Mnenje - Skupnost Koroških Slovencev in Slovenk
Österreichische Post AG Sponsoring Post GZ 05Z036464 Poštni uradI Verlagspostamt 9020 KlagenfurtI Celovec Junij 2011 I Številka 4 (34) Skupnost 4 Informacijski list Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk I Gemeinschaft der Kärntner Slowenen und Sloweninnen Mnenje Katja Urak, tajnica pri SKS Živimo v kratkoživem öasu. Tehnologija se zelo hitro spreminja, vsakdo hoöe biti boljši od soöloveka. Tudi zahteve modernega življenja moöno vplivajo na ölovekovo poöutje in ustvarjajo stres. Znano je, da nenehen stres negativno deluje na psihiöno in fiziöno zdravje öloveka. Stres povzroöa frustracijo, oböutek nesreöe, moteno notranje ravnotežje in nepotrpežljivost. Število ljudi, ki trpijo pod stresom, se stalno veöa. Posledica je velikokrat izgorelost (burnout). Po definiciji Christine Maslach je izgorelost psihološki sindrom, ki se odraža kot öustvena izörpanost, deprimiranost in zmanjšana uöinkovitost. Öetrtina Avstrijcev se poöuti ogrožena od burnouta zaradi stresa na delovnem mestu. Da zmanjšanje stresa ni tako enostavno, je vsakemu znano. Važno se mi zdi, da se zavedamo, da nismo žrtev stresa. Lahko ga aktivno prepreöujemo. Zelo priljubljene so razliöne sprostitvene tehnike kot naprimer Yoga, avtogeni trening in meditacija. Meditacija je fantastiöna, ker se lahko podamo v drug svet – svet popolne tišine. Vöasih mislimo, da nimamo niti par minut öasa za meditacije. Toöno tedaj je zelo važno, da si vzamemo öas! V meditaciji lahko dosežemo stanje, kjer smo sreöni tudi v težkih öasih. Meditiramo tako, da prisluhnemo svojim oböutkom. Meditacija ni samo sedenje po turško in stalno ponavljanje besede »Om«. Obstaja veliko razliönih meditacij, ki jih poznamo kot aktivne in pasivne meditacijske tehnike. Druga priljubljena preventivna pot v stresnih situacijah je šport. Vedno veö ljudi se ukvarja s športom. Psihološko dokazano je, da se pri teku po nekem öasu ne koncentriramo veö na dogodke dneva, temveö samo na fiziöni napor. Dodatno pa vodi še do sprošöanja opiatov, kar povzroöa oböutek sreöe. Vsaka oseba se lahko sama odloöi, Politika ali hoöe živeti s stresom. Öe tega noöe, Konferenca/ Botrstvo lahko zaöne s sprostitvenimi tehnikami Reportaža ali s športom. Za vse skeptike: praksa Panorama prehiteva teorijo. Na konferenci dialoga, v Globasnici, so otroci in šolarji s pesmijo pozdravili zveznega predsednika Heinza Fischerja s soprogo Margit in številno publiko. FOTO: ŠTUKELJ Slovenšœina v Ziljski dolini Mag. Rozvita Vospernik, voditeljica jezikovnih teœajev pri SKS Mnogi govorijo o slovenšöini, vse manj pa v slovenšöini. Upadanje jezikovnega znanja je splošen pojav. Za nekatere povsem normalno, saj dnevno izumira veö jezikov. Drugi pa zaskrbljeno razmišljajo o možnostih, kako bi se negativni razvoj lahko ustavil. Izumira tudi ziljšöina, najbolj zahodno slovensko nareöje, ki je zbudilo zanimanje številnih dialektologov od domaöina Ivana Grafenauerja, preko Tineta Logarja in Gerharda Neweklowskega do mladega Nizozemca Tijmena Pronka, ki govori kot pristen Ziljan. Jezikovna podoba ziljskih vasi je veö ko zaskrbljujoöa. Marsikdo izmed Ziljanov v zvezi s slovenšöino malodušno pri2 - 3 pomni, da je skoraj ni veö. Kaj naj storimo v tem položaju? Lahko 4 - 5 križemrok opazujemo jezikovno um6-7 iranje, lahko pa ukrepamo in se po8 damo na Sizifovo pot. VSEBINA Današnje jezikovno stanje je sad krutih izkušenj izseljenstva in odseljevanja slovensko govoreöih. Razliöni socializacijski procesi, skozi katere so šli nekateri v povojnem öasu, so jih za vselej stigmatizirali. V šolah so jih zaradi slovenšöine javno sramotili. Nihöe jim ni govoril o lepoti in jezikovnih posebnostih domaöe govorice (aorist: »besen« bil , nazal: »srenöno«), ki so starocerkvenoslovanskega izvora. Ne poznajo Urbana Jarnika, Matija Majarja-Ziljskega ali Grafenauerjev. Prijave k dvojeziönemu pouku sicer rastejo, vendar pouk ne omogoöa kvalitetnega jezikovnega znanja. Med uöitelji je le malo takih, ki »gorijo« za slovenšöino . Vzporedno z omenjenimi negativnimi pojavi se razvijajo razliöne jezikovne iniciative, ki opozarjajo na vrednost slovenšöine. Zelo spodbudna je tudi zamisel o veöjeziönem vrtcu na Bistrici, v katerem bi se govorilo tudi »po domaöe«. Vse te pobude in zamisli so uspešne, v kolikor je zanje mogoöe pridobiti tudi jezikovno in kulturno razgledane nemško govoreöe sodeželane. Viden dokaz tega je bila fulminantna Konferenca dialoga v Globasnici. Kdaj bo nekaj podobnega na Bistrici, v Stari pošti? 2 POLITIKA Za lepšo prihodnost Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Konferenca dialoga v Globasnici je bila zelo odmevna tudi zaradi prisotnosti predsednika Republike Avstrije dr. Heinza Fischerja. Odmevna ne samo zaradi izredno dobrega obiska in uöinkovite medijske pozornosti, ampak tudi zaradi vsebinskih izpovedi. Ob ugotovitvah zastopnikov gospodarstva, da je veöjeziönost dejansko tržna prednost, je še posebej bilo izpostavljeno vprašanje dvojeziönosti na Koroškem v prihodnosti. Govornik Zelenih Rolf Holub je napovedal, da Koroška potrebuje »Globasnizacijo/Globasnitzierung«. Spoštovanje materinega jezika in jezika soseda, enakopravna in vidna dvojeziönost po naših oböinah ter ohranjevanje kulturne dedišöine naj bodo temelji razvite in v prihodnost usmerjene dvojeziöne oböine. Konferenca dialoga je krepila zavest, da bodo tiste oböine, ki se bogastva obeh jezikov zavedajo, v prihodnje tudi najbolj uspešne. Samoumevno po takšni logiki sledi zavestno ohranjevanje materine besede, pospešeno uöenje jezika soseda in pridobitev jezikovne kompetence in s tem tudi tržna prednost na regionalnem in globalnem trgu. Temu primerno se bo morala tudi slovenska narodna skupnost opredeliti za v prihodnost usmerjen razvojni koncept, ki bo upošteval kulturno in jezikovno dedišöino in istoöasno pozitivne in nove prijeme na vseh ravneh družbenega življenja. Pozitivno mišljenje, v prihodnost usmerjeno gledanje in zavest, da smo kot koroški Slovenci/kot koroške Slovenke uspešen narod, bo ne samo obogatilo naše duševno razpoloženje, ampak bo tudi prepreöilo trenutno negativni razvoj pogovornega jezika po naših vaseh. Župan Franc Jožef Smrtnik ali razni gospodarstveniki ter tudi druge ustanove so že dokazali uspešnost takšnega razmišljanja. Tisti ki so bili prisotni pri konferenci dialoga, so dojeli celovitost in globino takšne vsebinske programatike. Zato za nas velja: »Öas je zrel za lepšo prihodnost koroških Slovenk in Slovencev«. Skupnost 1 Junij 2011 Znanje veœ evropskih jezikov in sol Dr. Damijan Habernik, trgovinski ataše / Avstrijsko veleposlaništvo, gospodarski oddelek, Ljubljana, v pogovoru. Damijan Habernik je doma v Rikarji vasi. Leta 2000 je maturiral na Dvojeziöni trgovski akademiji. Nato diplomski študij prava v Gradcu. Asistent na Karl-Franzens Univerzi v Gradcu 2007. Leta 2009 pa je promoviral. Zakaj ste se potegovali za delovno mesto v Ljubljani? ■ Habernik Delati v mednarodnem okolju mi je bilo vedno zanimivo in v veliko veselje. Že v öasu študija sem delal v raznih mednarodnih podjetjih, Damijan Habernik FOTO: M. GODEC tako v Italiji kot tudi v slovenskih podjetjih. Pomembno mi je bilo, da lahko koristim znanje jezikov v poslovnem življenju. Ljubljana vse to nudi. Znanje veö evropskih jezikov in strokovna usposobljenost in poklicne izkušnje v tujini so danes osnovni pogoj za delovno mesto. Kako to ocenite? ■ Habernik To je seveda idealna kombinacija. Poklicne možnosti lahko istovetimo z znanjem in kvalifikacijo. Poleg strokovne izobrazbe so jeziki seveda tisti, ki odpirajo vrata v svet. Z vsakim jezikom, ki si ga prisvojiš, razširiš meje, obzorje, podroöje na katerem si lahko dejaven. Možnosti za strokovno izpopolnjevanje imamo danes na voljo kot še nikdar poprej. Delo ali prakse v tujini nudijo neprecenljive izkušnje, na katerih se lahko gradi tudi ob vrnitvi na delo v domovini. Republika Slovenija je za avstrijska izvozna podjetja zanimiv trg. Kakšne so še razvojne možnosti? ■ Habernik Avstrijsko gospodarstvo je že zgodaj spoznalo pomembnost trgov srednje in vzhodne Evrope in se temu primerno vkljuöilo v dinamiöni proces razvoja. Tako je Avstrija v Sloveniji po podatkih Banke Slovenije tudi danes na prvem mestu pri neposrednih investicijah, ki dosegajo 5,2 mrd. evrov. Po gospodarsko zahtevni situaciji je leta 2010 avstrijski izvoz v Slovenijo zopet narasel za 8,3% na 2,2 mrd. evrov. Gledano na prebivalca, so Slovenci s 1.100 evri na osebo najpomembnejši kup- ci avstrijskega blaga. Slovenija sama se uvršöa kot naš 13. najbolj pomembni izvozni trg, daleö pred BRIC-državami Brazilijo in Indijo ali Turöijo in Japonsko. Znamka Avstrija je torej dobro znana in prepoznavna v Sloveniji, kar daje vsakemu novemu investitorju že na zaöetku doloöeno prednost. Upoštevaje dodatno še kupno moö in visok nivo cen, obstajajo še naprej razvojne možnosti. Obratno so tudi avstrijski uvozi iz Slovenije leta 2010 narasli, in to celo za 24,1% na 1,2 mrd. evrov. Öetudi je trenutno gradbeništvo v nezavidljivem položaju, lahko glede razvoja kot dinamiöna podroöja izpostavimo nizkoenergetske gradnje, alternativne vire energije in okoljske tehnologije. Avstrija se je vedno izkazala in se izkazuje kot zanesljiv partner slovenskemu gospodarstvu. Znani so tudi primeri, ko je ob vstopu avstrijskega partnerja v doloöen projekt, ki je zaradi razliönih okolišöin zastal, le-ta zopet zaživel. Za veöje izvedene »greenfield-investicije« - tako v razvojni regiji Pomurje - so prejela avstrijska podjetja tudi že nagrado »FDIaward« za najboljše tuje naložbenike. Obratno se tudi nekatera slovenska podjetja v zadnjih letih pojavljajo na avstrijskem trgu. Kakšna so ta podjetja oziroma katere gospodarske panoge predstavljajo? ■ Habernik Zunanja trgovina in gospodarstvo naj ne bi bili enosmerni cesti, temveö vzajemni. Slovenske investicije najdemo v veö branžah, predvsem imajo veöja proizvodna podjetja höerinska zastopstva v Avstriji. Nedolgo nazaj se je na Dunaju naselilo slovensko visokotehnološko podjetje iz Ljubljane. Eden od pomembnih stebrov slovenskega gospodarstva je izvoz. Priöakovati je, da bo še veö podjetij investiralo pri nas, saj ima Slovenija tudi kvalificirane kadre in visoko raven poznavanja jezikov. Kakšne so poklicne možnosti za dobro kvalificirane Korošce/Korošice pa tudi podjetnike/podjetnice v Ljubljani oziroma v Sloveniji? ■ Habernik Kvalificiranega kadra vedno primanjkuje - to brez omejitve na države. Vedno znova sem preseneöen in se veselim, ko POLITIKA 3 Skupnost 1 Junij 2011 idna izobrazba sta kljuœa za uspeh sreöam kakšnega novega kolega iz Avstrije. Delajo v raznih podjetjih, inštitucijah, univerzah...Tudi v menedžementu slovenskih podjetij so prevzeli mandate. Pred kratkim sem se pogovarjal z vodjo avtomobilske delavnice, ki se je odloöil za delo v Sloveniji. Öeprav je praviloma poslovni jezik v mednarodnih podjetjih anglešöina, se pa veöina uöi slovensko. Nova generacija bo vedno neposredno ali posredno povezana z mednarodnim okoljem, bodisi v tujini ali domaöih podjetjih, ki so izvozno naravnana. Zaradi odliöne geografske lege Koroške imamo prednost in možnost delati v sosednjih državah in še širše v regiji, ki skriva precejšnji razvojni potencial. Koroški Slovenci imajo Slovensko gospodarsko zvezo in Alpe-jadranski center za öezmejno sodelovanje, ki se vsaka po svoje trudita in uveljavljata v öezmejnem sodelovanju. Kje vidite še potenciale sodelovanja? ■ Habernik Vesel sem, da imamo tudi doma na Koroškem inštitucije, ki si prizadevajo za krepitev gospodarskega sodelovanja. Povpraševanje in želja po informacijah sta narašöajoöi. V zadnjem öasu zaznavamo narastek le teh v obe smeri, tako za slovenski kot tudi avstrijski trg. Pri slednjem je zagotovo tudi vzrok, da se je meseca maja odprl trg za delovno silo v Avstriji nasproti veöjemu delu novih ölanic Evropske unije (za Bolgarijo in Romunijo najkasneje leta 2013). Poslediöno pa to prinaša tudi nove poslovne možnosti na bolj kakovostni ravni. Vendar velja opoziriti, da je še vedno treba upoštevati kar nekaj pogojev in postopkov za uspešno izvedbo storitve na avstrijskem trgu. Kar pa zadeva avstrijska podjetja in njihove interese za slovenski trg, so ti nepretrgano intenzivni. Na letni ravni smo na vezi z veö kot 1.800 avstrijskimi podjetji. Zusammenfassung in deutscher Sprache Gospodarski diplomaciji se tudi v Sloveniji prišteva vedno veöji pomen. Težnja gre v smer celovitosti in koordinacije. Združevanje informacij prinaša sinergistiöne uöinke. To se uveljavlja tudi na drugih podroöjih. Tako na primer predvideva Evropska direktiva o storitvah enotne kontaktne toöke, da bo podjetnik iz tuje države pridobil vse informacije na enem mestu in bo takoj vedel, kateri naslednji koraki so potrebni za uspešno izvedbo projekta. Koliko zaposlenih Avstrijcev je v Slovenij in obratno? ■ Habernik Akualne statistiöne poizvedbe kažejo, da je število redno zaposlenih Avstrijcev v Sloveniji – nasprotno z doloöenimi objavami - razmeroma nizko. Na dan 31. 12. 2010 je bilo v Sloveniji zaposlenih (oz. v delovnem razmerju) 122 državljanov Avstrije (vir podatkov SURS). Res pa je, da je tudi nekaj delojemalcev öasovno omejeno napoteno v Slovenijo. Obratno pa dela po zadnjih publikacijah nad 5500 Slovencev v Avstriji. V Ljubljani živite in delate že nekaj let. Kako se poöutite v glavnem mestu majhne EU države? ■ Habernik Ljubljana je živahno, mednarodno mesto. Mesto sicer po merilih nima dimenzije neke velike metropole, ko pa greš po Miklošiöevi ulici proti Prešernovemu trgu, dobiš vöasih vtis, da ti je svet na dlani. Poslovneži in turisti, ki prihajajo na obisk, so vedno znova preseneöeni nad razvojem tega dinamiönega mesta. Lepi domaöi kraj pa je le skok oddaljen, tako da uživam simbiozo delovnega in zasebnega življenja med dvema lepima in zanimivima krajema, Koroško in Ljubljano. Interview: Mirko Štukelj Damijan Habernik aus Rückersdorf arbeitet schon einige Jahre als Handelsattache in Ljubljana/Laibach. Das Sprechen mehrerer europäischer Sprachen und die Fachkompetenz sind optimale Grundlagen für eine erfolgreiche berufliche Laufbahn. Die Sprachen sind ein Türöffner und erweitern den Horizont. Die österreichischen Unternehmen haben schon sehr früh die Bedeutung der Märkte in Südeuropa erkannt, so auch in Slowenien, welches ein bedeutendes Exportland geworden ist. Entwicklungmöglichkeiten sieht Habernik im Niedrigenergie- Baubereich, in den alternativen Energien sowie im Bereich der Umwelttechnologie.Weiters stellt Habernik fest, dass sich Österreich immer auch als verlässlicher Wirtschaftspartner erwiesen hat. Einige österreichische Unternehmen haben auch den »FDI-award«, einen Preis für die besten ausländischen Investoren, erhalten. Der Außenhandel mit Slowenien ist wieder angestiegen wie auch die Einfuhren aus Slowenien (siehe Grafik). Mit Ende 2010 waren in Slowenien 122 Arbeitskräfte aus Österreich beschäftigt, umgekehrt sind um die 5.500 Slowenen, die in Österreich beschäftigt sind. In Zukunft wird es noch eine stärkere wirtschaftliche Verflechtung innerhalb der EU geben. Ljubljana ist zwar nicht vergleichbar mit einer großen Metropole, ist aber dennoch eine pulsierende, dynamische und internationale Stadt. Die Geschäftsleute und Touristen sind von der Entwicklung dieser Stadt überrascht. Habernik genießt den Arbeitsplatz genauso wie seinen Heimatort, der ja nur einen Sprung von Ljubljana entfernt ist. $X¡HQKDQGHOVWHUUHLFK6ORZHQLHQ (in Mrd. EUR) 3 2,5 2 Exporte Importe 1,5 1 0,5 0 2000 Maribor-metropola vzhodne Slovenije bo leta 2012 evropska prestolnica kulture FOTO: ŠTUKELJ 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Quelle: STATISTIK AUSTRIA 4 KONFERENCA DIALOGA/BOTRSTVO Skupnost 1 Junij 2011 Prvo konferenco dialoga, ki je potekala 9. maja v Globasnici, je z obiskom poœastil zvezni predsednik Heinz Fischer. Prišli pa so tudi visoki predstavniki Bosne in Hercegovine, Slovenije, politiœni vrh Koroške in številni domaœini. Tema je bila veœjeziœnost kot bogastvo. Na tem mestu objavljamo govor predsednika SKS Bernarda Sadovnika Sehr geehrte Festgäste! Spoštovani gostje! Sehr geehrte Konferenzteilnehmer! Spoštovani udeleženci konference! Geschätzte Gemeindebürger und Bürgerinnen! Spoštovani obœani in spoštovane obœanke! Ich darf Sie namens der Initiative „Patenschaft für Mehrsprachigkeit“ heute recht herzlich bei der Dialogkonferenz Globasnitz/Globasnica begrüßen. Dovolite, da vas vse prav prisröno pozdravim pri konferenci dialoga v Globasnici. Öas je zrel – Die Zeit ist reif! Sie Herr Bundespräsident haben diesen von Ihnen gesprochenen Worten in eindrucksvoller Weise eine auch für Kärnten/Koroška wichtige Symbolik, nicht nur für das Zusammenleben beider Volksgruppen, sondern für die Wertschätzung der sprachlichen und kulturellen Vielfalt Kärntens und auch der Republik Österreich, gesetzt. Sie haben damit auch eindrucksvoll an den Wettbewerbsvorteil der Mehrsprachigkeit im Herzen Europas hingewiesen. Mit der Dialogkonferenz Globasnitz/Globasnica wollen wir heute auch bewusst dazu beitragen, dass wir Europa als Projekt aller Bürger und Bürgerinnen verstehen und leben wollen. Die kulturelle und sprachliche Vielfalt, das kulturelle Erbe in unseren Regionen sind Fundamente, die uns im globalen Wettbewerb von anderen unterscheiden. Diese gemeinsamen Chancen, und nicht die historischen Barrieren, die wir gemeinsam behutsam abbauen, sind es, die zukünftig unseren Regionen im südosteuropäischen Raum Wohlstand, Frieden und Zukunft ermöglichen werden. Viele grenzüberschreitende Projekte, Kooperationen und Netzwerke haben in den letzten Jahrzehnten, insbesondere auch nach der EU-Erweiterung bewiesen, dass gutnachbarschaftliche Beziehungen, nicht nur fruchtbringend für die wirtschaftliche Entwicklung sondern auch für das Zusammenwachsen Europas sind. Kärnten/Koroška liegt mit seinem kulturellen und sprachlichen Erbe im Herzen Europas. Die Vielfalt der historisch gewachsenen Orts- und Flurnamen in beiden Sprachen, die Vielfalt der Kulturen und das besondere melancholische Kärntnerlied egal in welcher Sprache, prägen nicht nur das Wesen unseres Landes, sondern sind besondere Schätze, die eine gemeinsame EU- Friedens- und Wirtschaftsregion sowie einen mehrstimmigen Kulturraum erfolgreich im globalen Wettbewerb zusammen wachsen lassen. Mit der Dialogkonferenz Globasnitz/Globasnica wollen wir nicht nur Europa erlebbar machen, sondern vor allem in allen möglichen Facetten und in konkreten Beispielen aufzeigen, was Sprache an Wertschätzung, Toleranz und Wettbewerbsvorteil positiv bewirkt. In diesem Sinne wollen wir diese Dialogkonferenz auch zukünftig weiterführen und veranstalten, und so den Dialog im Lande wie auch im südosteuropäischen Raum vertiefen und fördern, zum Nutzen aller Völker! Wir wollen zukünftig auch bewusst die Bestrebungen Kroatiens, Bosniens und Herzegowinas, Serbiens und auch aller anderen Balkanstaaten für den Beitritt zur Europäischen Union mit den Dialogkonferenzen unterstützen, nicht nur als Wertschätzung und der traditionellen Verbundenheit Österreichs mit diesen Staaten, sondern auch als Garant der Friedenssicherung, der sprachlichen Vielfalt und der wirtschaftlichen Stabilität und Weiterentwicklung Europas. Wir alle sind Europa – nutzen wird diese einzigartige Chance! – Öas je zrel! Konferenca dialoga, ki jo v okviru iniciative Botrstva veöjeziönosti prviö organiziramo, naj nakaže prednosti veöjeziönosti v skupni Evropski regiji. Dežela Koroška v osröju Evrope lahko v prihodnje koristi kulturno dedišöino ne samo za ohranitev obeh jezikov in kultur, ampak tudi za gospodarsko uspešno uveljavljanje v skupnem evropskem prostoru. Južnoevropski prostor še v posebni meri nudi tudi naši regiji gospodarski napredek in socialno varnost. Veöjeziönost in veökulturnost sta pomembna stebra za ohranitev evropske zamisli in ideje. Evropa kulturne in jezikovne raznolikosti lahko samo uspeva, öe bomo spoznali in odkrili prednosti znanja jezikov in še posebno prednosti spoštovanja in ohranitve materinega jezika. Öas hladnih vojn in nacionalnih bojev s tragiönimi posledicami je minil in povzroöil, da smo danes državljani skupne Evrope. Ravno današnji dan Evrope naj nas spomni na vrednote skupnega trženja in ohranjevanja evropskih jezikovnih in kulturnih vrednot in kulturne dedišöine. Ta enkratna prepoznavnost naših dežel in regij nam bo vsem omogoöala lepšo in bolj plodovito prihodnost. Osnovni pogoj za takšen razvoj pa je znanje jezikov, krepitev jezikovne kompetence, enakopravnost in spoštovanje drugih kultur in ver. Konferenca dialoga naj spodbuja miselnost uspešne in v prihodnost usmerjene Evrope, ki se zrcali še posebno v naši regiji, saj že zgodovinsko pogojeno örpa iz vrednot veökulturnosti. Zato bomo tudi v prihodnje spodbujali z nadaljnjimi konferencami dialoga sodelovanje v tem našem južnoevropskem prostoru in s tem tudi podpirali vkljuöevanje še ostalih južnoevropskih držav, kot Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in vseh drugih držav balkana v družino Evropske unije tudi kot garant trajnostnega miru in gospodarskega napredka. Predsednik dr. Heimz Fischer je ob nastopu predsedovanja menil o odprtem vprašanju dvojeziöne topografije, da je öas zrel, da razrešimo to vprašanje v moderni demokratiöni državi Republiki Avstriji. Prepriöan sem, da je öas tudi zrel, da skupno gospodarsko in kulturno nastopamo kot skupna regija na globalnem trgu. To je naša prihodnost, ki bo Evropi in nam vsem omogoöila lepšo, uspešno in plodno prihodnost. Hvala lepa! Danke schön! Gerhard Dörfler, Heinz Fischer, Bernard Sadovnik in Willibald Liberda (z leve) Skupnost 1 Junij 2011 Heinz Fischer in ministra iz BiH (z leve) KONFERENCA DIALOGA/BOTRSTVO 5 FOTO: ŠTUKELJ (12) Franc Mužiœ, minister Igor Lukšiœ, Sabine Sandrieser, Miha Vrbinc in Reginald Vospernik (z leve) MePZ Peca pod vodstvom Petre Straunik Domaœi župnik Peter Sticker z gosti iz Zilje Claudia Mischensky, Robert Rogner jun., Vladimir Wakounig, Franc Mužiœ, Filip Warasch in Miro Polzer (z leve) Josef Martinz, Peter Kaiser, Willibald Liberda, Bernard Sadovnik, Margit in Heinz Fischer ( z leve) Heinz Fischer, Franc Mužiœ in Filip Warasch (z leve) Gostilniœarska družina Hudl z zveznim predsednikom Farant kmetje iz Globasnice Franc Jožef Smrtnik in Heinz Fischer Mesar Fric Œebul in Margit Fischer (z leve) 6 REPORTAŽA Skupnost 1 Junij 2011 Bobneœi slapovi, prijazni gostinci ter ostanki rimske ceste Slikoviti in mirni dolini Brodi in Podljubelj vabita z naravnimi biseri ker je bil menjalni teöaj ugodnejši kot v bankah. Ozka in gorata dolina, skozi katero se vije lepa in široka zvezna cesta B 91 do prelaza Ljubelj, ki povezuje Koroško in Slovenijo, mesti Borovlje in Tržiö, je vredna obiska. Tam so še videti sledovi stare rimske ceste iz pravdavnih öasov. Marsikateri kamen je vgrajen v razne cerkve te doline in okolice. Po 2. svetovni vojni in do zaöetka 90-let so bile Brodi pomembna tranzitna pot med severno in južno Evropo. Številni tovornjaki, naloženi z raznovrstno robo, poleti pa turisti, ki so se podali preko predora Ljubelj na morje ali na Balkan, so napajali dolino z življenjem. Starejši se še spominjajo kilometrskih kolon na obeh straneh prelaza Ljubelj, posebno v poöitniških mesecih. Gospodarske in politiœne spremembe (106 oseb!). Eni so se preselili v Borovlje, drugi v Celovec in druga mesta, kjer je na voljo veö delovnih mest in boljše življenje. Nekdanja Jugoslavija in nakupovalni turizem Dolina pod Karavankami je doživela pravi gospodarski naval v sedemdesetih in Odseljevanje Maria Guetz z maskoti Kot skoraj vse obrobne doline na Koroškem so tudi Brodi zelo prizadete od odseljevanja domaöega prebivalst- osemdesetih letih, ko so prišli po nakupe v va. Število prebivalcev kontinuirano naza- nekdanjo trgovino in gostilno Malle, pa tudi duje od leta 1971, ko je v dolini še živelo159 v druge trgovine tisoöi Slovenci pa tudi Hroseb. Pri ljudskem štetju 1981 so še našteli vati. Kupovali so kavo, pralni prašek, bana108 oseb, deset let pozneje še 72 oseb in leta ne in marsikaj drugega, kar v tedanji Jugo2001 samo še 53 oseb. V 40-letih se je torej slaviji paö ni bilo dobiti po ugodnih cenah v število prebivalstva zmanjšalo za dve tretjini trgovinah. Ugodni menjalni teöaj, nekaj öasa je bil 1dinar vreden celo 1 avstrijski šiling, je pospešil nakupovalni turizem. Gostilne so bile polne, pa tudi mesto Borovlje je profitiralo od številnih gostov z južne strani Alp. Obratno so se Korošci vozili na Ljubelj po nakupe v Kompas shop – kupovali so cenejše tobaöne izdelke, alkoholne pijaöe, kozmetiöne artikle idr. Napolnili so ob örpalkah v Tržiöu tanke avtomobilov z za petino cenejšim gorivom in si potem s privaröevanim denarjem pošteno napolnili želodce v prijetnih in dobrih gostilnah v Podljubelju ali Tržiöu. Denar se je menjal kar v gostilDarko Filipœiœ pred vhodom hotela Gora Gostilna »Deutscher Peter« nah in trgovinah, Z gradnjo Karavanškega predora v 80-letih (odprtje 1991) je postalo v Brodeh in Podljubelju bolj mirno.Tranzitni promet je na mah izostal. Marsikatera gostilna ali trgovina je morala zapreti oziroma je utrpela na prometu, tako tudi gostilna in trgovina s örpalko Malle, ki že leta sameva ob cesti in öaka na obuditev.Tudi razne trgovine v Podgori so söasoma zapirali. Z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 in pristopom Slovenije k Evropski uniji je tudi usahnil nakupovalni turizem v obe smeri. Konzumne artikle lahko danes kupijo Slovenci pri Sparu, Hoferju, Lidlu kar doma. Bencin pa je v Sloveniji skoraj ravno tako drag kot pri nas. Na velikem parkirnem prostoru pred Kompas shopom, ki je bil nekoö pravi magnet za Korošce, carinsko in policijsko stavbo so že odstranili, je bilo med tednom popoldne le nekaj avtomobilov, med njimi le dva avta z avstrijsko registracijo. V trgovini je bilo poleg prodajnega osebja samo nekaj kupcev. Oöitno je shop izgubil na privlaönosti. Gotovo pa je slika ob vikendih drugaöna. Soteska Œepa Divjeromantiöna soteska Öepa ali Šum (dolga je 5 km), ki se zaöne ob zaöetku doline, je slej ko prej privlaöen naravni biser, ki privabi letno okrog 70.000 obiskovalcev in obiskovalk. REPORTAŽA 7 Skupnost 1 Junij 2011 Prijazna Maria Guetz, ki je že leta zaposlena v kiosku na parkirišöu Öepe ob glavni cesti, je pred leti oblikovala figuro, takoimenovani »Tscheppa Manderl«. Ta kosmati »možiöek« je postal priljubljena maskota Öepe. Ona ta možiöek v raznih barvah in velikosti roöno izdeluje v svojem prostem öasu. Maria Guetz:«Obiskovalci in obiskovalke Öepe prihajajo iz vse Evrope, veliko pa je tudi Slovencev s katerimi smo dobrososedsko povezani. Veöina obiskovalcev so dnevni turisti. V soteski je tudi gozdni plezalni park, ki je nastal v sodelovanju s slovenskimi podjetji onstran Karavank (skupni EU projekt). Öepa je pomemben gospodarski faktor za naše gostince v dolini«. dovoljen in optimistiöen za prihodnost.« Podljubelj onstran Karavank Pomembno je omeniti, da je bilo tu in onstran Ljubelja v dobi nacifašizma taborišöe Mauthausen z veö kot 1.000 jetnikov iz raznih evropskih držav, ki so tedaj v Nekdanja gostilna in trgovina Malle hudih razmerah gradili današnji predor na Ljubelju (odprli kakovostna slovenska vina. Imamo tudi veö so ga leta 1963). Danes stojita sob in savno.« V hotelu je na razpolago lep tam spomenika, ki spominjata na prostor, kjer lahko umetniki brezplaöno to kruto zgodovinsko obdobje. razstavljajo svoja dela. Poslovodja Veljko Restavracija za predorom pa je že Stupar: «Vabim tudi umetnike in umetnice nekaj let zaprta. Hotel ob onstran Karavank, da se predstavijo s svojismuöišöu Zelenice pa je najela mi deli naši publiki« Katoliška cerkev in se sedaj imenuje Dom oaza miru. V glavnem Skupni praznik ob starem prelazu Že nekaj let, konec avgusta (letos bo prazta dom obiskujejo ljudje ob vikendih in v poöitnicah. Dom je na- nik 27.avgusta) organizirata oböini Borovmenjen duhovnim sreöanjem, se- lje in Tržiö skupno z gostinci ta priljubljeni minarjem pa tudi poöitku. Sedaj EU praznik (za prevoz iz doline je poskrbljeje Dom med tednom zaprt. Vz- no). Dopoldne je sv. maša in nato veselica z penjaöe na Zelenici pa delajo po- glasbenimi skupinami. Stari prelaz velja za zimi samo, öe je dovolj naravnega najstarejši cestni prelaz v Evropi z najveöjim snega, ker nimajo naprave za iz- vzponom (do 33%). Pot je dolga 2.300 m in delovanje umetnega snega. V ima 13 serpentin (slovenska stran). Prelaz Podljubelju pa je še kar nekaj do- je zavarovan kot tehniöni spomenik. Na poti brih gostiln, katere tudi radi obis- proti prelazu so številne zgodovinske znakujejo Korošci. Znane so gostilne menitosti iz öasa Rimskega cesarstva pa vse Koren (nekdanja vojaška kara- do današnjih dni. Obe dolini sta izhodišöe vla) pri spomeniku, Školjka, An- za razne gorske pohode in sprehode v divjo Œudoviti slap v soteski Œepa je imenovan po zdravniku in goroljubu Petru kele in Lea. Pred dvema mesece- in še öisto naravo. Tschauku (umrl 1904) ma pa so spet obudili nekdanjo Prijazni gostinci v Brodeh in Podljubelju restavracijo (po tunelu levo), ki se se veselijo vsakega gosta. (m.š.) Priljubljeno gostišöe sredi doline »Deut- sedaj imenuje hotel scher Peter« (700 m visoko), ustanovljeno Gora.Vodja restavraleta 1.500, je že veö kot 300 let v lasti druži- cije in hotela Darko ne Tschauko. Gostišöe nudi tudi turistiöne Filipöiö: «Otvoritev sobe in je znano po dobri in domaöi kuhinji. smo imeli sredi marMali živalski vrtec pa je atrakcija predvsem ca in objekt, ki je bil za mlajše. Gostilniöar Peter Tschauko pra- nekaj let zaprt, poöavi, da so krizo v nekdanji Jugoslaviji v 90-le- si pripravljamo na tih oböutili, ker se je tedaj manj gostov vozi- sezono. Marsikaj je lo skozi dolino na morje. Tudi izgradnja Ka- še treba urediti. ravanškega prodora je v zaöetku prizadel go- Naörtujemo tudi stilno. »Te spremembe smo kar dobro pre- teraso na prostem in mostili. Prej smo imeli veliko dnevnih go- gril, novo osvetljavo stov, danes pa gosti ostanejo en ali pa dva idr. Naša kuhinja je tedna. Starostna struktura gostov je zelo pe- zelo pestra.Gostom stra. Naši gostje prihajajo iz vse Evrope. Go- nudimo mesne jedi, Prehod nad zvezno cesto, ki povezuje parkišœe in pot v Œepo stinci v regiji dobro sodelujemo. Sem kar za- ribe, školjke, rake in 8 PANORAMA Skupnost 1 Junij 2011 Benediktinski trg - œešnje in vino Kugyjeva nagrada 2011 Podelitev letošnje Kugyjeve nagrade, ki jo podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, bosta kulturno popestrila domaöa zbora »Oisternig« in »Die 5 Gailtaler«. Lavdator: Hans Mosser Kdaj: v öetrtek 9.6.2011 ob 19.30 uri Kje: pri »Stari pošti« v Bistrici na Zilji Hanzi Artaœ-60 let Znani skladatelj in glasbenik izpod Obirja bo v kratkem praznoval 60. rojstni dan. Hanzi Artaö, glasbeni samouk, je zložil in uglasbil številne pesmi, ki so izšle v štirih zvezkih. Pred leti je izdal zgošöenko z naslovom »Od Obirja do Triglava«. Že nekaj let sodeluje z gospo Anno Mario Kaiser in se zavzema za spravo med obema narodnima skupinama. K osebnemu jubileju öestita tudi SKS. Uroš in Matjaž Valentinœiœ (z leve) Od sredine maja naprej stranke lahko kupujejo sladke öešnje z domaöije Valentinöiö iz Podsabotina v Gorških Brdih. Stojnico ima družina v središöu trga poleg velike ure. Družina Valentinöiö ima na domaöiji na voljo tudi sobe in apartma. tiskamo, kar si zaäelite tiskamo vabila, vizitke, letake, knjige, poslovne tiskovine, oglasne poüiljke, prospekte, poslovna poroöila, dopisnice, osmrtnice, podobice tiskamo v digitalni in ofsetni tehniki tiskamo posamezni izvod in visoke naklade tiskamo personalizirane poüiljke za kar najbolj natanöno oglaüevanje tiskamo top kvaliteto v najkrajüem roku Albert Bostjanöiö 9535 Schiefling · www.druck-reif.at Tel. (0664) 462 28 24 Izdajatelj in zalozˇnik: Skupnost koroükih Slovencev in Slovenk, Neuer Platz 7/Novi trg 7, 9020, Klagenfurt/ Celovec Urednik: Mirko Ütukelj Telefon: (0463) 59 16 59 Fax: (0463) 59 16 57 - e-mail: [email protected], Konto št. SKS: Zveza Bank, banöna št. 39 100, konto št. 748 152, Tisk in obdelava slik: Druckreif Albert Bostjanöiö, (0664) 462 28 24, Celovec, Oblikovanje in priprava za tisk: Golavönik Johann, (0660) 53 22 066, Podjuna, Slike: Ütukelj (24) Tisk podpira Urad zveznega kanclerja na Dunaju in Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
© Copyright 2024