakonom o postopnem zapiranju
RTH in prestrukturiranju regije so v
RTH prišla sredstva za zapiranje jam
in sanacijo površin. Ta je prejel RTH,
sredstva za prestrukturiranje regije
pa je prejel Regionalni center za razvoj. Marsikdo tem sredstvom prišteje tudi okoli 130 milijonov evrov, ki
jih je Termoelektrarna Trbovlje prejela za prednostno dispečiranje. Res
je, da so vsa ta sredstva prišla v Zasavje, ampak mi smo upravljali s 170
milijoni evrov. Če jih pavšalno razdelimo na obdobje 13 let, to znaša 10
milijonov evrov letno. Poleg tega so
jame skoraj v celoti zaprte, izplačano
morali popraviti. Zato do takrat ne
želim govoriti ne o vsebini, imenih
ali zneskih. Je pa tožba sestavljena na
osnovi revizije, ki jo je lani opravila
revizijska hiša Deloitte.
Kako je bilo v hiši, preden ste vložili
tožbo? Ste čutili kakšen pritisk, so
bili poskusi lobiranja?
Bila so vprašanja, kdaj bo tožba vložena, nisem pa čutil kakšnega pritiska.
Kakšna dela zdaj opravljate v jami?
V jami se največ del odvija na zasipu
tretjega odkopnega polja pod nase-
ljem Limberk, kjer se s pihanim zasipom zapolnjujejo pristopni objekti
do Savskega obzorja, ki bo ostal trajno odprt. Odvijajo se tudi pripravljalna dela v Frančiška polju pod Nasipi in Bukovo goro. V Hrastniku pa
sledijo še zasipi okolice jaška Ojstro
in odkopnega rova, ki je bil nekdanji vhod v jamo skozi gasilski dom,
medtem ko so odkopna polja in ostali
objekti že zapolnjeni.
Vam je letošnja stavka rudarjev na
nek način pomagala pri pridobivanju dodatnih sredstev, da boste lažje
prebrodili to leto?
Nismo dobili dodatnih štirih milijonov evrov, ampak gre za prerazporeditev dela sredstev iz leta 2018 v leto
2014. Je pa dobrodošlo, da smo dobili
likvidna sredstva. Če nismo v finančnem krču, veliko lažje prodajamo
premoženje, pridobili pa smo tudi
V jami se največ del odvija na zasipu tretjega odkopnega polja
pod naseljem Limberk, kjer se s pihanim zasipom zapolnjujejo
pristopni objekti do Savskega obzorja, ki bo ostal trajno odprt.
Naredili ste ribnik na Kipah.
To je obstoječi umirjevalnik, ki smo
ga zdaj le povečali. Takšnih umirjevalnikov rabimo kar nekaj, saj ima
površina, ki še ni rekultivirana, velik delež finih frakcij, ki jih ob nalivih spira po vodotokih v mešane
kolektorje in to obremenjuje čistilno
napravo. Zato moramo na več mestih v Trbovljah in Hrastniku urediti
takšne umirjevalnike, ker se bodo te
frakcije usedle.
Torej bo teh ribnikov še več. Namesto bajerja?
Da. (smeh) Če je lahko umirjevalnik
tudi zbirališče ljudi, zakaj ne. Največji takšen umirjevalnik bo nad jaškom
Gvido, ki bo po zasnovi obsegal 7000
kvadratnih metrov.
Je bajer prevelika, nepotrebna investicija?
Bajer sam po sebi ni tako velika investicija, pomembna je le navezava
na obstoječi kolektor. Po osnovni zasnovi naj bi se navezoval na kolektor
v Šuštarjevi koloniji, kar bi pomenilo
polovico manj stroškov. Tako da ureditev samega bajerja ni velik strošek.
Kdaj ga torej Trboveljčani lahko
pričakujejo?
Pred letom 2016 najverjetneje ne. Je
pa veliko odvisno od poslovanja v
tem letu.
čas za podroben pregled možnih virov za prodajo premoženja in se izognili špekulantom. Po drugi strani pa
je stavka verjetno tudi odvrnila kakšnega investitorja v prej omenjene
industrijske objekte, saj v neurejena
področja ne želijo investirati.
Vas kaj skrbijo leta, ki so pred vami,
četudi imate za zadnja tri leta iz državne blagajne spet obljubljenih 45
milijonov evrov?
Bilo bi neresno, če me ne bi skrbelo.
Letos moramo namreč preživeti tudi
s prodajo premoženja. Spekter je letos
prodal že za dober milijon evrov stanovanj, ki so jih odkupili najemniki.
Moramo pa jih do konca leta prodati
še za dobra 2 milijona evrov, saj bomo
takrat morali izplačati odpravnine in
premije za samo, oziroma prezaposlitev. Ravno zato opravljamo dela, ki ne
zahtevajo visokih stroškov. Podobno
bo tudi prihodnje leto, medtem ko je
v letih 2016, 2017 in 2018 za sanacijo
degradiranih površin načrtovanih
po 10 milijonov evrov, ampak naše
in izkušnje iz drugih rudnikov v zapiranju kažejo, da ni nujno, da bodo
prilivi res takšni, kot so opredeljeni v
zakonu. In to me bo skrbelo, dokler
teh sredstev res ne bomo tudi dobili,
ne da so zgolj obljubljena.
Sabina Lokar
8
POGLED ČEZ PLANKE
četrtek, 3. julij 2014
V Dolini tihi
Osvežitev
Člani Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan pridno vadijo,
saj se nezadržno približuje premiera njihove domače predstave v Poletnem gledališču Studenec Veselica v Dolini tihi.
Od 18. julija dalje se bo ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah odvijala komedija, ki vsebuje veliko petja in domače
glasbe, njen avtor pa je znani slovenski igralec, scenarist,
producent in režiser Roman Končar.
Gre za sodobno veseloigro iz naših
krajev in našega časa, ki med smehom in glasbo pove nekaj o problemih, ki nas težijo in tudi o tem, kar
nas razveseljuje ter nam vrača vero v
boljše življenje in boljše čase. Tako so
igro opisali pri društvu. Pia Brodnik,
ki v predstavi igra intelektualko, zaposleno na Ministrstvu za kulturo,
sicer pa je profesorica na Akademiji
za glasbo za solo petje, pravi, da je pri
društvu že 14 let, odkar organizirajo
poletni festival. »Ko enkrat začneš,
te enostavno zasvoji in ne moreš
več stran,« je povedala. Podobne izkušnje imajo tudi ostali igralci. Vsi
skupaj delujejo kot velika družina. To
se vidi tudi na odru. »Čeprav vse do-
mače predstave potekajo čez poletje,
igralci in ostali sodelujoči, ki jih ni
malo, uskladimo dopuste in priprave
na predstavo. Vsekakor imamo vsi
radi tisto kar počnemo. Dostikrat je
treba žrtvovati svoj prosti čas za delo
pri gledališču. Je pa na vajah veliko
smeha in prigod, včasih pa je seveda
tudi težko in naporno,« pove Alojz
Stražar, dolgoletni idejni vodja in režiser predstav. Gledališče v Studencu
se je iz igre pod kozolcem razvilo v
sodobno odprto gledališče, ki sprejme okrog 1100 gledalcev. Kapacitete
so velike, vendar včasih za kakšno
predstavo zmanjka prostora. To kaže
na kakovostno delo, kar ceni tudi
zvesta publika.
Dvorana stebrov. Foto: Silvo Ramšak
Nina Ojsteršek
To ni oglas za hladno pijačo. Svoja
vrata, pravzaprav vhod na 1530 metrih nadmorske višine, je z začetkom
poletne sezone ponovno odprla Snežna jama. To je najvišje ležeča turistična jama v Sloveniji. Do nje vodi
pot skozi Mozirje, mimo Ljubnega
ob Savinji in naselja Struge. Od tu
dalje pa še sedemnajst kilometrov severo - zahodno. Pot do jame in koče
na Loki, ki je v bližini, je označena.
Čeprav letos zaradi pretople zime ni
novega ledu, obiskovalci za ogled,
ki traja do dve uri, potrebujejo topla
oblačila. Temperatura v jami se giblje od 0 do 4 stopinje Celzija. Ogled
vodijo izkušeni vodniki – jamarji Jamarskega kluba Črni galeb Prebold,
ki tudi skrbijo za jamo.
Domača gledališka predstava v Studencu iz leta 2011, Dama iz Maxima. Foto: Nina Ojsteršek
Polona Siter Drnovšek
Ledena dvorana. Foto: Silvo Ramšak
VELIKO VEČ
www.pivoincvetje.si
Laško, 17.–20. julij 2014
Generalni pokrovitelj in
organizator:
Ujemite predprodajne cene na spletu ter v najširši prodajni mreži Moje karte in Eventim!
DRUŠTVENO
četrtek, 3. julij 2014
9
Z dobro voljo proti osteoporozi
Zdrav duh s knapovsko
tematiko
»Jutri gremo pa na Krompirfest v Dornavo,« je med živahnim klepetom članic Društva za preprečevanje osteoporoze
Zagorje ob Savi rekla njihova predsednica Cvetka Garantini.
Pripravljale so scenarij skupaj z Marijo Čop, ki je tudi njihova članica in je imela največ idej, kako bodo na tem dogodku predstavile knapovščino in zagorsko dolino. Festivala se
udeležijo skupine in obiskovalci iz celotne Slovenije in takoj
je postalo jasno, da je društvo, katerega osnovni namen je
boj proti osteoporozi, mnogo več kot to.
Poskrbeti za zdravje pomeni poskrbeti za zdravo telo in tudi za zdravega duha. Osteoporoza je bolezen
z zmanjšanjem kakovosti in količine
kostnine, ki oslabi kosti tako, da se
zlomijo že pri najmanjših poškodbah
ali navadnih obremenitvah. Pogosti
so predvsem zlomi vretenc, kolkov,
zapestij in nadlahtnic. Je izrazito
vezana na spol, saj je do trikrat pogostejša pri ženskah kot pri moških,
največkrat pa se pojavi po 50. letu.
Največ članic v društvu je prav iz
najbolj ranljive populacije, tudi nekaj
moških premorejo. Začetek osteoporoze je tih in neopazen, preprečimo
jo lahko predvsem s preventivo. To
so zdrava in uravnotežena prehrana
z dovolj kalcija in dovolj beljakovin,
primerna in zadostna telesna aktivnost, zadostna izpostavljenost soncu
za tvorbo vitamina D in opustitev
škodljivih navad kot so kajenje, prekomerno uživanje kave in alkohola.
Življenje prilagodiš
zmožnostim
Silva Cestnik je članica društva od
začetka leta 2007, bila je ena izmed
soustanoviteljic. »Glede na večanje
obolelosti za to boleznijo zaradi višanja starosti prebivalstva in nezdravega načina življenja, je bilo logično, da
ga potrebujemo,« pove Silva. Prostore
so našli na Kidričevi 11a, tam imajo
tudi uradne ure vsak prvi ponedeljek v mesecu od 16.30 do 17.30 ure.
»Urejamo pa tudi svojo internetno
stran v okviru projekta Mrest,« pove
Marija Nedeljko. Večina mojih sogovornic ima diagnozo osteopenija.
To nekateri zdravniki obravnavajo
kot predhodnico osteoporoze, čeprav
je vsi potem dejansko ne dobijo. Darinka Sušnik se je v društvo včlanila preventivno. »Izvedela sem, da
so baje dobra družba in da je njihov
moto dobra volja je najbolja.« Marija
Ojsteršek pove, da so pri njej odkri-
Nastop v Domu starejših občanov Izlake. Foto Nina Ojsteršek
li začetek osteoporoze na enem vretencu: »Ko sem izvedela za to, sem se
počutila grozno. Zdaj sem se s tem
sprijaznila, naučila sem se živeti s
tem. Prilagodiš se, da delaš tisto, kar
zmoreš in lahko. V društvu so mi
pri tem ogromno pomagali, saj tam
najdeš ljudi s podobnimi težavami, s
katerimi se lahko pogovoriš in dobiš
ogromno nasvetov.«
Društvo največ pozornosti posveča
ravno preventivi. Tako organizirajo
telovadbo, ki jo vodi fizioterapevtka
Mihaela Drnovšek Praznik, pripravljajo kopalne dneve, saj je plavanje
Odlični plesalci
»Ime kraljice naših gora planike
smo sprejele za ime naše sekcije ob
25- obletnici delovanja. Ponosno se
imenujemo Pletilska sekcija Planike,« pravi kronistka sekcije Božena
Tušar. Trideset let delovanja sekcije,
ki deluje v okrilju Društva upokojencev Dol pri Hrastniku, so dekleta pri
rosnih 70 (kakšno leto gor ali dol),
obeležile s tradicionalno razstavo v
telovadnici dvorane Dolanka. Tudi
letos so bili obiskovalci navdušeni
nad spretnostjo in razstavljenimi izdelki.
Dobivajo se enkrat tedensko, si izmenjujejo izkušnje in klepetajo. V okviru pletilske sekcije že tri leta deluje
tudi skupina članic, ki se ukvarjajo s
klekljanjem. Članice se včasih odpravijo tudi na skupen izlet, pripravijo
piknik, družijo se ob različnih življenjskih jubilejih. Rade pa obiščejo
tudi razstave drugih podobnih skupin v Zasavju in drugod. Sekcijo vodi
Olga Preskar, mentorica klekljaric
pa je Greta Dremelj.
MP
Velika formacija – pionirji. Foto: arhiv PŠ Urška Zagorje
Pri mladinkah in mladincih so zasavski plesalci blesteli. V kategoriji
disco dance solo mladinci je Luka
Kotnik dosegel in naslov državnega
in pokalnega prvaka, Maks Denis
Hriberšek pa je osvojil 2. mesto. Med
mladinskimi pari sta Luka Kotnik
in Nika Leskovar osvojila naslov
državnih in pokalnih prvakov, Ema
Kurent in Maks Denis Hriberšek pa
sta si priplesala 8. mesto. V solo kategoriji je Nika Leskovar osvojila 7.
mesto in Lora Naglav 21. mesto. Mladinci so zelo dobre uvrstitve zaokrožili še s tretjim mestom disco dance
male formacije Energy.
Mala skupina - mladinci. Foto: Arhiv PŠ
Urška Zagorje
Nina Ojsteršek
Planike
Plesalci Plesne šole Urška Zagorje
so pod vodstvom Katarine Maček
in Tanje Kucler od 24. do 26. junija
preverili svoje plesno znanje, ki so
si ga nabirali preteklo šolsko leto.
V Novi Gorici so potekala državna
prvenstva (moderni tekmovalni plesi, latinsko ameriški in standardni
plesi, rock and roll,…itd.) za sezono
2013/14. Plesalci PŠ Urška Zagorje, ki
združuje plesalce z območja celotnega Zasavja, so nastopali v zvrsti disco
dance.
Državno prvenstvo so začeli plesalci
v kategoriji produkcije, kjer so se v
točko Beach party združili plesalci
vseh starosti in si priplesali 4. mesto,
v mislih so nas popeljali na morje.
v topli vodi ena najboljših vadb pri tej
bolezni. Redno se družijo na pohodih
v Evroparku, hoja po ravnem je zelo
primerna, zadnje čase pa se kot zelo
učinkovito omenja nordijsko hojo.
Pripravljajo različna izobraževanja in predavanja v domačem kraju,
udeležujejo se šole osteoporoze v Dolenjskih Toplicah, dnevov zdravja v
Zdravilišču Laško ter drugih podobnih dogodkov. Nekajkrat letno imajo
tudi izlete ali pa se udeležijo družabnih dogodkov, kot je Krompirfest.
Potrebno pa je poskrbeti tudi za zdravega duha. Cvetka pravi, da je dokazano, da so ljudje, ki so aktivni v kakšnih
društvih, v povprečju bolj pozitivni,
optimistični, veseli, družabni. Dekleta poskrbijo za dobro voljo, to sem v
njihovi družbi takoj ugotovila. V ta
namen so v okviru društva ustanovile tudi animatorsko pevsko skupino
Vesele sončnice ali Knapovske punce,
v kateri poje 11 članic, učijo se same,
pojejo po ljudsko. Prepevajo napravljene v knape, njihove žene, zraven pa
imajo še Perkmandeljca. S pesmimi
obujajo knapovsko in zagorsko tematiko. »Takšne pesmi je kar težko najti,
saj jih ni veliko. Precej jih je napisal
preminuli Nande Razboršek za skupino Zasavci,« pove Marija. »Naš namen je razveseljevati ljudi, želimo, da
skupaj z nami zapojejo in zaplešejo.
Ponavadi nam to kar dobro uspe,« z
nasmehov povesta Slavi Zupančič in
Sonja Meterc. Za sabo imajo že nekaj
nastopov, tako so zapele na otvoritvi
gostilne Pr’Čop, na krajevnem prazniku v Konjščici, v društvu Šent, Domu
starejših občanov na Izlakah, na
Skoku čez kožo. Nastopajo tudi drugje po Sloveniji in tako širijo zasavsko
knapovsko tradicijo. Kamorkoli pridejo, zagotovo ne ostanejo neopazne.
Med najmlajšimi, v kategoriji pionirjev, je solistka Anja Leskovar dosegla
2. mesto na DP, osvojila je tudi naslov
pokalne prvakinje. Žana Grabnar je
bila 5., Nana Pavšek 6. mesto, Mia
Hrvačanin 15. ter Klara Sirk 17. V
disco dance parih pionirjev sta Anja
Leskovar in Anja Tori osvojili naslov državnih in pokalnih prvakinj.
Žana Grabnar in Nives Moneta sta
si priplesali 4., Pika Naglav in Klara
Kovač pa 7. mesto. Najmlajši pionirji
so blesteli tudi v kategoriji disco dance velike formacije, kjer so si z odličnim plesom priplesali zmago.
Zadnji nastop Plesne šole Urška iz
Zagorja je bila disco dance mala skupina Dive, ki si je priplesala naziv
državnih prvakinj. Odlične plesalce
sedaj čakajo počitnice, konec avgusta plesni kamp v Poreču, oktobra pa
svetovno prvenstvo v Torinu v Italiji.
Nika Leskovar
Dolske pletilje so dobra družba. Foto: Branko Klančar
Zavrate
Članice in člani Društva invalidov Hrastnik (DI Hrastnik) so prvi poletni
dan izkoristili za prijetno druženje v naravi, športne igre. krajše sprehode, petje ob harmoniki ter dišeči žara. Odpravili so se na Zavrate, ki so
poznane po številnih planinskih smerokazih in brunarici Pri knapu pod
Babo.
JL
10 REPORTAŽA
četrtek, 3. julij 2014
140 let zagorske cerkve
»V cerkev vstopamo, da bi ljubili Boga, iz nje izstopamo, da
bi ljubili človeka,« je je zapisal zagorski kaplan Martin Golob na zadnjo stran podobice, izdane ob praznovanju 140.
obletnice posvetitve zagorske cerkve sv. Petra in Pavla.
Mi, Jernej Vidmar…
V nadškofijskem arhivu Ljubljana,
ŽAL, Župnije, fasc. 457 (Zagorje
o/S 1873 - 1919) je shranjena Listina
o posvetitvi zagorske cerkve 25. oktobra l874: »Mi Jernej Vidmar, škof
ljubljanski in knez leta Gospodovega
1874, dne 25. meseca oktobra, ko je
bila 22. nedelja po binkoštih, v oktavi
posvetitve cerkve potrjujemo, da smo
posvetili v čast vsemogočnega Boga
in preslavne Device Marije in vseh
svetnikov župnijsko cerkev sv. Petra
in Pavla v Zagorju, skupaj z velikim
oltarjem v čast svetima apostoloma
Petru in Pavlu, v katerega smo vložili
prečastite relikvije svetih krščanskih mučenk Diodore in Eutropije.
Vernikom, ki bodo obiskali to župnijsko cerkev danes, dodelimo leto
dni odpustka na obletnico posvetitve, ki naj se po dobroti in avtoriteti
škofa redno obhaja na tretjo nedeljo
v oktobru, pa 40 dni odpustka v ustaljeni obliki Cerkve. To potrjujemo
z našim lastnoročnim podpisom in
vtisnjenim pečatom, ki naj ga za vedno branijo v omenjeni cerkvi. Dano
v škofijskem uradu v Ljubljani, dne
3. novembra 1874. Jernej« (Zagorski
zvonovi, 2005, prepisal in prevedel
France M. Dolinar, op.p.).
Leta 1872 so pričeli z gradnjo. Načrte je izdelal arhitekt iz Italije, menda
iz Benetk, prav tako je bil iz Italije
tudi stavbenik, ki je skupaj s svojimi
zidarji opravil vsa zahtevna zidarska
dela. Armirani betonski loki nad
osrednjimi štirimi stebri, oboki in
kupola pa so delo mojstrov z Dunaja. Vsa težaška dela so prostovoljno
opravili zagorski farani, starejši od
14 let. Med gradnjo se je nenadoma
porušil že zgrajeni levi zvonik, skupaj
z njim se je porušil še del strehe.
Cerkev je izdelana v romanskem
slogu z dvema zvonikoma. Dolžina
cerkve je 34 m, širina pa 24 m. Višina do vrha kupole je 20 m, višina do
vrha strehe zvonikov pa 37 m. Zgodovino gradnje cerkve je v Zagorskih
zvonovih opisal Jože Šafner.
Županovo priznanje
župniku
Letos 25. oktobra bo minilo 140 let
od posvetitve zagorske farne cerkve.
Zunanjo slovesnost ob obletnici so
v župniji pripravili 28. junija. Praznovanje so pričeli že 14 dni prej z
orgelskim koncertom treh organistov (Simona Pelko, Uroš Kovačič,
Franc Očkon), ki so se igranja na
orgle – kraljico glasbil – naučili pri
pokojnem zagorskem organistu Ivanu Arhu. Sledilo je srečanje zakoncev
in družin z zagorskim rojakom, duhovnikom Alojzijem Snojem, srečanje mladih s predavateljem Janezom
Snojem. Pater Anton Nadrah iz cisterijanske opatije Stična je blagoslovil
novo sliko sv. Janeza Pavla II., ki jo je
ob 140. obletnici cerkve župniji podarila mlada slikarka Nika Zupančič.
Župnijski dan 29. junija se je pričel s
slovesnim sprevodom - ob pritrkavanju zvonov in v spremstvu narodnih
noš - duhovnikov, ki so v preteklosti
delovali v Zagorju in duhovnikov,
ki izhajajo iz Zagorja. Mašo je vodil
arhidiakon msgr. dr. Franc Šuštar.
Sodelovalo je tudi veliko laikov in
domači cerkveni mešani pevski zbor
z izbranimi pesmimi iz bogate zapuščine zagorskega organista Ivana
Arha. Zagorski župan Matjaž Švagan je domačemu župniku Matjažu
Križnarju, ki se po 14 letih vodenja
župnije poslavlja od Zagorja, za vodenje župnije in vključevanje v življenje
občine podelil posebno županovo
priznanje. Praznovanje se je zaključilo s prijetnim družabnim srečanjem.
Joža Sotenšek
Štiri cerkve na griču
Na mestu, kjer stoji sedanja zagorska cerkev, je bil prvotno višji grič,
na katerem so že leta 1445 sezidali
prvo cerkev. Ker je bila premajhna,
so leta 1640 sezidali novo in leta 1786
še tretjo, večjo cerkev, okrog katere je
bilo pokopališče. Leta 1871 so jo podrli, odstranili pokopališče in oporni
zid okrog pokopališča ter znižali
stožčasti del griča, da so pridobili
dovolj velik prostor za izgradnjo sedanje, četrte cerkve in sedanji Cankarjev trg.
Zagorska cerkev kraljuje nad Zagorjem. Foto: Joža Sotenšek
Na kmetiji je lepo
Turizem v Zasavju že nekaj časa ni več znanstveno fantastična gospodarska panoga. Delno sta za to krivi Zasavska turistična organizacija (ZaTO) in Lokalna akcijska skupina za
napredek podeželja za Zasavje (LAS). Njun zadnji skupni
projekt je tematska pot Na kmete v Zasavje.
Vanj je vključenih dvanajst kmetij
iz širšega področja Zasavja (Radeče,
Dobovec, Podkum, Trbovlje, Hrastnik, Izlake, Zasavska Sveta Gora,
Trojane). Na kmetijah ponujajo jabolka in izdelke iz sadja, pecivo in
pekovske izdelke, zdravilne rastline
in dišavnice, domač kruh, meso in
mesne izdelke, čaje in zeliščne napitke, ekološko konjerejo, plemensko
drobnico, mleko in mlečne izdelke,
ekološko zelenjavo ter izletništvo.
Tematsko pot so skušali ljudem približati z dnevom odprtih vrat v soboto,
21. junija. Na vseh kmetijah so na široko odprli vrata in povabili ljubitelje
domačih dobrot. Hkrati je potekal
tudi Zasavski kmečki triatlon.
Andreja Doberšek Razdevšek. Foto:
Milko Plahuta
Okrog poldneva sem se ves radoveden znašel na kmetiji Doberšek v
zaselku Kovk nad Hrastnikom, kjer
so doma pecivo in pekovski izdelki.
Pričakoval sem, da se bo kar trlo ljudi, pa sem se zmotil. Bilo nas je vsega
skupaj peščica, če ne štejem domači-
nov. Miza je obilo ponujala: sladkarije, sokovi, dišeča zelišča. Prav tako
je bila odlično opremljena stojnica s
promocijskim materialom.
Zgovorna, nasmejana in vedno prijazna gostiteljica Andreja Doberšek
Razdevšek, ki nas je pridno zalagala iz dobrotami iz njene krušne peči
pravi: »Vse, kar delam, delam s srcem
in veliko ljubeznijo. Rada imam ljudi
in ni mi žal, da sem pred leti pustila službo in se posvetila tistemu, kar
najbolj znam - peki peciva in kruha.« Da si prste oblizneš. Zategadelj
je na kmetiji vse več obiska. Andreja
največkrat gosti zaključene skupine ob raznih slovesnostih: porokah,
rojstnih dnevih, krstih, birmah in
zadnje čase tudi ob sedminah. Zelo
je zadovoljna tudi s sodelovanjem
z Zasavsko turistično organizacijo,
zlasti s promocijo njihove kmetije in
vključenostjo blagovno znamko V
tri krasne.
Tudi ena izmed nosilk projekta Na
kmete v Zasavje Nataša Jerman Rajh
Na kmetiji Doberšek na Kovku. Foto: Milko Plahuta
s ponosom pove, da zelo dobro sodelujejo z vsemi turističnimi ponudniki
v sklopu te poti. Pomagajo jim shoditi in tržiti njihove izdelke v okviru
blagovne znamke. Prihajajo skupine
iz raznih koncev Slovenije. Na obisku
so bili tudi člani Združenja turističnih vodnikov in spremljevalcev Slovenije. Vsi so bili prijetno presenečeni, saj je Zasavje drugačno, kot so si
ga predstavljal Vidno pomirjen sem
se tudi jaz vračal domov. Vendar je
v meni ves čas kljuvalo: »Zakaj kljub
vsej silni propagandi in obveščenosti
danes ni bilo ljudi?« Ah ja. Verjetno je
kaj narobe z njimi.
Milko Plahuta
REPORTAŽA 11
četrtek, 3. julij 2014
Žabe v vasi še danes družijo ljudi
Stiski rok, nasmehi, pogled, ki zaide med hauze. Takšen je
prvi vtis, ko opazuješ ljudi, ki pridejo na srečanje Žabjevaščanov. Med hišami v stari rudarski koloniji je zapisanih ogromno spominov na otroške igre, prve sramežljive poglede,
toploto skromnih domov, pomoč med sosedi.
V soboto, 21. junija, je Turistično
društvo Trbovlje (TDT) s pomočjo
Občine Trbovlje in KS Alojz Hohkraut v Trbovljah pripravilo že 9. srečanje Žabjevaščanov. Letos so se Žabjevaščani zbrali v osrčju te rudarske
kolonije na večjem dvorišču med hišami oz. hauzi, kot rečejo v pogovornem jeziku. Po besedah predsednice
TDT Marije Juraja je prireditev namenjena druženju med nekdanjimi
in sedanjimi prebivalci Žabje vasi.
»Tudi sama se kot nekdanja Žabjevaščanka zelo rada vračam v ta del mesta in obujam spomine na brezskrbno
mladost,« je še dodala Marija.
Folkloristi in trebušne
plesalke
Marija Juraja se je ob pozdravu udeležencem spomnila na najstarejšo
Žabjevaščanko Majdo Drnovšek ter
z minuto molka počastila spomin na
nedavno preminulega Leopolda Od-
lazka, avtorja knjige Med hauzi, ki na
zabaven, pa tudi bridek način opisuje
utrip vsakdanjika v Žabji vasi. Udeležence prikupnega srečanja sta nagovorila tudi podžupanja občine Trbovlje Jasna Gabrič in predsednik KS
Alojz Hohkraut Franci Zidar. Prireditev so popestrili Folkorna skupina iz Trbovelj, harmonikar David iz
Glasbene šole Trbovlje ter trebušne
plesalke.
Obujanje spominov
Med obiskovalci prireditve je bilo veliko takšnih, ki se je udeležijo vsako
leto. Med njimi so tudi sestre Vida,
Pavla in Ani, ki so skupaj povedale
nekaj več o odraščanju v Žabji vasi:
»Na srečanja Žabjevaščanov se vedno vračamo, saj Žabja vas predstavlja
pomemben del mesta. V njem smo
preživele našo mladost. Resda smo
živeli skromno, pa vendar nismo nikoli čutili, da nam česa primanjkuje.«
Srečanje prijateljev in znancev v Žabji vasi. Foto: Vid Šteh
Cicke na Savi
Folkloristi in trebušne plesalke so simbolično povezali preteklost in sedanjost. Foto: Vid Šteh
O bivalnih razmerah je spregovoril
Slavko: »Naše stanovanje je bilo veliko 16 kvadratov in za petčlansko
družino je to predstavljajo hudo
prostorsko stisko. Kljub temu je bila
moja mladost lepa, saj takrat nismo
imeli radia in televizije, zato smo se
več časa zadrževali zunaj in se družili.« Po mnenju obiskovalke Ane je
druženje predstavljalo prav posebno
solidarnost med Žabjevaščani: »Resda smo se včasih skregali in zlasali, vendar je kljub temu med nami
vladalo medsebojno razumevanje.
Spomnim se, kako smo še kot otroci
plezali po drevesih in nabirali češnje,
potem pa smo jih razdelili med vse
sosede.« Na vprašanje, ali se je v vseh
teh letih na Žabji vasi kaj spremenilo, pa je Boris odgovoril: »Sam izgled
kolonije je sicer ostal isti, le da se je
malce moderniziral.«
Tudi mladi
Dogodka se niso udeležili zgolj pred-
Branka Savičić je avgusta 2010 v diplomski nalogi Podoba
Trbovelj kot turistična destinacija (Ekonomska fakulteta v
Ljubljani) zapisala: »Žabja vas ima klasično kolonijsko lego – ne
nahaja se v sami dolini, ampak od nje tudi ni veliko oddaljena.
V koloniji je bilo 48 enojnih, pritličnih, štiristanovanjskih hiš,
dve desetstanovanjski in samski dom, torej je ta kolonija nudila
okrog 1000 ljudem streho nad glavo. Te hiše so bile na razoranem
zemljišču, kjer so se stalno pojavljale žabje mlake in od tu tudi
ime – Žabja vas.«
stavniki starejše, temveč tudi mlajše
generacije, med katere spada Leana,
ki je prireditev obiskala prvič: »Na
spletni strani Občine Trbovlje sem
naletela na povabilo in se mi je zdelo
super, če tudi mladi podpremo takšne
dogodke. Sicer nisem odraščala v
Žabji vasi, vendar imam tu taščo, ki
jo večkrat obiščem in mi pripoveduje
o življenju v tem delu mesta. Iz njenega pripovedovanja sem dobila občutek, da so kljub splošnemu pomanj-
kanju takrat ljudje živeli bolje, saj so
se več pogovarjali in družili. Pri naši
generaciji je takšna komunikacija vse
redkejša.«
Po končanemu kulturnem program
se je druženje Žabjevaščanov nadaljevalo. Nasmeh v očeh in prijazen
stisk rok ob slovesu pa je obljubljal:
»Prihodnje leto, če ne prej, se znova
snidemo!«
Vid Šteh
Tri so bile. Speljane čez Savo med Hrastnikom in Radečami.
Posebne gondole obešene na vrvi visoko nad reko. Služile
pa so za prevoz ljudi in predmetov z enega na drugi breg. V
majhni cicki, ki ni bila kaj dosti večja od nočne omarice, je
bilo komaj dovolj prostora za dva človeka in nekaj prtljage.
Potreben je bil pa še tretji, ki je z vrtenjem velikega kolesa,
na katerega je bila napeta druga, vlečna vrv, potegnil škatlo
čez vodo.
S cicko so se vozili na delo in po
opravkih krajani s »kranjske« na
»štajersko« stran. V obratni smeri pa
so se tega prevoza posluževali veči-
Jože Koritnik je še uporabljal cicko.
Foto: Milko Plahuta
noma šolarji iz Šavne Peči in okolice,
ki so obiskovali podružnično šolo v
KS Podkraj.
Od vseh treh dandanes deluje le še
ena. In to tista zadnja v vrsti, Rotarjeva, kot ji pravijo po domače. Stoji
na mestu, kjer se potok iz Škratove doline izliva v Savo, na meji med
občinama Hrastnik in Radeče, na
začetku poti, ki vodi na Kum. Uporabljajo jo predvsem planinci in tisti
radovedneži, ki bi radi doživeli nekaj
adrenalinskega.
Jože Koritnik, ki stanuje nedaleč
stran, pravi. »Vse cicke so vozile od
Cicka – namesto savskega mostu. Foto: Milko Plahuta
leta 1953 pa do konca devetdesetih let
prejšnjega stoletja. Potem pa je zaradi boljših prometnih povezav zanimanje za ta način prehoda čez reko
počasi usahnilo.« V vseh letih so
okoliški prebivalci za naprave zgledno skrbeli. Redno so jih vzdrževali,
mazali, čistili, barvali, jih popravljali,
kadar so se nanje spravili nepridip-
ravi. Ni se zgodilo, bi da kdaj katera
izmed Cick padla v vodo.
O drugi cicki, Hribarjevi, ki naj bi
povezovala oba bregova nekje pri Suhadolu, ni več sledov.
Malce višje od nekdanje podkrajske šole v hudo zaraščenem grmovju nad cesto še stoji dobro ohranjen
betonski podstavek s kolesom in zar-
javelo nosilno vrvjo. Ta se pne nad
Savo in izginja nekje v gosti podrasti
nasprotnega brega. Tam nekje naj bi
bila tudi cicka. Vsega niti z lučjo ne
bi našel brez pomoči prijaznega domačina Ivana Kajiča. Kajič pravi,
da je bilo včasih veliko prometa. Po
štajerski strani je vozil avtobus med
Hrastnikom in Zidanim Mostom in
ljudje so tako najhitreje prišli na šiht,
v trgovino, na vlak.
Neverjetno, kako malo potrebno, da
izgine nekaj, kar je včasih ljudi tesno
povezovalo med sabo. Mogoče bodo
nekoč tisto, kar je ostalo, le proglasili
za tehnični spomenik.
Milko Plahuta
12 KULTURA
četrtek, 3. julij 2014
Festival v knjižnici
»Obiskovalcem želimo približati vsebine, ki so vezane na naš
kraj,« pravi direktorica Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik
Mateja Planko ob Festivalu hrastniške knjižnice, ki se je odvijal med 16. in 18. junijem. »Kulturni dogodki so vsebinsko prepleteni z različnimi področji. Letos je bila rdeča nit
šport, ki ima pri nas bogato tradicijo,« je dodala.
Tri dni so se prepletale različne prireditve. Člani dramske skupine OŠ
heroja Rajka so pripravili predstavo
za predšolske otroke. Zadnje čase so
zelo uspešni. Na 12. otroškem festivalu v Pionirskem domu sta bili Anica Garić in Tajda Kos izbrani med
dvanajst najbolj perspektivnih igralk
(600 nastopajočih). “Na odru se počutim odlično,“ je dejala Tajda, tudi
Anica zelo rada igra.
Na tržnici so se predstavila hrastniška in zasavska društva. Tokrat so
obiskovalci izvedeli vse o osteoporozi
ali diabetesu, poskušali medene in
zeliščne izdelke, ocvirkovo potico,
funšterc, občudovali modele brodarjev, vrste pušk, značilnosti volnenih
izdelkov, slikovite čipke, turistične in
prometne prospekte, gasilske naprave, Želodki so ustvarjali.
Policijska konja in psi so potrpežljivo
prenašali ljubeznivosti mimoidočih.
Predstavile so se še Mravljice Vrtca
Hrastnik, plesne skupine ŠKD Feniks
Dol, MPZ Svoboda Hrastnik in Steklar Hrastnik, ŽPZ Svoboda Dol ter
obe hrastniški godbi z mažoretkami.
Zaključek je pripadal športu. V Hrastniku deluje več kot 20 društev, ki so
Predstavniki društev na pogovoru v knjižnici. Foto: Fanči Moljk
Iris
Ženska vokalna skupina Iris zaključuje uspešno sezono,
polno nastopov. 14. junija so se v Valvazorjevi kapeli na Medijskem gradu predstavile s koncertom Grajski večer zimzelenčkov. V goste so povabile tudi Oktet Jurij Dalmatin iz
Boštajna pri Sevnici. Večer lepih slovenskih večno zelenih
melodij so skupaj zaključili s skladbo Slovenija, od kod lepote tvoje.
Skupina Iris kot društvo deluje od
leta 2005, njihova zastopnica pa je od
leta 2008 Irena Hudi: »Od naših začetkov mineva petnajst let delovanja.
Nastopale smo v bližnji in malo bolj
oddaljeni okolici. Pele smo na porokah, otvoritvah razstav, v počastitev
praznikov na občinski in krajevni
ravni, na revijah pevskih zborov.
Vsako leto smo prirejale samostojne
koncerte in v goste vedno povabile
odlične pevske pa tudi folklorne skupine, ki so obogatile večere.«
Društvo je prostovoljno, dekleta druži veselje in ljubezen do petja, med
njimi so se stkale pristne prijateljske
vezi. Pri organizaciji koncertov vedno združijo moči in vsaka izmed njih
prispeva svoj kamenček v mozaik.
»Rezultat so uspešni kulturni dogodki in koncerti, ki se jih veselimo in
spominjamo še dolgo potem, ko so že
za nami,« pravi Hudijeva.
Pri skupini se je doslej zamenjalo precej članic, leta 2013 pa se ji je
uspešno pridružila nova umetniška
vodja Tadeja Osredkar. Pod njenim
strokovnim vodstvom so pevsko ra-
ven zelo izboljšale in tega so članice
še posebej vesele. »Pred dobrim letom dni sem prejela klic ene izmed
pevk skorajda razpadle skupine Iris s
prošnjo, da bi prevzela vodenje. Nov
izziv sem z veseljem sprejela! Na prvi
vaji je bila zasedba precej klavrna,
pred menoj je stalo 6 pevk, jaz pa na
moč prestrašena v novi vlogi. Začele
smo z iskanjem novih moči. Zased-
vključena v Športno zvezo Hrastnik.
S predstavniki društev se je pogovarjala Ana Černuta.
Po stažu so najstarejši nogometaši,
ki so sredi junija praznovali 90 let
obstoja. »Najprej se je NK Hrastnik
imenovali Edinost, potem so prevzeli
ime Rudar. Zadnji dve leti smo z novimi trenerji in upravo bistveno napredovali. Posebno selekcija U11 žanje
uspehe,« je povedal Darko Šergan.
Dolski rokometaši so leta 2012 praznovali 50 let igranja rokometa,
društvo je nastalo leta 1982. Trenira
okoli dvesto mladih, tudi iz Sedraža,
Hrastnika in Rimskih Toplic. Trudijo se, da bi v članski ekipi igralo čim
več domačih igralcev. »Lani bi lahko
igrali v prvi državni ligi, pa smo zaredi stroškov raje ostali v 1.B SRL,« je
povedal Rok Petrič.
Tenis klub praznuje v tem letu 25 let
obstoja. Od pomladi imajo na Štircu
tečaje tenisa, vabijo tudi k igranju odbojke na mivki in k balinanju. „Štiri
igrišča tenisa so bila obrnjena napačno, leta 2000 so jih obrnili v pravilno
smer,“ je povedal Samo Kreže. »Leta
1990 je bilo v klubu 350 članov, lani
59, zdaj jih je že 80,“ je dodal.
Košarko igrajo v Hrastniku od leta
1950. Ponašajo se z Markom Tuškom, reprezentantom Slovenije. V
Hrastniku so gostili Cibono s karizmatičnim Draženom Petrovičem in
All Star ekipo iz ZDA. V letu 2013/14
so imeli 70 igralcev, ekipa U15 se je
uvrstila v 1 SKL. Izgubili so glavnega
sponzorja, volje do dela pa ne, je povedal Uroš Godicelj.
Strelsko društvo Rudnik Hrastnik je
bilo ustanovljeno leta 1956, strelci na
Dolu in v Steklarni so usahnili. Imajo 32 članov. „Tekmujemo v slovenski
ba, v kakršni smo se predstavile na
letnem koncertu, je zaživela letošnjo
zimo. Imam srečo, da pred mano stoji večina notalnih žensk, ki jih tudi
sicer obdaja glasba, vse ostale pa so
zelo dojemljive in dobre pevke. Znajo
postavljati harmonije, z vajami smo
se privadile ena na drugo in mislim,
da uživamo ob skupnem druženju,«
pravi Tadeja Osredkar. Z veseljem
sprejmejo vabila na kulturne in druge prireditve. Letošnji največji projekt, letni koncert Grajski večer zimzelenčkov, je na vseh pustil lep pečat,
ki jim bo v trajen spomin. »Iriske« so
bile vesele smo, da so lahko program
delile s polno kapelo poslušalcev.
Iris na štirinajst načinov. Foto: Arhiv skupine Iris
KC
Festival vedno pritegne Hrastničane. Foto: Fanči Moljk
državni, dopisni in regijski ligi,“ je
razložil Sebastijan Lisec. Dobre rezultate dosegajo na raznih pokalnih
tekmovanjih, najboljši sta Mateja
Napret in Jasmina Lisec.
Tudi karate je doma v Hrastniku,
pooseblja ga Bojan Pižmoht - Luc.
Leta 1976 je postal prvak v borbah in
katah, mojstrstvo pa je pokazal tudi v
kategoriji simultanke, kjer je bil nepremagljiv med leti 1973 in 1982. Kljub
letom še vedno uspešno trenira mlajše. Ob pogovoru je Barbara Haberl
pokazala ob njem nekaj veščin.
Fanči Moljk
KLT (Kukr lhk ti) by
WHITEMAN feat. GF
(Grandfather)
Zasavje je že od nekdaj znano po
iskrenem glasbenem izražanju in
trboveljska skupina KLT pri tem ne
predstavlja nobene izjeme. Udarno
punk rock zasedbo sestavlja pet članov: sestre Tita (vokal), Klara (vokal, ritem kitara) in Laura (vokal,
solo kitara) Gajšek, Marko Lesjak
– Whiteman (bobni), leta 2013 pa se
jim je še pridružil Jožef Benko – GF
Grandfather (bas kitara). Skupina
ima za sabo več uspešnih koncertov.
Prvič so se predstavili na koncertu
pred Mladinskim centrom Trbovlje
(MCT), kjer se jim je na odru pridružil Peter Lovšin, nato pa so nastopili
še v ljubljanskem Orto Baru, Murski
Soboti in na Primorskem. Aprila letos so slavili zmago na 7. glasbenem
festivalu v Pionirskem domu v Ljubljani, kjer so prepričali s skladbo
Mc. Naked Neighbour. Posneli so
skladbe za prvenec Kritichna, ki je izšel maja letos in na katerem se nahaja
11 avtorskih pesmi. Plošča je bila posneta v prostorih MCT pod budnim
nadzorom Mihe Ocvirka, za izdelavo
ovitka in priložene knjižice z besedili
pa je poskrbela Katarina Bebar.
Avtorica besedil, ki so zaščitni znak
skupine, je Klara. Ta je o poslanstvu
skupine povedala naslednje: »Igranje
punk rocka nam predstavlja možnost
izražanja svobodne volje. Poanta
glasbe je, da skozi njo umetnik izraža sebe in svoje poglede na svet, ne
da razmišlja samo o tem, koliko bo
s svojim ustvarjanjem zaslužil. KLT
smo skupina, ki skozi besedila ostro
kritizira pohlep, materializem, sovraštvo do drugačnosti in vzpodbujanja neznanja.« Ostali člani menija,
da so Klarina besedila resda nekoliko ostra, vendar je njihov osnovni namen vzpodbuditi poslušalca k
razmišljanju in iskanju rešitev. KLT
KTL, da o starem atu ne govorimo. Foto:
Arhiv skupine
sestavljajo posamezniki, ki se ne
prepuščajo malodušju in pasivnosti,
ampak skozi glasbo pozivajo ljudi h
aktivnemu sodelovanju pri uvedbi
družbenih sprememb.
Posebnost skupine je Jožef Benko, Titin, Klarin in Laurin dedek, ki se je v
družbo mladih ustvarjalcev vključil
brez težav: »Super je delati z mladimi. Naučil sem se veliko novega in
kljub starostnim razlikam med nami
ne prihaja do sporov, saj znamo drug
drugemu prisluhniti.« Tudi Marko je
mnenja, da medsebojno razumevanje
drži skupino pokonci: »K tej sproščenosti verjetno pomaga tudi to, da vsi
ustvarjamo glasbo iz veselja in pri
tem, kar počnemo, ne čutimo nekega
pritiska. Poleg tega pa drug drugega
dopolnjujemo. Klara napiše besedila,
jaz poskrbim za ritem, Laura skrbi za
solaže itd. Vse, kar ustvarimo, je plod
skupnega dela.«
Vid Šteh
ŠPORT 13
četrtek, 3. julij 2014
S titanom v očesu do zmage
Za kisovškim kolesarjem Primožem Rogličem je uspešna
dirka po Sloveniji, na kateri se je podredil moštvenim ciljem. Nekdanji smučarski skakalec je maja prišel do svoje
prve etapne zmage na dirkah 1. kategorije.
“Celotna ekipa je, glede na trenutno
pripravljenost, pokazala zadovoljive
predstave,” je nastop na pred dnevi končani dirki Po Sloveniji opisal
kolesar novomeške Adrie Mobil Primož Roglič. Glavna naloga Kisovčana je bilo asistiranje moštvenemu
kolegu Klemnu Štimulaku, ki je na
zaostanka skupno 25. na zadnji slovenski ‘pentlji’.
Vsestranski tekmovalec je aprila na
dirki v Istri doživel neprijeten padec,
po katerem je imel zlomljeno očesno
dno. Nesreči je botrovalo preveliko število kolesarjev na dirki glede
Primož Roglič se s kolesarstvom ukvarja šele od leta 2012. Pred
prihodom v Adrio Mobil je nastopal za Roglo in Radensko in
hitro pokazal svoj talent. Gre za vsestranskega, 176 centimetrov
visokega in 62 kilogramov težkega kolesarja, ki se ob etapni
zmagi na dirki po Azerbajdžanu lahko pohvali še z zmagami na
gorskih ciljih na dirki po Sloveniji. Letos jeseni bo dopolnil 25 let
in ima najlepša leta kariere še pred seboj.
koncu osvojil modro majico za najboljšega v točkovanju gorskih ciljev.
“Štimulak je imel realno možnost, da
postane dobitnik modre majice, tako
da je bila moja naloga predvsem to,
da mu pomagam. In mislim, da sem
to počel dobro. S svojimi individualnimi predstavami sem zadovoljen,
izpolnil sem vsa navodila,” je dejal
Roglič, z osmimi minutami in pol
na traso proge, v gneči jo je Zasavec
hudo skupil. A poškodba ga ni dolgo
ovirala. “Na poškodbo sem že skoraj
pozabil, ne ovira me več. Brez kolesa sem bil le dva dni. Med operacijo
so mi v očesno dno vstavili mrežico
iz titana in sedaj nimam nobenih
težav,” je zatrdil 24-letnik, ki je svoj
največji uspeh doživel že dober mesec dni po operaciji, ko je dobil etapo
Pesko v Trbovljah,
Gjerek v Sevnici
Člansko ekipo trboveljskih rokometašev bo v naslednji sezoni s klopi vodil 34-letni Gregor Pesko. Mladinski reprezentant Žan Gjerek bo najbrž še leto dni ostal pri prvoligaški
Sevnici.
Gregor Pesko bo prvič vodil člansko
rokometno moštvo. Foto: RD Rudar
Rokometaši Rudarja so se po koncu sezone 2013/14 razšli s trenerjem
Draganom Babovićem, nadomestil
ga je Gregor Pesko. Slednji ima za
seboj desetletno trenersko kariero, v
preteklosti je deloval tudi pri RK Zagorje, kjer je vodil mlajše rokometašice. Gre za otroka trboveljskega kluba,
ki je pri Rudarju igral za vse selekcije.
Mladinski reprezentant Žan Gjerek,
eden nosilcev ekipe selektorja Slavka
Ivezića, bo, kot kaže, še eno leto nastopal med prvoligaško konkurenco.
Tudi v novi sezoni bo Trboveljčan
bržkone igral v Sevnici, s katero je v
pretekli sezoni, kot posojen igralec
Rudarja, končal na odličnem šestem
mestu v 1. NLB Leasing ligi.
Osredotočen na
priprave
V preteklih dneh nam je na uho prišla informacija o možnosti Gjereko-
na skakalnici je treba do potankosti
izpiliti detajle,” meni Primož in obenem priznava, da se je lažje preživljati
s kolesarstvom kot s skoki. “Lažje se
je preživljati s kolesarstvom, ki je bolj
množičen, globalen šport. Skoki so
zelo specifični in niso tako razširjeni. Tam lahko živiš od športa le, če si
član A reprezentance. Pri kolesarstvu
je vse skupaj vendarle malce boljše.”
vega prestopa v trebanjski Trimo, a
nam je 19-letni rokometaš zatrdil, da
se to ne bo zgodilo. “Najbrž bom še
eno leto ostal v Sevnici, takšna je želja. O prestopih se vedno govori, toda
nisem še sklenil nobenega uradnega
dogovora s kakšnim drugim klubom.
Trenutno sem osredotočen na reprezentančne priprave na mladinsko
evropsko prvenstvo v Avstriji,” je dejal 185 centimetrov visoki desničar,
ki lahko igra na vseh treh zunanjih
položajih. Mladinska reprezentanca
bo prvi del priprav opravila v Celju,
Žan Gjerek je eden nosilcev mladinske reprezentance Slovenije. Foto: RD
Rudar
drugega v Slovenj Gradcu, EP pri naših severnih sosedih pa se bo začelo
24. julija.
David Buovski
Brez vzornika
Primož Roglič v dresu najboljše slovenske kolesarske ekipe Adria Mobil.
Foto: KK Adria Mobil
na zahtevni preizkušnji po Azerbajdžanu, ki spada v isto kategorijo kot
slovenska dirka. V letošnji sezoni ima
Roglič še smele načrte. “Kmalu bomo
odpotovali na dirko po Romuniji
(prav tako 1. kategorija, op. a.). Tam
bom najbrž ciljal na kakšno etapno
zmago.”
Lažje živi od kolesarstva
Bivši član ekip Rogle in Radenske je
bil še pred nekaj leti član slovenske
skakalne reprezentance, počasi se je
že prebijal med najboljše. V Planici je
na letalnici leta 2007 grdo padel, kas-
neje pa opustil smučarske skoke.
“Skoke še spremljam, pozimi zelo
podrobno, med kolesarsko sezono pa
toliko, kolikor mi dopušča čas. Nisem se več videl v skokih, nisem več
našel prave motivacije,” je razloge za
zamenjavo športa pojasnil Roglič, ki
pravi, da je trening kolesarstva bolj
naporen. “Obe panogi sta zahtevni,
vsak šport ima svoje značilnosti in
je težak na svoj način. Vsak vrhunski
športnik se mora odrekati določenim
stvarem. Po fizični plati je seveda prekolesariti 200 kilometrov precej težje,
kot trening smučarskih skokov, toda
Roglič pravi, da nikoli ni imel vzornika med kolesarji. “Idola nimam.
Nočem izpostavljati nikogar, da ga
ne bodo čez nekaj mesecev dobili na
dopingu (smeh, op. a.),” se je pošalil
in dodal, da na treningih občasno
uporablja ‘slog žuželke’, ki ga je svetu
kolesarstva predstavil njegov nekaj
let mlajši kolega Matej Mohorič, a
da ga na dirkah ne prakticira. “Zame
se ne obnese. Moral bom izumiti nekaj svojega,” je v smehu zaključil Kisovčan.
Da gre za zares vsestranskega športnika potrjuje tudi dejstvo, da se je
preizkusil tudi v nogometu. Kot je
pojasnil, v Kisovcu skoraj ni fanta,
ki ne bi vsaj nekajkrat stal na zelenici
domače Svobode. Njegovi sokrajani
pa so lahko ponosni na to, kako jih
Primož predstavlja v svetu profesionalnega športa.
David Buovski
Baričeva brez EP
Mlinšani po 21 letih
Slovenski ženski košarkarski
reprezentanci se ni uspelo uvrstiti na evropsko prvenstvo,
ki bo prihodnje leto na Madžarskem in v Romuniji. Trboveljčanka Nika Barič je bila
med boljšimi v ekipi s sončne
strani Alp.
Na Mlinšah se je konec junija odvil že 21. memorial Dejana Grdena, na katerem se je zbralo 32 ekip malega nogometa iz cele Slovenije. Na enem najbolje
organiziranih in kvalitetnih turnirjev malega nogometa pri nas so se naslova
prvič veselili domačini. Moštvo ŠD Mlinše je v finalu gladko (3:0) premagalo
ljubljanski Teleteam. V tekmi za tretje mesto je bil hrastniški KMN Juventus
po izvajanju kazenskih strelov boljši od trboveljske zasedbe Pizzerija Dimnik
(3:2).
Slovenke so v skupini s Slovaško, Poljsko in Luksemburgom
dvakrat uspele ugnati ekipo iz
Beneluksa, medtem ko sta bila
preostali izbrani vrsti premočni za Niko Barič in soigralke.
Izbranke Toma Orešnika so
tako kvalifikacije za Eurobasket
2015 končale na tretjem mestu v
svoji skupini, z dvema zmagama
in štirimi porazi so ostale brez
zaključnega turnirja.
Solidna statistika
Baričeva je na šestih obračunih
na parketu povprečno preživela
28 minut. V tem času je povprečno dosegala 9,8 točke, 3 skoke,
1,8 podaje in skoraj dve ukradeni žogi na tekmo. Najboljšo
partijo je pokazala na obračunu
drugega kola, ko je Slovenija
gostila Poljsko. Takrat je 19 točkam dodala še tri skoke in štiri
podaje. Kljub temu so Slovenke v
Kranjski Gori klonile (59:68) in
s tem porazom izgubile realne
možnosti za preboj na svoje prvo
veliko tekmovanje. “Težko se je
vrniti, ko zaostajaš že za 17 točk.
Na začetku smo igrale preveč bojazljivo. Poljakinje so bile dobro
pripravljene na našo igro,” je po
usodnem porazu dejala Nika, ki
bo tudi v naslednji sezoni igrala
za moskovski Spartak.
David Buovski
Slavje domačinov po gladki zmagi v finalu. Foto: ŠD Mlinše
Na tradicionalnem turnirju z nagradnim skladom 1000 evrov, ki se ga redno
udeležujejo tudi slovenski reprezentanti v futsalu in vidnejši igralci velikega nogometa, je bil za najboljšega strelca in igralca razglašen domačin Janez
Guna Močnik, najboljši vratar pa je postal njegov moštveni kolega Borut Trdin.
DB
Kopica medalj
Zadnjega tekmovanja, ki šteje za državno prvenstvo, so se člani izlaškega karate kluba Pon Do Kwan udeležili v velikem številu in se iz Murske Sobote
vrnili s šestimi naslovi državnega prvaka. Tilen Zajc se je okitil z naslovom
državnega prvaka v članskih kategorijah do 74 in do 79 kilogramov, Gregor
Razpotnik pa je bil najboljši med borci do 69 kg. Ana Marija Maselj je premagala vse mladinke v kategoriji do 70 kg, medtem ko je Aleksander Maselj slavil
med starejšimi kadeti v kategorijah do 52 in do 57 kg.
Ob tem so izlaški tekmovalci dosegli še sedem uvrstitev na stopničke. Pri najmlajših so bili uspešni Maj Bokal, Tomi Sešlar in Luka Gračner, med starejšimi kadetinjami je bila Špela Borštnar druga, Miloš Rozman pa je bil blizu
vrha med člani do 69 in do 74 kg. Poleg zmage v kategoriji do 69 kg je Razpotnik osvojil še tretje mesto do 74 kg.
DB
14 ZA MLADE
četrtek, 3. julij 2014
Prejemniki zlatih in srebrnih
priznanj v šolskem letu 2013/2014
Šole so zaprle svoja vrata in za nami je še eno
uspešno šolsko leto, pred nami pa zaslužene počitnice. Tudi v tem šolskem letu so bili zasavski
osnovnošolci uspešni na številnih področjih in na
državnih tekmovanjih dosegali zlata in srebrna
priznanja. Vseh področji je toliko, da bi uspešnim
učencem lahko posvetili celotno številko Zasavskega tednika. Tokrat smo izpostavili zgolj tista tekmovanja, ki se jih učenci najbolj množično
udeležujejo.
Tekmovanje
Srebrno priznanje
Zlata kuhalnica
Tekmovanje
Matemček
Srebrno priznanje
Srebrno priznanje
OŠ Ivan Cankar Trbovlje
Tekmovanje v
kemiji
Tekmovanje v
angleščini
Tekmovanje v
slovenščini
Tekmovanje v
nemščini
Tekmovanje v
matematiki
Srebrno priznanje
Srebrno priznanje
Žiga Mrak
Mark Zelič
Srebrno priznanje
Lara Prijatelj
Kristiane Pistotnik
Aleksander Božič
Srebrno priznanje
Blaž Cestnik
Kaja Forte
Patricija Kočnar
Jon Koren
Vito Ham
Diamantni kenguru Žiga Mrak
Jon Koren
Srebrno priznanje
Robert Cerovšek
OŠ Trbovlje
Tekmovanje
v razvedrilni
matematiki
Uvrstitev v polfinale
Srebrno priznanje
Tekmovanje v
fiziki
Tekmovanje
Vesela šola
Tekmovanje v
kemiji
Tekmovanje v
fiziki
Tekmovanje v
logiki
Tekmovanje v
slovenščini
Tekmovanje v
angleščini
Vesela šola
Tekmovanje v
kemiji
Zlato priznanje
Tekmovanje v
fiziki
Tekmovanje v
angleščini
Tekmovanje v
slovenščini
Tekmovanje v
geografiji
Srebrno priznanje
Srebrno priznanje
Srebrno priznanje
Klara Gajšek
Srebrno priznanje
Nadja Pušnik
Tekmovanje
Srebrno priznanje
Zlata kuhalnica
Maša Marko
Ana Dimic Benko
Laura Osenjak
Stojan Kuhar
Maša Marko
Klara Gajšek
Tjaša Judež
Stojan Kuhar
Eva Kuhar
Špela Cestnik
Timotej Zupančič
Juš Navratil
Dominik Krajnc
Klara Gajšek
Tekmovanje
Bober
Državno
tekmovanje v
krosu
Državno
tekmovanje v
atletiki
Državno
tekmovanje v
kegljanju
Državno
prvenstvo v
strelstvu
Srebrno priznanje
Srebrno priznanje
Srebrno priznanje
Srebrno priznanje
OŠ Tončke Čeč Trbovlje
Tekmovanje v
matematiki
Srebrno priznanje
Ekipa fantov
Tinkara Kešnar
Tajda Železnik
Nik Salkič
Nik Hočevar
Srebrno priznanje
Srebrno priznanje
Tekmovanje
Zlato pero
Tekmovanje v
zgodovini
Patricija Kočnar
Tekmovanje v
matematiki
Zlato priznanje
Zlato priznanje
Srebrno priznanje
Zlato priznanje
Srebrno priznanje
Tekmovanje v
angleščini
Zlato priznanje
OŠ Ivana Skvarče Zagorje
Eva Bevc
Lea Ložak
Tilen Kralj
Juš Navratil
Luka Perc
Lea Ložak
Tia Šarkezi
Maj Hauptman Pepelnjak
Patrik Kušter
Tilen Kralj
Lea Ložak
Špela Cestnik
Jan Drnovšek
Nadja Pušnik
Klara Gajšek
Tekmovanje v
matematiki
Tekmovanje v
biologiji
Tekmovanje v
slovenščini
Tekmovanje
Logična pošast
Srebrno priznanje
Tekmovanje v
fiziki
Male sive celice
2. mesto v finalu
Abeceda
Tekmovanje v
3. mesto na
rokometu
področnem
tekmovanju
Tekmovanje v
kuhanju
Žiga Mrak
Aglaja Gale Šparemblek
Srebrno priznanje
Sebastijan Plaznik
Rebeka Košmrlj
Zala Pestotnik
Benjamin Kulović
Srebrno priznanje
Rebeka Košmrlj
Srebrno priznanje
Jure Omahen
Srebrno priznanje
Zlato priznanje
Zala Pestotnik
Sebastijan Plaznik
Srebrno priznanje
Vita Malavašič
Srebrno priznanje
Vita Malavašič
Srebrno priznanje
Stella Pleša
Lovro Malavašič
Nik Jukič
Matic Šivavec
Samira Dedić
Rebeka Košmrlj
Blaž Gašparič
Hana Strakušek
Jaka Tomažin
Amra Kametović
Ajda Pestotnik
Tilen Gašparič
Lovro Malavašič
Jaka Schmit
Ana Nuša Detela
Nika Gabrič
Tilen Pangeršič
Jaka Tomažin
Kevin Hudarin
Matevž Košak
Lovro Malavašič
Jaka Schmit
Tilen Pangeršič
Elma Salihović
Matija Omahen
Tekmovanje v
zgodovini
Tekmovanje v
biologiji
Tekmovanje
v poznavanju
sladkorne
bolezni
Tekmovanje v
astronomiji
Srebrno priznanje
Srebrno priznanje
Srebrno priznanje
Simona Mišič
Srebrno priznanje
Nika Drnovšek
Teja Vrtačnik
Ema Kurent
Srebrno priznanje
Andrej Turnšek
Zlato priznanje
2. mesto
2. mesto
Tekmovanje v
slovenščini
Tekmovanje v
astronomiji
Tekmovanje
Bober
Lara Strgaršek
Lara Strgaršek
Ekipni državni prvak
Žiga Bregar
Jure Novak
Nik Polc
Tekmovanje v
matematiki
Zlato priznanje
Srebrno priznanje
Zlato priznanje
Srebrno priznanje
Zlato priznanje
Luka Vnuk
3. mesto na ekipnem
Matej Pevc
tekmovanju
Kristijan Kralj
OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik
Tekmovanje v
matematiki
Tekmovanje v
fiziki
Tekmovanje v
kemiji
Zlato priznanje
Nika Špajzer
Žan Bratuša
Špela Polak (PŠ Dol)
Martin Grešak (PŠ Dol)
Špela Polak
Rok Udovč
Špela Polak
Lucija Pirnovar
Žan Bratuša
Enej Vidovič
Lucija Pirnovar
Enej Vidovič
Žan Bratuša
Lucija Pirnovar (PŠ Dol)
Urška Velikonja (PŠ Dol)
Anja Pavčnik
Sara Simončič
Tinkara Anžur
Mark Majcen
Martin Grešak
Martin Gianini
Špela Polak
Srebrno priznanje
Andraž Guzaj
Srebrno priznanje
Srebrno priznanje
Srebrno priznanje
Tekmovanje v
biologiji
Srebrno priznanje
Tekmovanje v
slovenščini
Srebrno priznanje
Srebrno priznanje
Tekmovanje v
angleščini
Tekmovanje v
nemščini
Tekmovanje v
zgodovini
Srebrno priznanje
Srebrno priznanje
Vesela šola
Zlato priznanje
Državno
tekmovanje iz
robotike
Tekmovanje
v poznavanju
sladkorne
bolezni
Tekmovanje
mladih
čebelarjev
Tekmovanje
Zeleno pero
3. mesto
Srebrno priznanje
Zlato priznanje
Srebrno priznanje
Zlato priznanje
Srebrno priznanje
OŠ Ivana Kavčiča Izlake
Zlato priznanje
Srebrno priznanje
Jan Ocepek
Srebrno priznanje
Srebrno priznanje
Maj Šušteršič
Žiga Božič
Maj Kos
Lin Maselj
Ana Razpotnik
Rebeka Pogačar
Anja Rebolj
Tjaša Dolšina
Vesna Pikelj
Tekmovanje v
matematiki
Srebrno priznanje
Tekmovanje v
slovenščini
Srebrno priznanje
Tekmovanje v
angleščini
Srebrno priznanje
Klara Šparlek
Kim Tot
Tajda Klemen
Tomaž Omahne
Matej Pevc
Luna Kajin
Nika Cirar
Nejc Keže
Klara Šparlek
Matej Pevc
Klara Šparlek
Luka Kajin
Matej Pevec
Srebrno priznanje
Luka Kajin
Srebrno priznanje
Meliha Zahirović
Zlato priznanje
Klara Šparlek
Tekmovanje v
kemiji
Tekmovanje v
fiziki
Tekmovanje v
biologiji
Vesela šola
Žan Bratuša
Tinkara Anžur
Anja Pavčnik
Zala Vašl
Špela Polak
Urška Velikonja
Žan Bratuša
Antonijo Jukić
Hana Sarajlić
Melisa Mavri
Sara Selan
Tjaša Vogrinc
Nika Špajzer
Živa Brglez
Nejc Mastnak
Klemen Kačič
Zala Logar
Aljaž Klanjšek
Benjamin Štimec
Anja Pavčnik
Špela Polak
Lucija Prinovar
Žan Bratuša
Tin Bantan
Gregor Pajić
Melisa Mavri
Jure Kolar
Kaja Mejač
Luka Jeraj
Katja Sirk
Patricija Cirar
Jan Ocepek
Žan Razpotnik
Klavdija Drnovšek
Nika Lindič
Jan Ocepek
Jerca Polc
Vasja Grošelj
Nika Bergant
Žan Vetršek
Urša Izlakar
Jan Ocepek
Jan Ocepek
Žan Razpotnik
Patricija Cirar
Ema Pikelj
Tinkara Butara
Srebrno priznanje
Tekmovanje v
kemiji
Klara Razboršek
Mateja Čebin
Tine Senica
1. mesto
OŠ Toneta Okrogarja Zagorje
Tekmovanje v
fiziki
Lara Hribar
Jošt Martinčič
Jaka Baš
Nika Drnovšek
Luka Razboršek
Luka Medvešek
Primož Pungartnik
Ema Kurent
Žiga Bregar
Andrej Turnšek
Nika Drnovšek
Teja Vrtačnik
Ana Vrtačnik
Primož Pungartnik
Luka Medvešek
Teja Vrtačnik
Primož Pungartnik
Primož Pungartnik
David Kusić
Ana Vrtačnik
Tjaša Sijamhodžić
Sara Simončič
Simona Mišič
Nika Drnovšek
Tjaša SIjamhodžić
Anja Sotenšek
Klemen Šikovec
Andrej Turnšek
Državno
prvenstvo v
strelstvu
Srebrno priznanje
Zlato priznanje
Srebrno priznanje
Tekmovanje
mladih
čebelarjev
Zlato priznanje
OŠ Slavka Gruma Zagorje
6. mesto - met
žvižgača
Športno
8. mesto - skok v
področje
višino
6. mesto - namizni
tenis
2. mesto
Tekmovanje
2. mesto
mladih tehnikov 4. mesto
4. mesto
Nijaz Šabanović
Žan Izlakar
Benjamin Menard
Emir Husanović
Nijaz Šabanović
Ana Jakopič
Sabina Zakšek
ZASAVJE 15
četrtek, 3. julij 2014
Flora & Paris ima plan
Flora in njeni fantje iz skupine Flora & Paris imajo plan. Novi
singl ima naslov To je plan. Glasbo je napisal Matej Fele, besedilo Primož P. Ram Siter, aranžma je delo skupine. Njihov
plan je čim bolj lahkotno preživeti počitnice na soncu in z
vetrom laseh, saj so veliko energije porabili za snemanje še
zadnjih skladb za prvi CD, ki bo predvidoma izšel v začetku
jeseni. Posneli so tudi video, ki ga je režiral Marko Duplišak.
ZT
Pa še Paris. Foto: Urška Lukovnjak
Flora. Foto: Urška Lukovnjak
Aforizmi
Nekoč so knapi skakali čez kožo,
danes pa iz kože – tuk jih majo u rit!
Ko gre tvoja pot
Pot se je na GESŠ Trbovlje, vsaj za nekatere, končala v ponedeljek, 23. junija
2014, na zaključni prireditvi v Delavskem domu Trbovlje, kjer so se na slovesen način poslovili od še enega šolskega leta. Čestitke in pohvale so kar deževale: najboljši med najboljšimi, priznanja s tekmovanj, knjižne nagrade, sladka
presenečenja, odličnjaki in tri priznanja šole: Jasmini Drolc, Petru Adamiču
in Črtu Dragarju. Po pestrem kulturnem programu so zbrani ob zaključku
prijetno presenetili četrtošolci, ki so predstavili Ježkovo pesem.
GobecNews
99% obsojenih na Dobu je nedolžnih
in žrtev sodnih zmot.
Na mladih svet stoji,
a kaj ko ga ta stari ne dajo iz rok.
Zdi se mi da nam bodo po dokončani
denacionalizaciji in privatizaciji
ostali grunti samo še v teglcih.
PEČEN MLADI KROMPIR
Krompir zelo dobro operemo.
Narežemo 3 - 4 mm široke zareze tako globoke, da se krompir še drži skupaj, in zložimo
na pekač. Pokapamo ga z olivnim oljem, posolimo in nanj
položimo koščke masla. V
vroči pečici (180 stopinj) pečemo približno 1 uro. Pečenega
vzamemo iz pečice in pokrijemo z aluminijasto folijo. Po 5
minutah krompir serviramo na krožnike. Prilega se k mesnim jedem in
solatam. Krompir je odlična priloga, ko kuhamo kosilo za več oseb.
Tekst in foto: Marija Razpotnik
Najbolj sovražim pogled v svoj tošel.
Rdeči Tajfel
Ko gre… Foto: GobecNews
Pisma bralcev
Nekaj pisem bralcev se je že nabralo
v našem nabiralniku. Danes objavljamo prve odzive. Ne bomo jih komentirali. V uredništvu pa si bomo pridržali pravico jezikovno urediti pisanje
in ga po potrebi skrajšati na razumno
dolžino. Anonimnih pisanj ne bomo
objavljali, prav tako ne tistih z izmišljenimi imeni. Zato avtorje prosimo,
da navedejo svoj naslov, morda tudi
telefon, da se lahko o objavi pogovorimo.
Uredništvo
Hvala za časopis
Spoštovani g. Marko Planinc
in vsi, ki sodelujete pri ustvarjanju
Zasavskega tednika!
Iskrena hvala za izvod časopisa, ki
obravnava dogodke iz naših dolin.
Hvala, ker je zastonj, to pa zato, ker
si časopisov že dolgo nisem kupi-
la. Moja pokojnina je namreč tako
mala, da se časopisom pač moram
odpovedati. Ni moj namen tarnati.
Želim vam veliko uspeha pri delu in
da bi lahko pisali čim več o prijetnih
stvareh. V članku Iz ideje je nastala
dežela ste tako pozitivno pisali o Jasmini in Blažu. Želim si, da bi takšnih
ljudi bilo še veliko. Naj zlati učenci
prinesejo v naše doline zlate pogoje za boljše življenjske pogoje njenih
prebivalcev.
Vse dobro vam želi
Marija Pišek iz Trbovelj
Čestitke
Spoštovana ekipa ustvarjalcev Zasavskega tednika!
Iskrene čestitke ob časopisa. Mislim,
da si tudi ljudje iz naših dolin zaslužimo svoje cajtnge.
Lep pozdrav!
Ivo Restar, Hrastnik
Življenje rudarjev
V Zasavju dolina leži,
so rekli ji včasih Rdeči revirji.
Tukaj ponosno so rudarji živeli,
pod zemljo garali, premog kopali.
Mnogokrat lačni in žejni,
so črno jamo prekleli.
Pik as in kramp sta pela,
da njihova družina bi lažje živela.
V rudarski družini živeti bilo je težko,
saj veliko otrok povsod je bilo.
Tam mati je mnogo noči prejokala,
kaj svojim otrokom jutri jest bo dala.
Družine čakale so vsak dan v strahu,
da sirena ne bi zapela.
Da nesreča ne bi ženi moža
in otrokom očeta vzela.
Breda Perme, Trbovlje
16 ZABAVA
četrtek, 3. julij 2014
Z domfrco v prihodnost
»Domfrca ne bo vozila kolma na štacjon,« poje Vlado Poredoš v zdaj že ponarodeli pesmi Adijo knapi skupine Orlek.
V zadnjih letih je zvok domfrce – domači izraz za rudarsko
lokomotivo – resda obmolknil, toda v zadnjem vikendu meseca junija se je na trboveljskih Kipah ponovno zagnala in
prevzela ime festivala za nove čase. Po besedah organizatorjev je Domfrca mišljena kot dogodek, ki je skušal združiti
lokalno skupnost vseh treh zasavskih občin in v ta prostor
vnesti energijo, ki je potrebna za doseganje sprememb.
O sami ideji za festival je nekaj več
povedal njegov organizator Nejc
Kresnik: »Preprosto nisem bil zadovoljen s stanjem duha v naši regiji, zato sem menil, da ta potrebuje
nekaj, kar jo bo prebudilo iz spanca.
Povezal sem se z različnimi društvi
in aktivisti, ki so bila pripravljeni sodelovati na tem dogodku in tako je
nastala Domfrca, za katero upam, da
bo v prihodnosti povezala Zasavje.«
Domfrca je rezultat sodelovanja številnih prostovoljcev in aktivistov, ki
so bili pripravljeni deliti svoje talente
in s tem pomagali ustvariti program
festivala. Z željo, da bi se dogodka
udeležilo čim več ljudi, je bilo organiziranih mnogo delavnic in predavanj, v večernih urah pa so sledili
koncerti lokalnih glasbenih skupin.
V dopoldanskem času so predstavniki DPM Trbovlje in Zagorje ob Savi
skupaj pripravili pester program za
najmlajše. Rok Šifrer, predstavnik
DPM Zagorje ob Savi: »Za otroke
smo pripravili številne poletno obarvane ustvarjalnice, športne igre in
Mladinski center Zagorje ob Savi,
PUNKT - Laboratorij za kreativne
industrije, Gibanje za dostojno delo
in socialno družbo, Turistično informacijski center - TIC, Društvo
upokojenih pedagoških delavcev Slovenije – sekcija Trbovlje, Trbovlje na
kolo, Kulturno kolesarsko društvo
Muslauf, Perkakšns, Ines Gama in
Tadeja Perpar. V okviru programa je
nastopila tudi skupina revirskih likovnih umetnikov RELIK, ki je otvorila Ex Tempore, sicer enotedenskih
dogodek, kjer slikarji ustvarjajo na
prostem. V okviru natečaja Cicka
so izbirali najboljšo fotografijo, ki je
nastala na prizorišču festivala. Proti
večeru so se obiskovalcem med drugim predstavili še orientalske plesalke, folklorna skupina, Rudarska
godba Hrastnik, mažoretke, vokalna
skupina Iris in gledališčniki iz Svobode s predstavo Prasica debela.
Festival je postregel tudi z različnimi
športnimi aktivnosti. Udeleženci so
se lahko posvečali balinanju, badmintonu, teku po okoliških hribih,
Bohem na glavnem odru Domfrce. Foto: Matjaž Kirn
animacije.« Otroci so lahko jezdili
konje, si poslikali obraz, izdelovali
lutke in strašila, poslušali pravljice,
likovno ustvarjali...
Sekretarka DPM Trbovlje Lavra Izgoršek: »Domfrca je super tako za
mlade kot stare in upam, da bo živela
tudi prihodnje leto.« Poleg programa
DPM so za zabavo poskrbeli še Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje, Zavod Metuljček, Konjeniško društvo
Trbovlje, Darila in nakit Luci, Špela
Ulaga in Delavski dom Trbovlje.
Po zaključju programa za najmlajše
so se obiskovalcem predstavila lokalna društva, ki skušajo izboljšati
kvaliteto človekovega življenja. Na
predavanjih so predstavili metode
alternativne medicine, koncept socialnega podjetništva, načine za zajezitev brezposelnost mladih pa vse do
vzpodbujanja kreativnega razmišljanja kot temelja produktivnih rešitev.
Med nastopajočimi so se predstavili
Športno humanitarno društvo Človek, Tranzicijsko mesto Trbovlje,
borilnim veščinam, tekmovanju v
dirkanju z BMX kolesi, rolkanju in
motokrosu.
Zvečer so bili obiskovalcem na voljo trije odri z raznoliko glasbeno
ponudbo. Veliki oder je bil namenjen koncertom lokalnih glasbenih
rock skupin. Poleg skupin Bohem in
Orlek, ki predstavljata del zasavske
koncertne folklore, so se občinstvu
predstavili mladi punk rock zasedbi
The Fallen Idea in KLT, alternativni disco rockerji Koala Voice, raper
Bajta 13 s svojo ekipo, ljubitelje starega rocka so navdušili nastopi skupin Divje Rože, Podstrešje in Rusty
Swords, poskrbljeno pa je bilo tudi za
tiste, ki prisegajo na metal in hardcore glasbo s skupinami Dislocated,
Terminal Disease, Trifail in Datura.
Poleg glavnega sta bila odprta še dva
odra; Domačija je poskrbela za nastope narodnozabavnih ansamblov
kot so Veter, Tu pa tam, Kr en bend,
Navihani muzikantje in Poklon,
medtem ko je bil oder Štrom tanc na-
Čez dan je domfrca vozila vse živo. Foto: Vid Šteh
menjen ljubiteljem elektronskim ritmov z nastopi različnih DJ-jev.
In kako so celotni festival sprejeli
Zasavčani, katerim je bil ta tudi namenjen? Obiskovalka Saša Pirnaver
upa, da bo Domfrca postala tradicionalna: »Zasavje potrebuje celodnevni
festival, ki bo združil dejavnosti za
staro in mlado in s tem pripomogel
k večjemu medsebojnemu druženju.
Vse pohvale organizatorjem za izpeljani dogodek in upam, da se bo
zadeva prijela med ljudmi in postala
tradicionalna.« Svoje navdušenje nad
dogodkom je izrazil tudi zasavski likovnik umetnik Jože Potokar – Cvrčo: »Sam sem bil že od samega začetka prepričan v uspeh festivala, saj
poznam ekipo, ki ga je organizirala
in iz praktično ničesar ustvarila tako
lep dogodek. Preseneča me tudi to, da
so ljudje dogodek nemudoma sprejeli
za svojega, čeprav se ta odvija prvič.«
Ena od koordinatork projekta Snaša
Klančar je mnenja, da Zasavje potrebuje takšne dogodke, kot je Domfrca: »Ljudje potrebujejo prostor, kjer
se bodo srečevali in družili ob prijetnem programu za vse generacije
in zato sem mnenja, da bo Domfrca
postala tradicionalni dogodek v Zasavju.« Med obiskovalci je svoje mnenje povedal tudi Miro Čančer, ki se
je obregnil ob udeležbo Zasavčanov
na teh dogodkih: »Za moje pojme bi
se lahko festivala udeležilo več ljudi,
še posebej, ker v Trbovljah poslušam
kritike, da se pri nas nič ne dogaja.
Zdaj se je organiziral dogodek, kjer
lahko vsakdo najde nekaj zase, vendar tistih najbolj glasnih kritikov ni
od nikoder.« Podobnega mnenja je
tudi Miha Kovačič, predstavnik Karate kluba Trbovlje: »Udeležba bi lahko bila boljša, toda imam občutek,
da se bo zadeva med ljudmi sčasoma
prijela in s tem privabila še več obiskovalcev.«
Po uspešno zaključenem festivalu
Domfrca se seveda poraja vprašanje,
kakšna bo njegova pot v prihodnosti.
Organizatorji so prepričani, da bo
Domfrca nekoč postala največji zasavski festival, ki bo uspel združiti vse
občine in generacije in s tem tvoril
pot za prihodnost Zasavja.
Vid Šteh
Prvi zasavski
izziv Z-20
Ekipa srčnih pohodnikov in hribolazcev iz Litije in zasavskih občin se je v soboto, 21. junija, podala na prvi zasavski izziv Z-20, v okviru katerega so si zadali v 20 urah
prehoditi 80 kilometrov dolgo traso iz Litije do Laškega
po delu zasavske planinske transferzale. Tokrat so pot
prehodili v prijateljskem krogu, za prihodnje leto pa že
napovedujejo, da bodo na izziv skušali privabiti precej
več udeležencev.
Pohodniki na poti. Foto: Marko Kušar
Deset najbolj zagnanih je letos na pot krenilo ob 3. uri izpred litijske občine, nato pa jih je pot vodila čez Janče, Jevnico, Senožete, Sv. Miklavž in
skozi Slivno do Vač, kjer jih je na prvem postanku pričakala spremljevalna ekipa z okrepčili in svežimi oblačili. Na tej točki sta dve udeleženki
presodili, da je za njima že dovolj dolga pot, preostalih osem pa je pot
nadaljevalo na Zasavsko goro, od koder so se spustili na Izlake. Po počitku
so nadaljevali preko Čemšeniške planine proti Vrhem in Partizanskemu
vrhu do tretjega srečanja s spremljevalno ekipo na Podmeji. Čeprav so
imeli za seboj že več kot 60 kilometrov in precej višinske razlike, so bili
dobre volje, kar so dokazali s plesom in poskakovanjem ob živahni glasbi
iz avtomobila spremljevalne ekipe. Še zadnje okrepčilo in pot pod noge
na zadnji del poti, do Mrzlice in Šmohorja ter Debra v Laškem, kjer so jih
na cilju poleg spremljevalne ekipe pričakali tudi prijatelji, znanci in drugi
podporniki. Na cilj so prispeli ob 21:26 in tako tudi uspešno zaključili
prvi zasavski izziv Z-20, saj so za pot porabili 18 ur in 26 minut.
SL
VOLITVE 17
četrtek, 3. julij 2014
Izberite pravo,
izberite pravega
Sebastjan Ledinek
Še vedno verjamem v Trbovlje! Če verjamete tudi vi in
če ste pripravljeni vstati in delati z menoj, potem vrnimo
Trbovljam prihodnost! Zdaj je skrajni čas, da vstanemo
in gremo skupaj na volitve!
Katjuša Laznik
slika
»Kandidiram, ker želim, da nas povežeta optimizem in zaupanje, da smo ljudje najpomembnejši
kapital naše države in da je zagotovljen dostop
do kakovostnih javnih vzgojnih, izobraževalnih,
zdravstvenih in socialnih storitev.
Dosedanje izkušnje mi bodo zagotovo pomagale
uveljavljati socialdemokratski program.
Za hitrejši gospodarski razvoj Hrastnika in Zasavja
so nujni investicije, spodbujanje socialnega podjetništva in zadružništva ter varno in kakovostno
življenje.
Socialdemokratske vrednote – solidarnost,
enakost, pravičnost, tovarištvo – bom udejanjala
na vseh ravneh, ker le z dejanji lahko dosežemo
zastavljene cilje.
Na svidenje na volitvah!«
Primož Jelševar
Sem Primož Jelševar - delavec, podjetnik, glasbenik, vodja dobrodelne akcije Manj svečk za manj
grobov, s katero smo zbrali že več kot 50.000 EUR
in navdušenec nad vsem dobrim. Slovenija krvavo potrebuje mlade, ki si upajo vizijo prihodnosti
postaviti pred razprtije pretekle generacije.
Verjamem v ponoven dvig zasavskega gospodarstva na nivo, ki smo ga s svojo 200 - letno industrijsko zgodovino vredni in sposobni. Če sem
si cilj zadal previsoko, bom sestavil ekipo, ki bo
temu izzivu kos.
Vabim vse, še posebej mlade, da gredo na volitve.
Sistem NI idealen in od nas NI odvisno ali ga
bomo spremenili. Od nas je odvisno KDAJ in
KAKO ga bomo spremenili.
Luka Mesec
KANDIDAT ZDRUŽENE LEVICE V TRBOVLJAH
Kandidiram v Zasavju, ker so tu zgoščeni
problemi cele Slovenije. Propad industrije.
Brezposelnost. Odseljevanje mladine.
Probleme je treba reševati tam, kjer so najhujši.
REŠIMO ZASAVJE – REŠIMO SLOVENIJO
Aleš Gulič
Ker vem, da je dobro lahko le, kadar je dobro za vse.
Zato gre LDS na volitve skupaj s PS. Težave bomo
morali reševati skupaj. Oživiti moramo energetiko,
lesno industrijo, prometnice …. da bi zaživeli tako,
kot smo v Drnovškovih časih. In reševati je treba hitro,
učinkovito, pregledno.
Tea Juratovec
univ. dipl. pravnica
kandidatka SD za poslanko Zagorja
Po kvaliteti zraka sodi Zagorje ob Savi med najbolj prizadete občine v Sloveniji. Razvojni programi morajo biti zato nujno prilagojeni omejitvam
ekološko degradiranega okolja. Državna in regijska politika se morata oblikovati odgovorno, s
poudarkom na ljudeh. Sodobna evropska država
je dolžna skrbeti tudi za zdravo življenjsko okolje,
zato ustvarjanje novih delovnih mest na račun
zdravja ljudi za Zasavje ni dolgoročna rešitev. Ne
samo delovna mesta, ampak kvalitetna delovna
mesta. Spodbujanje perspektivnih podjetij in posameznikov. Z vizijo, v kateri je prostor za mlade.
Jože Velikonja
univerzitetni diplomirani inženir rudarstva
Verjamem, da lahko le kompetentni in odgovorni poslanci, z znanjem, izkušnjami in vztrajnim
delom, poskrbijo za čimprejšnji izhod Slovenije
iz krize, ljudem pa vrnejo zaupanje v državo in
vrednote.
Zasavje mora ostati regija. Ohraniti moramo regijske institucije, povečati težo regijskim projektom in iskati projektno sodelovanje izven regije.
Mladim moramo omogočiti dostopno izobraževanje, delu zagotoviti pošteno plačilo, starejšim pa
dostojne pokojnine.
Spoštovane volivke in volivci, verjamem, da lahko
z mojim poznavanjem problematike in potreb
naših krajev ter z vašo podporo, uresničim skupne
cilje.
Anica Ule Maček
Vrnimo ljudem dostojanstvo.
Namesto širše volilne propagande smo denar dali v humanitarne
namene.
Ivan Hršak
ohranitev javnega zdravstva in šolstva
povišanje pokojnin ob 2% rasti BDP
regres vsem upokojencem
ustanovitev demografskega sklada
programi zaposlovanja MLADIH in starejših od 50 let
prihod uspešnih podjetij v občino
bistvena oživitev ponudbe krajanom Dola
Vika Jelen Škrlep
Alojz Vajdič
Za kandidaturo sem se odločila zato, ker želim s svojim
delom v DZ pomagati občini Hrastnik in Zasavju.
S podporo pravih zakonov in ostalih možnosti si
bom prizadevala za izboljšanje sedanjega stanja
brezposelnosti in ostalih perečih problemov tako v
Zasavju kot v Sloveniji. Obkrožite SDS pod 1.
Skrb za starejše in upokojence
(pokojnine,urad za starejše, demografski sklad, delo
upokojencev, zakon o dolgotrajni oskrbi starejših)
Sociala in zdravstveno varstvo
(zdravstvena reforma, odprava dodatnega
zdravstvenega zavarovanja, javno zdravstvo)
18 REKLAMNA OBVESTILA
četrtek, 3. julij 2014
ZABAVA 19
četrtek, 3. julij 2014
Nagradna križanka 3
3
PLOD, KI
POPRAVLJAOSTANE V
LEC UR
NASADU
KRVNI
FAKTOR
BOLGAR.
SMRT IZ
VLADAR.
USMILJENJA
DINASTIJA
MESTNA
ČETRT
PRAGE
NATRIJ
REKA V
ANGLIJI
MESTO NA
JUGU SALVA- STAREJŠI
DORJA
FANTOVSKI
DOM ZA
RUDARJE
DELAVEC V
ARHIVU
GEOM. LIK
OŽILJE
LISTOV
MESTO J OD
PROAKTINIJ
(NERVATU- TEL AVIVA
RA)
ZRAK (LAT.)
TELOVADNA
PRVINA
GLORIJA
KOČNAR
DRUGO IME
ZA RUDNIK
ŠTEVILKA
NOSILNI
ELEMENT
KONJSKA
MOČ
RDEČI
REVIRJI
RUDAR
(POG.)
KRATICA
NEMŠKE TV
BARIJ
NARAVA,
ČUD
OT. PRI N.
GVIN.
VERSKO
SREDIŠČE
BORDOJEC
(ANGL.)
REKA NA
KAVKAZU
EL. NAD
ŠTEDIL.
N. LOGARITEM
REKA NA
PELOP.
TKANINA IZ
VOLNE
ANCONA
ZRST J.
GLASBE
ERBIJ
PIJAČA ST.
SLOV.
AM. FIL.
IGRALKA
PATRICIJA
DIDŽEJ
DVOJINA
DUŠEV. BO- SESALEC,
LAN ČLOVEK KI LETA
(EKS.)
PONOČI
D. ORGA-NIZACIJE
VEZNIK
ROPARSKI
KIT (ORKA)
TULEC, ETUI
ŽEN. IME
KOMAN.
DRUŽBA
RUDAR.
NASELB.
TIBET.
GOVEDO
ELEKTRO
INDUS.
GESLO
POVRŠINSKA MERA
MAJHNA
DEKLICA
TANTAL
AM. IGR.
GARDNER
OJSTERŠ.
ANDREJA
DEL. V P.
BAKRA
CINK
VEZNIK
OKSID
(ZAST.)
ŠVEDSKI
NOG. K.
ANGL. REŽISER (SAM)
BRUTO
DOM. P.
REVMATIZEM
AMER.
FILMSKI
VESOLJČEK
NEKD. KONAŠA
SOV. POLITIK ZAHODNA
(FADIL)
SOSEDA
VRHUNS.
ŠPORTNIK
ŽELATINA IZ
ALG
BRAZILSKO
MESTO
SKAND.
MOŠKO IME
NEK. AM.
SMUČ.
(CINDY
VULKAN NA
FILIPINIH
NASAD OB
HIŠI
ANTIMON
IZDELOV.
OKEN
NAR. UN.
KNJIŽ.
AM. PREDSED.
TERMOELEKT.
EGIPČAN.
BOG SONCA
OTOK V
INDONEZIJI
PRIST. V
IZRAELU
(AKA
KONJ
ARABSKE
PASME
tevilke, čudak, blag, kanconier, pp,
liva, mora, cut, dp, kolivanov, dr, ek,
buick, zeri, sa, milancerinšek, itl,
inč, an, anion, lazarevac, eckert, ana,
asari, jansen, raj, utrinki, oaza
Geslo: Utrinki iz prve številke
Sudoku št. 3
3
8
6
9
4
6
2
3
1
7
2
3
8
5
9
6
9
2
5
1
3
7
6
5
8
3
7
1
2
9
4
6
5
7
9
4
2
9
1
4
5
8
3
5
4
2
3
8
7
1
6
9
4
8
4
6
1
1
3
5
7
8
5
5
9
1
9
3
7
7
2
5
2
4
2
8
7
1
9
6
1
5
3
3
7
4
2
2
5
7
3
4
9
8
6
4
8
USULUTAN - mesto na jugu
Salvadorja
ASDOD - mesto južno od Tel Aviva
TAABE - prva Japonka na Everestu
9
6
SLOVARČEK:
3
4
1
8
Kupone s pravilno izpolnjenim
geslom pošljite na naslov Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430
Hrastnik ali na elektronski naslov
(obvezno tudi tu napišite naslov in
tel. številko) [email protected]
do prve srede po objavi križanke.
Izžrebali bomo tri nagrajence, ki
bodo prejeli nagrade Zasavske turistične organizacije (knjiga Poglavja
iz Zasavja, predpasnik V tri krasne, napihljiva žoga in majica V tri
krasne).
8
7
KROMPIR
DOMAČE
SORTE
SOLMIZACIJSKI ZLOG
HIŠA ZA
RUDAR.
MOJSTRE
Nagrajenka nagradne križanke 2 je:
Darja Božič, Kešetovo 4, Trbovlje
Rešitev nagradne križanke št. 2:
požega, km, alunit, boa, blaž, bitola,
rojko, tiger, ol, orjunec, nb, valvazorjevdan, niansa, blair, žehta, šankrock, mda, do, apz, aidan, izprveš-
AMER.
ZVEZNA
DRŽAVA
OKRAJŠ. ZA
TARO
NEK. N.
SMUČAR
BITTNER
OČKA
VHOD V
TRBOV.
RUDNIK
GLAVNI
ŠTEVNIK
PRVA
JAPONKA NA
EVERESTU
PRILIZOVALEC
TRAVN.
IN MOČ.
RASTLINA
STEBLO ŽIT
ALI TRAV
PANJ
Trgovina na drobno
Majcenova 4, Trbovlje
03/562 63 89
KAVA
BAR
375 g
VIKEND AKCIJA
SAMO 4., 5. IN 6.
JULIJ
ARGON
SREČNO!
Ime in priimek:
Naslov:
Tel.:
Geslo:
Popust, da te kap
Vsi popuščajo. Tudi mi smo popustili. Pri ceni!
UGODNA priložnost v Zasavskem tedniku. Objavite oglas za popust.
Tistim, ki se v Zasavju ukvarjajo s storitveno dejavnostjo, omogočamo po izjemno ugodni ceni (15 €) objavo kupona za popust pri njihovih storitvah. Želite
strankam ponuditi popust pri urejanju frizur, popravilu čevljev in oblek, masaži, pri čiščenju avtomobilov, pri jutranji kavici, pri nakupu sadja, sladoleda itn?
Potem je Zasavski tednik pravi naslov za vas.
Ne zamudite priložnosti! Naročila za kupone do vsakega petka pred objavo
časopisa sprejemamo na naslovu: Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430
Hrastnik, na elektronski naslov: [email protected] ali po telefonu
03/56-60-568 (vsak delavnik od 9. do 14. ure).
Masažni salon Beb'z
T: 040 903 073
www.filipinska-masaza.si
Gostišče Zadružni
dom v Čečah v
času prenosov
nogometnih
tekem iz SP v
Braziliji nudi
10 % popust na
pivo
Kupon velja do 17 .7. 2014
Kupon velja do 13. 7. 2014
za vse masaže
20 ZADNJA
četrtek, 3. julij 2014
Jamatlonci v nizkem startu
Le še dober teden dni nas loči od premiernega Jamatlona.
Na desetine udeležencev se pripravlja na pot po rudniku od
Trbovelj do Hrastnika, na kateri bodo morali premagati številne knapovske ovire.
nošnja in vleka bremen, tudi s pomočjo enostavnih jamskih priprav.
Na nekaterih mestih udeležence čaka
prebijanje skozi tesne prostore, pot
pa se zaključi z vzponom po Barbara
vpadniku.
Vetrovka in primerna
obutev
„Za tek v jami se je potrebno dobro
obleči. Na drugi polovici proge je v
enem predelu kar močan prepih, do
takrat pa bodo udeleženci gotovo že
prepoteni, tako da kakšna vetrovka
ne bo odveč. Vsem bi svetoval, da se
opremijo s čelado, ki se jim bo dobro prilegala, saj jih bo v nasprotnem
primeru ovirala med tekom, in da
izberejo dovolj močno svetilko,“ je
vsem udeležencem na dušo položil
Hribar, ki je sicer vajen adrenalina s
prog gorskega kolesarstva.
Matic Hribar na poskusnem Jamatlonu. Foto: Stanislav Rožanc
„Že sam ogled jame in tek v njej sta
zelo zanimiva. Rudniško okolje je
nekaj posebnega že samo po sebi, če
vsemu skupaj dodaš še ovire, pa je
stvar še toliko bolj edinstvena,“ je izkušnjo teka pod zemljo opisal Matic
Hribar, z Janezom Fortejem eden
od avtorjev kratkega predstavitvenega filma, v katerem je moč videti, s
čim se bodo spoprijemali udeleženci
Jamatlona. Film je objavljen na internetni strani Jamatlona in tudi na
facebook strani Zasavskega tednika.
Ni še prepozno, da se
udeležite Jamatlona. Prijave
zbiramo do petka, 4. julija,
na elektronskem naslovu
jamatlon@zasavskitednik.
si. Podrobnejše informacije
o dogodku in navodila za
jamatlonce si lahko preberete
na spletni strani jamatlon.
zasavskitednik.si, kjer si
lahko ogledate tudi krajši
predstavitveni film, da boste
dobili občutek, kaj vas čaka v
jami.
Kanček rudarskega
vsakdana
Po vstopu v rudnik na trboveljskem
Ajnzerju jamatlonce najprej čaka nekaj sto metrov ravnine, ki bodo služili za aklimatizacijo. Pred spustom
po Bedja vpadniku, kjer udeležence
čaka plazenje pod vrvmi, bo najprej
treba preplezati nakopičen jamski
material.
Večina ovir je postavljenih na Savskem obzorju, ki povezuje Ajnzer s
hrastniškim delom rudnika. Treba bo
najti pravo smer na križišču, seveda
ob pomoči oznak in spremljevalcev,
nato pa se prebiti skozi konstrukcijo
odsluženega prevoznega sredstva rudarjev. Manjkalo ne bo niti plezanje
preko rudarskih vozičkov, ob drugi
priložnosti bo slednje treba potiskati.
K aktivnosti v jami seveda spada tudi
„Meni osebno se nobena ovira ni
zdela pretežka, seveda pa je to odvisno od posameznika. Tudi, ko potiskaš rudarske vozičke, je težko le
na začetku. Najbolj naporno se mi
Ovira na Jamatlonu. Foto: Stanislav Rožanc
je zdelo to, da moraš vseskozi paziti
na podlago, saj so tla neravna, občasno pa je seveda treba pogledati tudi
navzgor, da ne trčiš ob jamsko infrastrukturo. Zaradi zahtevne podlage
predlagam, da udeleženci obujejo
planinsko obutev ali nekaj takšnega, kar jih bo ščitilo pred zvinom
gležnja,“ je še dodal Hribar, ki je iz-
postavil, da takšne priložnosti ne gre
zamuditi, saj se priložnost bližnjega
spoznavanja z rudniško tradicijo ne
ponudi vsak dan.
DB
Ob progi bodo razporejeni
spremljevalci, ki bodo v
primeru poškodb ali drugih
problemov vedeli, kaj storiti,
svetovali pa vam bodo tudi
glede premagovanja ovir. Za
morebitne poškodovance bo
poskrbela visoko usposobljena
rudarska reševalna četa.
Proga je v celoti zavarovana
in obokana, gre za stalna
delovišča zasavskih rudarjev.
možnosti zastrupitve s
strupenimi plini ni, trasa je
zelo dobro prezračena.
Jamatlonci bodo rinili. Foto: Stanislav Rožanc
Podporniki Zasavskega tednika
V prejšnji številki smo vas pozvali k akciji podporništva
Zasavskemu tedniku. Kar nekaj bralcev se je odločilo
podpreti naš projekt, vsem se iskreno zahvaljujemo. V prihodnji številki bomo objavili vse podpornike.
Akcija teče naprej. Naj še enkrat ponovimo. Zasavski tednik je časopis, ki ga dobijo vsa gospodinjstva v Zasavju.
V začetku ima tudi naš projekt porodne težave. Časopisa
si mnogi v Zasavju ne morejo privoščiti, berejo pa ga radi.
Dva evra, kolikor bi stala številka časopisa, bi bila zanje
pač previsoka ovira. Nekateri pa bi ga brez težav kupovali
in z veseljem brali.
Če menite, da je naš projekt pameten in potreben, namenite za vsak časopis, ki ga prejmete, 2 evra. Za tri mesece bi
znašala naročnina nekaj več kot 10 evrov.
Rinjenje rudarskega hunta. Foto: Stanislav Rožanc
Če ste pripravljeni biti podpornik Zasavskega tednika,
lahko nakažete 10 evrov na naš tekoči račun SI56 6100
0000 7268 945. Pripišite: podpornik Zasavskega tednika.
Če ste pripravljeni v projekt vložiti večja sredstva, ste seveda dobrodošli. V tem primeru vam bomo v časopisu odstopili oglasni prostor s popustom.
Uredništvo Zasavskega tednika!