1. No category

V i n k o Šribar, Vida Stare, Tatjana Bregant
Časovno opredeljena srednjeveška keramika
V s p o m i n prijatelju in kolegu Stanku Škalerju
O p r o b l e m u nastajanja visokosrednjeveške keramike v slovenskem prostoru in
o njenem razvoju tudi v o b d o b j u poznega s r e d n j e g a veka ter o dataciji keramič­
nih oblik v o b d o b j u o d 1 1 . do 15. stol. sta dosedaj razpravljala R. Ložar v svoji
š t u d i j i ' ter V. Sribar v svojem prispevku o razvoju srednjeveške keramike na
O t o k u pri Dobravi^ ter v katalogu istega avtorja o visoko in poznosrednjeveški
keramiki na O t o k u pri Dobravi.^
R. Ložar je v svoji študiji podal genezo srednjeveške k e r a m i k e za slovenski p r o ­
stor ter poskusil okvirno datirati njene posamezne o b l i k e . V. Sribar pa podaja
srednjeveško keramiko le z ene lokacije, t j . iz freisinškega t r g a O t o k pri Dobravi
— G u t e n w e r t h , vendar s to prednostjo, d a je ta keramika časovno zanesljivo
o m e j e n a pri svoji s p o d n j i in z g o r n j i meji, da so tu zastopane vse oblike, ki so
bile v uporabi v naseljih tega časa skozi ves srednji vek ter da lahko g o v o r i m o
o k e r a m i č n e m o b l i k o v n e m zakladu v posameznih k u l t u r n i h , o z i r o m a časovnih
horizontih, ki so pa zaenkrat datirani le relativno. Celotnemu prikazu srednjeveške
k e r a m i k e v Sloveniji manjkajo doslej absolutne časovne opredelitve za posamez­
ne oblike. Na temelju zgornjih prikazov keramike v Sloveniji lahko govorimo o
regionalnosti, vendar so si f o r m e na našem p r o s t o r u le t o l i k o s o r o d n e , da o p r e ­
delitev ene velja najbrž tudi za časovno opredelitev s o r o d n i h in blizkih tipov,
vsaj na kranjsko-štajerskem p r o s t o r u .
Ker je oblikovni zaklad srednjeveške keramike zelo bogat, se zavedamo, da bo
p r o c e s njene absolutne opredelitve zelo postopen in d o l g o t r a j e n in tako pomeni
objava t u d i enega časovno o p r e d e l j e n e g a lonca prispevek k reševanju celote.
Ob tej priložnosti s m o izbrali nekaj k e r a m i č n i h najdb, ki so o p r e d e l j e n e z novci
ali pa tiste, ki so jasno o p r e d e l j e n e pri izkopavanju z zaprtimi, časovno jasno
definiranimi horizonti. V tem prispevku b o m o o b j a v i l i : lonec, ki je bil izkopan
v okviru staroslovanskega g r o b i š č a na blejskem Otoku in so bili v njem srebrniki
iz 13. stoletja; vrč iz b e l o k r a n j s k e g a muzeja v Metliki z d e p o j s k o najdbo bavarskih
s r e b r n i k o v ; keramiko iz Groblja z jasno časovno o p r e d e l j e n o stratigrafijo; k e r a ­
miko iz Kostanjevice (?), o p r e d e l j e n o z arhitekturo, in, k o n č n o , keramiko iz iz­
kopavanja na starem g r a d u v Celju, datirano s hodnimi površinami.
K razumevanju keramike z Otoka pri Dobravi bo zanesljivo d o b r o d o š l a keramika
iz G r o b l j a in Kostanjevice, saj g r e za isto g e o g r a f s k o sklenjeno regijo. Keramika
z Bleda in Celja pa pomeni splošen donesek k p o d o b i k e r a m i k e na Slovenskem
v o b d o b j u s r e d n j e g a veka.
Bled — Otok — izkopavanje staroslovenskega g r o b i š č a leta 1962 — zakladna
najdba srebrnikov v loncu (T. 1,1).
1. Fragmentiran b i k o n i č e n lonček s širokim, lijakasto razširjenim ustjem, ki je
z z g o r n j i m r o b o m rahlo zavito proti notranjosti posode. Po vratu posode t e č e j o
d r o b n e kanelure. Na največjem o b o d u j e l u k n j i c a s p r e m e r o m 5 m m . Posoda je
bila izdelana iz sivkasto žgane gline, pomešane s k r e m e n č e v i m p e s k o m . Približna
višina p o s o d e je 170 m m , največji o b o d 175 m m , premer ustja 165 mm in premer
dna 55 mm (inv. ŠL S 1885). V L o n č k u je bilo 14 tržaških s r e b r n i k o v (najmlajši iz
^ R. Ložar. Staroslovansko in srednjeveško lončarstvo v Sloveniji, Glasnik muzejskega
društva za Slovenijo, 20, zv. 1—4, 1939, 180.
^ Objavljeno v tej številki Slovenskega Etnografa na str. 00.
^ V. Sribar, Arheološko odkrivanje Otoka pri Dobravi — freisinški trg Gutenwerth, projekt
»Mihovo« — katalog keramičnega gradiva iz leta 1967.
j
Tabla 2; 1—5 Kostanjevica (7) — (1/4 nar. vel.);
leta 1234), 13 novcev A r i a n g o de'Visgoni (1260—1282), dva g o r i š k a srebrnika
A l b e r t a II. (1271—1304) ter 17 aquilejskih s r e b r n i k o v : 10 kosov Gregorio di Montelongo (1251—1269) in 7 kosov Raimond della T o r r e (1273—1298). Depojsko n a j d ­
bo je treba najbrž postaviti v d r u g o polovico 13. stoletja. Lonček je bil v zasipni
plasti nad g r o b n o j a m o 54 in 55, neposredno pred severnim v h o d o m v c e r k v e n o
lopo.
Grabrovec pri IVIetliki — zakladna n a j d b a s r e b r n i k o v v k e r a m i č n e m v r č u (T. 1,2).
1. V r č z e n i m r o č a j e m iz fino p r e č i š č e n e , svetlorjavo žgane gline. Ročaj izhaja
iz vratu p o s o d e in sega do največjega o b o d a . Ročaj je trakast in okrašen z g l o ­
b o k i m i prečnimi vrezi. Po o b o d u t e č e j o v z p o r e d n i c e - K temnorjave barve, široke
3 — 4 m m . š t i r i v z p o r e d n i c e so na vratu, tri na ramenu in štiri na največjem o b o d u .
Stojna ploskev je ravna in se hitro širi proti največjemu o b o d u . Višina posode
s p o š k o d o v a n i m ustjem je 215 m m , največji o b o d 190 m m , premer d n a 95 mm in
premer ustja 25 m m . V loncu j e bilo čez tri tisoč bavarskih s r e b r n i k o v iz o b d o b j a
med 1393 in 1505. Večji del te najdbe je v Numizmatičnem kabinetu Narodnega
muzeja v Ljubljani in le manjši je v B e l o k r a n j s k e m muzeju v Metliki, skupaj z
opisanim v r č e m . V r č je izkopal na svojem vrtu Gornik A n t o n iz vasi Grabrovec
31 pri Metliki leta 1941 in je n a j d b o kot celoto daroval B e l o k r a n j s k e m u muzeju
v Metliki. Depojska n a j d b a kot c e l o t a j e bila z a k o p a n a verjetno k o n c e m 15.
stoletja.
Kostanjevica (?)
Kot z a k l j u č e n o n a j d b o obravnavamo naslednje p o s o d e :
1. B i k o n i č n i lonec iz sivkastorjavo žgane ilovice, ki je bila p o m e š a n a z d r o b n i m
k r e m e n č e v i m p e s k o m , s š i r o k o , rahlo navzven zavihanim ustjem. Po obliki je ta
lonec p o p o l n a novost, saj je njegov največji o b o d , ki znaša 196 m m , daleč večji
o d višine, ki je 191 m m , premer dna j e 124 mm in premer ustja 145 m m . Dno je
rahlo usločeno. Na o s r e d n j e m delu je reliefen o r n a m e n t v e t r n i c e (T. 2,1);
2. B i k o n i č e n lonec iz sivkastorjavo žgane gline, ki je p o m e š a n a z d r o b n i m kre­
m e n č e v i m p e s k o m . Višina je 138 m m , največji o b o d 168 m m , premer dna 108 m m
in premer ustja 141 m m . T u d i ta lonec je širok ter s o r a z m e r n o nizek in ima na
d n u reliefno upodobitev vetrnice (T. 2,4);
3. B i k o n i č e n lonček z lijakastim ustjem in m o č n o profiliranim zunanjim r o b o m iz
rumenkastosivo žgane, fino p r e č i š č e n e gline. Višina j e 110 m m , največji o b o d
108 m m , premer ustja 110 mm in premer dna 62 m m .
T a p o s o d a pomeni izredno o b l i k o v n o obogatitev srednjeveške keramike in to
zaradi svojevrstne o b l i k e in s o r a z m e r n o majhne stojne ploskve. O b o d zelo počasi
prehaja proti največjemu o b o d u , ki je v zgornji polovici p o s o d e ter z izredno
š i r o k i m v r a t o m , iz katerega izhaja visoko lijakasto ustje; zanj bi našli le malo
analogij med z a k l a d o m z g o d n j e s r e d n j e v e š k e keramike (T. 2,3);
4. V r č s p o š k o d o v a n i m ustjem z enim o d l o m l j e n i m r o č a j e m iz rumenkasto žgane
f i n o prečiščene g l i n e . Po površini p o s o d e so ostanki rjavkastordeče slikanega
o r n a m e n t a , ki je bil verjetno razširjen po vsej površini posode. Po sledovih s o d e č
je imel rastlinski z n a č a j . V r č je imel zelo š i r o k o d n o z dokaj naglim p r e h o d o m
proti največjemu o b o d u , ki je v s p o d n j i polovici posode. Ustje je bilo zelo š i r o k o
in lijakasto. D o m n e v n a višina p o s o d e je okoli 156 m m , največji o b o d 150 mm in
premer 106 mm (T. 2,5);
Tabela 3: Stratigrafski prikaz keramike v kvadratu XV na starem gradu v Celju: profil po slojih
(okoli 1/2 nar. vel.):
5. B i k o n i č e n lonec Iz sivosvetlorjavo žgane gline, pomešane s kremenčevim
p e s k o m , z o z k i m , rahlo usločenim d n o m , z največjim p r e m e r o m v zgornji polovici
p o s o d e in z visokim m o č n o navzven zavihanim ustjem. Na p r e h o d u iz ramena
v vrat je p o l k r o ž n o rebro. Na najširšem o b o d u je l u k n j i c a nepravilne oblike. Celo
površino krasi metličast vrez. Višina posode je 128 m m , največji o b o d 108 m m ,
premer ustja 121 mm in premer dna 70 mm (T. 2,2);
Izvor in enotnost te najdbe ni zajamčena, vendar kaže, da izvira iz kostanjeviš k e g a samostana in je bila o d k r i t a pri rušenju nekega zidu, ki je bil opredeljen
v čas 15. ali 16. stoletja.
Te p o d a t k e je posredoval ravnatelj dr. Boris Kuhar, ki jih j e d o b i l pri p o k o j n e m
profesorju Stanetu Škalerju, ravnatelju Posavskega muzeja v Brežicah, ko mu j e
o b l j u b i l , da bo najdbo obdelal in objavil v Slovenskem e t n o g r a f u .
Ker so bile te posode v Posavskem muzeju skupaj in neevidentirane in ker s o d i j o
v čas p r e h o d a iz s r e d n j e g a veka v novo d o b o , d o m n e v a m o , da je o m e n j e n i h pet
posod tistih, ki jih je profesor Škaler d o b i l v Kostanjevici. Vendar ne b o m o ne
glede na nezanesljivost najdiščnih podatkov veliko zgrešili, č e to najdbo p o s t a ­
v i m o v čas d r u g e polovice 15. ali v začetek 16. stoletja.
Groblje
Obsežna najdba keramičnih fragmentov, ki jih lahko razdelimo v štiri skupine:
1. B i k o n i č n i lonci iz fino prečiščene svetlorjavo ali t e m n o s i v o žgane ilovice z
visoko, rahlo navzven zavihanim ustjem, ki je po notranjem robu enkrat in po
zunanjem najmanj dvakrat profilirano. Praviloma teče po o b o d u posode na p r e ­
h o d u iz ramena v vrat eno ali v e č plastičnih reber, ki so nastala z g l o b o k i m i
vrezi (T. 1,6);
2. B i k o n i č n i lonci z m o č n o navzven zavihanim u s t j e m ; to je na zunanji strani
o k r a š e n o z g l o b o k i m vrezom, ki zunanji rob ustja razčlenjuje v polkrožni rob in
stopničasto odebelitev. Prehod iz vratu v ramena je zelo poudarjen. Ta tip posode
j e bil iz t e m n o s i v o žgane, slabo prečiščene ilovice (T. 1,4);
3. Keramične posode z debelimi stenami z m o č n o navzven zavihanim in o d e b e ­
ljenim ustjem in s počasnim p r e h o d o m iz ramena v največji o b o d posode, navad­
no iz srednjesive, slabo prečiščene ilovice (T. 1,5);
4. Vrči iz svetlorumeno žgane, fino prečiščene ilovice s t e n k i m i stenami, z m o č n o
navzven zavihanim ustjem ter r o č a j e m , ki se vzboči nad rob ustja in nato pada
v ramena posode. Ustje ima zarezo ob zunanjem in n o t r a n j e m robu, poudarjen
je rob ustja. Na f r a g m e n t u , ki je o h r a n j e n , sta na p r e h o d u iz vrata v rame 5 m m
široki srednje rjavi slikani črti (T. 1,3).
Do te najdbe je prišlo leta 1972, ko so v G r o b l j u izkopavali jarek za polaganje
v o d o v o d a na prostoru med Martinovo cerkvijo in V e d e t o v o hišo (hišni številki 18
in 19) v globini 60 do 70 c m , kjer j e estrih, nad katerim je 20 cm žganine. V zgor­
njem delu te plasti so bili o m e n j e n i številni ostanki poznosrednjeveške o z i r o m a
n o v o d o b n e keramike. Srednjeveško in s tem tudi rimsko kulturno plast je na tem
prostoru prekrivala debela h u d o u r n i š k a plast, ki je nastala p o s t o p o m a . Ž i v l j e n j ­
ska d o b a te struge sodi v čas m e d 14. in 17. stoletjem. Keramični fragmenti, ki
s m o jih našli, pa sodijo verjetno v čas 14. ali najpozneje 15. stoletja.
V z g o r n j e m pregledu s m o imeli opraviti s keramičnimi izdelki štirih lokacij, p o ­
sebno p o m e m b n i sta najdbi z Bleda in iz G r a b r o v c a pri Metliki, ki sta datirani
z novci. N a j d b a lonca z depojem novcev z blejskega o t o k a predstavlja v tem |
Tabla 4; 1—3 fragmenti pečnic s starega grada v Celju (1/2 nar. vel);
primeru našo n a j z g o d n e j š o absolutno datirano najdbo, t j . d r u g a polovica 13, sto­
letja. Najpoznejša možna meja za to najdbo je začetek 14. stoletja. Najdba v r č a
iz G r a b r o v c a pri Metliki sodi v začetek 16. stoletja, možna pa je tudi že ob k o n c u
15. stoletja. Najdba iz G r o b l j a ima širok časovni razpon, t j . okvir 14. in 15. stoletja,
ter k o n č n o najdba iz Kostanjevice iz 15. in 16. stoletja.
T a k o j je poudariti, d a se najdbe iz Groblja, Kostanjevice in Metlike časovno
d e l o m a pokrivajo in t a k o vidimo, da je vrč iz G r o b l j a po fakturi in osnovni obliki
zelo p o d o b e n v r č u iz G r a b r o v c a pri Metliki. Po d r u g i strani pa lahko g o v o r i m o
o sorodnosti ustij p o s o d iz G r o b l j a s posodami iz Kostanjevice, ko g r e najbrž za
forme, ki so bile s k u p n e v 15. stoletju. Trenutno imamo v mislih lonec z m o č n o
zavihanim ter poudarjenim in o d e b e l j e n i m ustjem, ki potrjuje u v o d o m a postav­
ljeno tezo, da so bile izhodiščne o b l i k e v istem času ne glede na regionalno
pripadnost povsod enake.
Celje — stari grad
Za primerjavo k e r a m i k i iz raznih l o k a c i j , ki smo jih pravkar obravnavali, podaja­
mo tudi gradivo iz Celja, ki ga je izkopala doc. dr. Tatjana Bregant v dvorišču
starega g r a d u . Ker j e prišlo tu na dan obsežno keramično gradivo, b o m o obrav­
navali le material iz kvadranta XV in pa pečnice, ki so bile najdene v severnem
profilu kvadrantov III, IX, XV, in XX. Posebno bogato so zastopane razne oblike
pečnic, ki d o k u m e n t i r a j o o b d o b j e 15. in 16. stoletja.
1. Posodica iz svetlosivo rjavo žgane, dokaj čiste gline. Površina je uglajena s
t r o j n o gubasto o b l i k o v a n i m ustjem in o b o d o m . Dno je rahlo usločeno. Višina
90 m m , premer ustja 40 mm in premer dna 65 m m . Najdeno na grajskem d v o r i š č u ,
s. III, g l o b i n a O—20 c m ; (T. 5, 3).
2. Dno z delom o b o d a p o s o d i c e iz fino prečiščene gline iz svetlorjavo žgane gline.
Na o b o d u teče štirikotni pečatni vzorec, dno je rahlo usločeno. O h r a n j e n a višina
80 m m , premer dna 60 mm in premer p r e h o d a iz noge v o b o d 47 m m (T. 5, 4).
Najdeno na g r a j s k e m d v o r i š č u , s. III, g l o b i n a 20—60 c m .
3. Fragment štirikotne pečnice iz d o k a j prečiščene svetlosive, rdečkasto žgane
gline, z reliefno upodobitvijo zmaja z o d p r t i m zobatim g o b c e m , iz katerega moli
jezik ali sika o g e n j . Telo je pokrito z luskami, leva taca je razčlenjena v t r o p r s t o
šapo. Velikost f r a g m e n t a 150 X 90 mm (T. 4, 2).
Najdeno na g r a j s k e m d v o r i š č u , s. III, g l o b i n a O—60 c m .
4. Fragment p e č n i c e iz p r e č i š č e n e svetlordečkasto rjavo žgane gline, z u p o d o ­
bitvijo ležečega leva z glavo v p o k o n č n e m položaju pod košatim drevesom,
z nazaj zavitim košatim r e p o m . Velikost f r a g m e n t a 100 X 110 m m (T. 5, 2).
Najdeno na grajskem d v o r i š č u , s VII, g l o b i n a 20—60 c m .
5. Fragment štirikotne p e č n i c e iz svetlosivo rumenkasto žgane, fino prečiščene
gline z reliefno zelo razgibanim rastlinskim o r n a m e n t o m . Velikost 130 X 150 m m
(T. 4, 1).
Najdeno na grajskem d v o r i š č u , s. V, V I , g l o b i n a 295—345.
6. Fragment štirikotne p e č n i c e iz svetlosivo rumenkasto žgane in fino p r e č i š č e ­
ne gline. Lice p e č n i c e je svetlozeleno glazirano. Na površini je reliefna u p o d o ­
bitev zmaja z d o l g i m telesom, pokritim z luskami. Glava je iztegnjena navzgor
z o d p r t i m g o b c e m , polnim velikih zob. Ob robu o h r a n j e n e pečnice teče uvit
stiliziran rastlinski ornament. Velikost fragmenta 200 X 210 m m (T. 5, 1).
Najdeno na g r a j s k e m d v o r i š č u , s IX, g l o b i n a O—20 c m .
Tabla 5: 1—3 fragmenta pečnic s starega gradu v Celju (1/2 nar. vel.): 3—4 keramični posodi
s starega gradu v Celju (1/2 nar. vel.):
7. Fragment kvadratne pečnice iz fino prečiščene svetlorjavo žgane gline s
temnozeleno glazuro na površini. Na f r a g m e n t u je del reliefne upodobitve antro­
p o m o r f n e figure, najbrž moškega, ki mu m a n j k a glava in s p o d n j i del nog. Figura
je o b l e č e n a v dolgo prepasano o b l a č i l o , bogato nagubano, rokavi so dolgi in
nagubani. Ramena in prsi pokriva nekakšno pektoralno pregrinjalo. Roke so v
razširjenem položaju, z rahlim nagibom v k o m o l c i h in v zapestju. Z levo roko
drži ščit, na g o r n j e m robu pa je prislonjen na levo stegnenico. Na ščitu, ki je
p o š k o d o v a n , ločimo o b dveh ohranjenih robovih o r n a m e n t v obliki stolpičev,
ki se s e d e m k r a t ponovi. Na o s r e d n j e m delu ščita je reliefno u p o d o b l j e n manjši
ščit, ki je p o d o b e n velikemu, na njem je u p o d o b l j e n križ. Neposredno pod gor­
njim robom velikega ščita in med dvema motivoma stolpiča je u p o d o b l j e n cvet
lilije. Tudi z desnico drži figura neki predmet, ki je p o p o l n o m a poškodovan. Na
t e m e l j u ostalin pa m e n i m o , da je to ščit, p o d o b e n tistemu na desni strani. V e l i ­
kost f r a g m e n t a 150 X 100 mm (T. 4, 3).
Najdeno na grajskem d v o r i š č u , s. V, V I , g l o b i n a 295—235 c m .
V nadaljevanju b o m o opazovali gradivo iz kvadranta XV in to po globinskih h o r i ­
zontih. Ker je gradivo preobsežno, ga ne b o m o opisovali, temveč prikazali le
karakteristične profile (T. 3):
1. V sloju d o g l o b i n e 20 c m so bili najdeni profili (glej vertikalni prikaz v kva­
drantu XV). Iz profilov s k l e p a m o , d a so to fragmenti b i k o n i č n i h posod sivo ali
č r n o žgane keramike, z m o č n o navzven zavihanim in b o g a t o razgibanim ustjem;
2. V g l o b i n i 20—60 c m je bilo ca. 70 fragmentov iz svetlo žgane, fino prečiščene
gline. V glavnem so to b i k o n i č n e posode, z m o č n o navzven zavihanim, bogato
profiliranim u s t j e m ;
3. V globini 60—90 c m j e bilo najdenih le 25 fragmentov sivo žgane keramike
s č r n i m premazom.. Fragmenti predstavljajo praviloma dele b i k o n i č n i h p o s o d ,
z m o č n o navzven zavihanim, bogato profiliranim u s t j e m ;
4. V globini o d 90—110 cm je bilo okoli sto fragmentov k e r a m i k e iz sivorjavo
žgane, fino prečiščene gline, ki je pomešana s kvarcitnim p e s k o m . Posode so
b i k o n i č n e , vendar je stopnja zavihanosti pri ramenu večja kot pri keramiki v
višjih legah. Na enem fragmentu je vrezana valovnica. Zunanji rob ustja je s k o r a j
praviloma zelo razgiban. 2 e pri posodah z lijakasto o b l i k o v a n i m ustjem je to
s a m o p o l k r o ž n o o d e b e l j e n o in brez posebne profilacije.
5. Čeprav je bil profil izkopan do g l o b i n e 150 c m , v sloju med 110 in 150 c m
ni bilo k e r a m i č n i h najdb.
K e r a m i k o , ki s m o jo opisali pod št. 4 v sloju o d 90 do 110 c m , lahko postavljamo
v čas visokega s r e d n j e g a veka znotraj meja 1 1 . do 13. stoletja.
Sloj od 60 do 90 cm sodi na t e m prostoru v o b d o b j e gotike o z i r o m a v časovni
okvir verjetno 13. in 14. stoletja.
O b a najvišja sloja, t j . 1 in 2, sta mlajša, verjetno ne presegata časovnega okvira
14-, 15. in d e l o m a 16. stoletja.
Z o d s t a v k o m , v katerem o m e n j a m o keramiko iz Celja, s m o hoteli najprej o p o ­
zoriti na obsežno gradivo s starega g r a d u , ki je stratigrafsko j a s n o razčlenjeno
s časovnim razponom o d 10. ali 1 1 . stoletja vse do začetka nove dobe.
Ko bo to gradivo objavljeno, bo skupaj z že objavljenim z O t o k a pri Dobravi,
izpolnilo vrzel v našem poznavanju srednjeveške keramike v slovenskem p r o ­
storu. Istočasno je treba opozoriti na k e r a m i č n e najdbe, ki so prišle na dan na
g r a d u Branik, a trenutno niso bile dostopne za primerjavo, vendar bo po objavi
gradiva zastopana tudi Primorska, tako da b o m o lahko bolj p o g l o b l j e n o govorili
Tabla 6: Časovna
razpredelnica
O k e r a m i k i kot pojavu, ki poleg splošnih nosi tudi regionalne značilnosti. Gradivo
iz Celja, postavljeno o b datirano k e r a m i k o z Bleda, G r a b r o v c a pri Metliki, G r o b ­
lja In Kostanjevice, kaže bogastvo oblikovne z a k l a d n i c e visokega in poznega
s r e d n j e g a veka, s p o u d a r k o m na tistih tipoloških p r i m e r i h , ki s m o jih lahko časov­
no bliže o p r e d e l i l i .
Zusammenfassung
Zeltlich eingeordnete mittelalterliche Keramik
Mit dem Problem der Entstehung der hochmittelalterlichen Keramik im slowenischen
Raum und mit deren Entwicklung im späten Mittelalter, so wie auch mit der Datierung
der keramischere Form in die Zeit vom 1 1 . bis zum 15. Jahrhundert haben sich bisher
R. Ložar' und V. Sribar^^ befaßt.
Bei der Gesamtherstellung der mittelalterlichen Keramik in Slowenien fehlen bisher abso­
lute zeitliche Bestimmungen für einzelne Formen. Aufgrund der bis heute gleisteten Dar­
stellungen der Keramik in Slowenien kann man von Regionalität sprechen, die Formen
in unserem Raum sind jedoch so miteinander verwandt, daß eine Einordnung der einen
wahrscheinlich auch für eine zeitliche Bestimmung verwandter Topoi gilt, mindestens im
Raum von Krain und der Steiermark. Gelänge es, auch nur einen Topf zeitlich absolut
einzuordnen, so wäre das ein wesentlicher Beitrag zur Lösung des Ganzen.
Bei dieser Gelegenheit wurden einige keramische Funde zusammengetragen, die durch
Münzen datiert sind oder solche, die bei Ausgrabungen durch zeitlich gut definierte
Horizonte klarer bestimmt werden konnten.
Bled — Insel
Ausgrabung eines altslawischen Gräberfelds im Jahre 1962. Schatzfiund von Silbermünzen
in einem bikonischen gräulich gebrannten Töpfchen (T. 1,1). Darin waren 14 Triester
Silbermünzen (die jüngste aus dem Jahre 1234), 13 Münzen Arlongo de Visgnoi (1260—
1282), zwei Silbermünzen Alberto II aus Gorica (1271—1304), 10 Münzen Gregorio dl
Montelogno und sieben Münzen Raimond della Torre (1273—1298). Der gesamente Fund
ist wahrscheinlich in der 2. Hälfte des 13. Jahrhunderts anzusetzen.
Grabrovec bei Metlika
Schatzfund von Silbermünzen in einem Krug mit Henkel und rotbraunen gemalten Linien
auf dem oberen Teil des Gefäßes (T. 1, 2). Darin waren mehr als 3000 Silbermünzen aus
der Zeit zwischen 1393 und 1505. Der größere Teil des Fundes befindet sich im Numis­
matischen Kabinett des Nationalmuseums in Ljubljana. Der Krug und der restliche Teil
des Fundes befindet sich im Belokranjski muzej in Metlika, wohin er von A. Gornik aus
Grabrovec 31 bei Metlika verschenkt wurde. Gornik hatte den Topf 1941 in seinem Garten
gefunden. Der Depotfund ist wahrscheinlich Ende des 15. Jahrhunderts eingegraben
worden.
Kostanjevica (?)
Hier werden 5 Gefäße (T. 2, 1—5) als ein geschlossener Fund behandelt. Sie stellen eine
Neuheit und Bereicherung der Formen und des Formenschatzes mittelalterlicher Keramik
dar.
Die Herkunft und die Einheitlichkeit dieses Fundes sind nicht gewährleistet. Es scheint
jedoch, daß dieser Fund beim Abriß einer Mauer entdeckt wurde, die in der Zei zwischen
dem 15. und 16. Jahrhundert in Kostanjevica zeitlich angesetzt worden ist. Diese Angaben
hat dr. Boris Kuhar, Direktor des slowenischen ethnografischen Museum von dem verstor­
benen Professor S. Skaler erhalten, der Direktor des Posavski muzej in Brežice war.
Dieser hatte ihm versprochen, diese Funde im »Slovenski etnograf« zu veröffentlichen.
Da die Fundangaben aber unsicher sind, hoffen, wir, nich allzu sehr fehlzugehen, wenn
wir den Fund in die 2. Hälfte des 15. oder in den Beginn des 16. Jahrhunderts setzen.
Groblje
Als 1972 Wasserleitungsgraben zwischen der Martinskirche und Vedets Haus ausgehoben
wurden, entdeckte man in 60 bis 70 cm Tiefe, wo sich der Estrich befindet und darüber
20 cm Brandgut, in der oberen Schicht viele keramische Fragmente, die in 4 Gruppen
eingeteilt werden können (T. 1, 3—6).
Die mittelalterliche und damit auch die römische Schicht ist hier überlagert von der
Schicht eines Sturzbaches, die stufenweise entstanden ist. Das Bett dieses Wasserlaufs
gehört in die Zeit zwischen dem 14. und 17. Jahrhundert, die vorgefundene Keramik
aber wahrscheinlich in das 14. oder spätestens 15. Jahrhundert.
Bei der obigen Übersicht sind die durch Münzen datierten Depot-Funde aus Bled und
Grabrovec bei Metlika besonders bedeutend. Der Fund aus Bled ist der früheste absolut
datierte Fund bei uns, d. h. er stammt aus der zweiten Hälfte des 13. Jahrhunderts. Der
Fund aus Grabrovec bei Metlika gehört an das Ende des 15. oder vielleicht in das be­
ginnende 16. Jahrhundert. Der Fund aus Groblje stammt aus der Zeit zwischen dem 14.
und 15. Jahrhundert und der aus Kostanjevica aus dem 15. und 16. Jahrhundert. Es muß
gleich hervorgehoben werden, daß sich die Funde von man sehen, daß der Krug aus
Groblje seiner Faktur und Grundform nach dem aus Grabrovec sehr ähnlich ist. Anderer­
seits können wir von einer Verwandtschaft der Öffnungen bei den Gefäßen aus Groblje
und Kostanjevica sprechen, wobei es sich wahrscheinlich um Formen handelt, die dem
15. Jahrhundert eigen waren.
Celje — Alte Burg
Zum Vergleich führen wir keramisches Fundgut vom Hof der Alten Burg in Celje an
(Ausgrabungen unter Doz. Dr. T. Bregant), und zwar wegen der Großen Fülle des Materials
nur das aus dem Quadranten XV und Ofenkacheln, die im nördlichen Profil der Quadran­
ten 3, 9, 15 und 20 gefunden worden.
Besonders reich vertreten sind verschiedene Ofenkachelformen, die die Zeitspanne des
15. und 16. Jahrhunderts belegen (T. 4, 1—3 und T. 5, 1, 2).
Das keramische Material aus dem Quadranten XV werden wir nach Tiefenhorizonten
behandeln. Da das Material umfangreich ist, werden nur die charakteristischen Profile
zur Darstellung gelangen (T. 3).
Das keramische Gut in der Schicht von 90 bis 60 cm entstand in im Hoch-Mittelalter,
begrenzt durch das beginnende 11. Jahrhundert und das ausgehende 13. Jahrhundert.
Die Keramik in der Schicht von 60 bis 90 cm in diesem Raum stammt aus der gotischen
Zeit und gehört in den Rahmen des ausgehenden 13. und beginnenden 14. Jahrhunderts.
Die beiden höchstgelegenen Schichten, d. h. die von 20 bis 60 cm und die von 0 bis 20 cm,
übersteigen wahrscheinlich den Rahmen des 14., 15. und teilweise des 16. Jahrhunderts
nicht.
Mit dem Absatz, in dem die Keramik aus Celje erwähnt wird, sollte zunächst auf das
umfangreiche Material aus der Alten Burg hingewiesen werden, das stratigrafisch klar
eingegliedert ist durch einen Zeitraum vom 10. oder 1 1 . Jahrhundert bis hin zur Neuzeit.
Nach Veröffentlichung des Materials, wird dieses zusammen mit dem bereits veröffentlichten
aus Otok bei Dobrava die Lücke In unserem Wissen über die mittelalterliche Keramik im
slowenischen Raum ausfüllen. Zugleich muß auf keramische Funde hingewiesen werden,
die auf der Burg Branik aufgetaucht sind, die zu der Zeit zum Zweck eines Vergleichs
nicht zugänglich waren. Nach der Veröffentlichung auch dieses Materials wird auch das
Küstenland vertreten sein, so kann dann eingehender über Keramik als Erscheinung g e - ;
sprechen werden die neben den allgemeinen auch regionale Eigentümlichkeiten aufweist, i
Dieses Material neben die datierte Keramik aus Bled, Grabrovec bei Metlika, Groblje und ;
Kostanjevica gestellt, bietet einen Reichtum des Formenschatzes des Hoch- und S p ä t - :
Mittelalters mit der Betonung jener typologischen Beispiele, die zeitlich näher bestimmt,
werden konnten.